POROČILO o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi

9.6.2016 - (2015/2280(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

Postopek : 2015/2280(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0202/2016
Predložena besedila :
A8-0202/2016
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi

(2015/2280(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti naslova XVIII Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[3],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[4],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja[5],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)[6],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva[7],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[8],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[9],

–  ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020 – Za vključujočo, pametno in trajnostno Evropo raznolikih regij, sprejete na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in prostorski razvoj, 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na Madžarskem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020[11],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[12],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020[13],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020[14],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe[15],

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in ustreznih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je julija 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom European Grouping of Territorial Cooperation as an instrument for promotion and improvement of territorial cooperation in Europe (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje kot instrument za spodbujanje in izboljšanje teritorialnega sodelovanja v Evropi),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz maja 2015 z naslovom Finančni instrumenti v podporo teritorialnemu razvoju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju izjave Odbora regij z dne 2. septembra 2015 z naslovom 25 let Interreg-a: nova spodbuda za čezmejno sodelovanje[16],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz maja 2015 z naslovom Kakšna bo prihodnja teritorialna vizija do leta 2050?,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 17. decembra 2015 z naslovom Krepitev čezmejnega sodelovanja: obstaja potreba po boljšem zakonodajnem okviru?,

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta, ki ga je pripravilo luksemburško predsedstvo Svetu, z naslovom Looking back on 25 years of Interreg and preparing the future of territorial cooperation (Razmišljanje ob petindvajsetletnici pobude Interreg in priprave na prihodnje teritorialno sodelovanje),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o petindvajsetletnici pobude Interreg: njen prispevek k ciljem kohezijske politike,

–  ob upoštevanju pobude luksemburškega predsedstva za posebne pravne določbe za obmejne regije, s katerimi bi se odzvali na potrebe in izzive na teh območjih, z naslovom Tool for the attribution and application of specific provisions in cross-border regions (Instrument za dodelitev in uporabo posebnih določb v čezmejnih regijah)[17],

–  ob upoštevanju vseevropskega javnega posvetovanja o preostalih ovirah pri čezmejnem sodelovanju, ki ga je Komisija začela 21. septembra 2015 ob dnevu evropskega sodelovanja[18],

–  ob upoštevanju rezultatov prve tovrstne raziskave Eurobarometer v letu 2015, s katero je Komisija želela ugotoviti, kakšen odnos imajo državljani v posameznih obmejnih območjih do čezmejnega sodelovanja, da bi lahko uvedli bolj ciljno usmerjene ukrepe EU[19],

–  ob upoštevanju poročila OECD iz leta 2013 z naslovom Regions and Innovation: collaborating across borders (Regije in inovacije: čezmejno sodelovanje),

–  ob upoštevanju poročila Odbora regij z naslovom „Poročilo o spremljanju EZTS za leto 2014 – Izvajanje strategije Evropa 2020“[20],

–  ob upoštevanju člena 52 poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0202/2016),

A.  ker v obmejnih regijah živi približno 38 % evropskega prebivalstva in ker se EU sooča z veliko gospodarsko, finančno in družbeno krizo, ki še posebej prizadene ženske, in to na vseh področjih; ker mora EU enakost spolov upoštevati kot glavni element v vseh politikah in praksah evropskega teritorialnega sodelovanja;

B.  ker je splošni cilj evropskega teritorialnega sodelovanja zmanjšati vpliv nacionalnih meja, da bi zmanjšali razlike med regijami, odstranili preostale ovire za naložbe in zadruge, ki bi delovale čez meje, okrepili kohezijo in spodbujali skladen gospodarski, socialni, kulturni in teritorialni razvoj Unije kot celote;

C.  ker je evropsko teritorialno sodelovanje sestavni del kohezijske politike, saj krepi teritorialno kohezijo v EU;

D.  ker imajo vse države članice možnost, da uporabijo evropsko teritorialno sodelovanje za odzivanje na izzive, ki jih prinaša migracijska kriza;

E.  ker še vedno zelo malo evropskih državljanov izkorišča vse možnosti notranjega trga EU in svobodo gibanja;

F.  ker so bili na podlagi načel deljenega upravljanja, upravljanja na več ravneh in partnerstva programi evropskega teritorialnega sodelovanja oblikovani v kolektivnem procesu, v katerem so sodelovali zelo različni evropski, nacionalni in regionalni akterji, da bi obravnavali skupne čezmejne izzive in olajšali izmenjavo dobrih praks;

G.  ker je potreben skupen razmislek o strukturi evropskega teritorialnega sodelovanja po letu 2020;

Evropska dodana vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja, najboljša praksa in prispevek k ciljem strategije Evropa 2020

1.  ugotavlja, da je postalo evropsko teritorialno sodelovanje eden od dveh enako pomembnih ciljev kohezijske politike za obdobje 2014–2020, ki ima lastno uredbo; poudarja pa, da proračun evropskega teritorialnega sodelovanja v višini 10,1 milijarde EUR predstavlja 2,8 % proračuna kohezijske politike, da ne zadostuje za velike cilje, ki naj bi jih z evropskim teritorialnim sodelovanjem dosegli in ne odraža visoke ravni njegove evropske dodane vrednosti; v zvezi s tem ponovno izraža razočaranje Parlamenta zaradi izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, zlasti kar zadeva zmanjšanje odobrenih sredstev za evropsko teritorialno sodelovanje; meni, da bo povečanje proračuna evropskega teritorialnega sodelovanja v prihodnjem programskem obdobju povečalo dodano vrednost kohezijske politike; poziva, naj se bolj spoštuje člen 174 PDEU o teritorialni koheziji, zlasti na podeželju ter območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najbolj oddaljene regije, najsevernejše regije z nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije; poziva Komisijo in države članice, naj se pri izvajanju kohezijske politike posebej osredotočijo na regije, ki so geografsko in demografsko v najbolj neugodnem položaju;

2.  ugotavlja, da je bilo evropsko teritorialno sodelovanje v skladu s cilji strategije Evropa 2020 preoblikovano, da bi imelo večji učinek zaradi poudarka na tematski osredotočenosti in usmerjenosti v rezultate, brez poseganja v teritorialno naravnan pristop, ki omogoča nadaljnje izvajanje regionalnih prednostnih nalog; meni, da bi lahko še večjo pozornost namenili posebnostim evropskega teritorialnega sodelovanja; zato poziva boljši oceni programov evropskega teritorialnega sodelovanja, da bi pokazali njihov učinek in dodano vrednost;

3.  priznava, da je čezmejno sodelovanje ključno orodje za razvoj obmejnih regij, ki so pravi laboratoriji evropskega povezovanja; priznava, da je bilo čezmejno sodelovanje v obdobjih 2000–2006 in 2007–2013 jasno usmerjeno v bolj strateške prednostne naloge ter je oblikovalo dobre prakse na področjih boljše povezljivosti in dostopnosti, prenosa znanja in inovacij, krepitve regionalne identitete, obravnavanja okoljskih izzivov, krepitve institucionalne zmogljivosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, civilne zaščite, ustvarjanja novih partnerstev in utrditve obstoječih;

4.  priznava, da je nadnacionalno sodelovanje prispevalo k podpiranju raziskav, inovacij in gospodarstva, temelječega na znanju, prilagajanju podnebnim spremembam ter spodbujanju trajnostnega prometa in mobilnosti z nadnacionalnimi pristopi, pa tudi h krepitvi institucionalne zmogljivosti; poudarja, da sta celostni teritorialni pristop in mednarodno sodelovanje pomembna zlasti pri varstvu okolja, posebej na področju vode, biotske raznovrstnosti in energetike;

5.  priznava, da je medregionalno sodelovanje mestom in regijam omogočilo, da sodelujejo pri vrsti vprašanj in vsebin, tudi izmenjavi izkušenj in dobre prakse, zaradi česar se je povečala učinkovitost mnogih regionalnih in lokalnih politik; meni, da bi bilo treba obravnavati znatne razvojne vrzeli med podeželskimi in mestnimi območij ter probleme metropolitanskih regij;

6.  meni, da postane posamezno geografsko območje z učinkovitim čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem privlačnejše za trgovske družbe, saj karseda učinkovito izkorišča lokalne, regionalne in čezmejne možnosti ter človeški kapital, tako da bolje upošteva potrebe in pričakovanja trgovskih družb, obenem pa tudi preprečuje selitev podjetij v tretje države ter s tem demografsko praznjenje območij EU in povečano brezposelnost;

7.  je prepričan, da evropsko teritorialno sodelovanje zagotavlja znatno evropsko dodano vrednost, saj prispeva k miru, stabilnosti in regionalnemu povezovanju v okviru politike širitve in sosedske politike ter po vsem svetu z razširjanjem primerov dobre prakse; meni, da lahko čezmejno sodelovanje prinese dodano vrednost obvladovanju migracijske krize;

8.  poudarja, da bo v obdobju 2014–2020 približno 41 % proračuna[21] za evropsko teritorialno sodelovanje v okviru ESRR namenjenih za ukrepe za izboljšanje okolja, 27 % za krepitev pametne rasti, vključno z raziskavami in inovacijami ter 13 % za spodbujanje vključujoče rasti prek dejavnosti, povezanih z zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, 33 programov pa bo namenjenih za izboljšanje splošne čezmejne povezljivosti; poleg tega ugotavlja, da bo 790 milijonov EUR dodeljenih za krepitev institucionalne zmogljivosti z vzpostavitvijo ali krepitvijo struktur sodelovanja in povečanjem učinkovitosti javnih služb;

9.  poudarja, da koncept usmerjenosti v rezultate pomeni, da morajo programi Interreg zagotavljati visokokakovostno sodelovanje na ravni projektov in uporabljati nov način vrednotenja, ki bo upošteval specifični značaj vsakega programa in prispeval k zmanjšanju upravnih bremen za upravičence in organe upravljanja; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj sodelujejo in izmenjujejo informacije ter primere dobre prakse za izdelavo ocen in objavo smernic, kako usmerjenost v rezultate prilagoditi posebnostim evropskega teritorialnega sodelovanja; priznava, da celotne dodane vrednosti programov evropskega teritorialnega sodelovanja ni mogoče oceniti le s količinskimi kazalniki, in poziva Komisijo, naj pripravi več kakovostnih kazalnikov, ki bodo bolje odražali rezultate, dosežene s teritorialnim sodelovanjem;

10.  z obžalovanjem ugotavlja, da so bili programi Interreg pozno sprejeti, ter poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za njihovo učinkovito in uspešno izvajanje ter odstranitev preprek za čezmejno sodelovanje, da bi se izognili kritičnim vprašanjem, ki so že bila poudarjena v programskem obdobju 2007–2013; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za pospešeno izvajanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja;

11.  obžaluje, da pri poročanju o okviru uspešnosti ni na voljo dovolj zanesljivih čezmejnih podatkov in dokazov o učinkovitosti čezmejnega sodelovanja; zato poziva Komisijo, Eurostat in organe upravljanja, naj sodelujejo pri vzpostavljanju skupnih meril vrednotenja in naj skupno usklajujejo enotno podatkovno zbirko ter določijo metodologije za čezmejno zagotavljanje in uporabo zanesljivih podatkov; ugotavlja, da obstoječi izzivi pri izvajanju celostnih teritorialnih pristopov izhajajo iz močno različnih ravni pristojnosti regionalnih in lokalnih organov držav članic;

12.  poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj vzpostavijo ustrezno strukturirane sisteme spremljanja in načrte vrednotenja, da bi zagotovile boljše vrednotenje doseganja rezultatov v smislu ciljev strategije Evropa 2020 in teritorialnega povezovanja;

Prispevek k teritorialni koheziji

13.  poudarja, da evropsko teritorialno sodelovanje pomembno prispeva h krepitvi cilja EU v zvezi s teritorialno kohezijo, ker povezuje različne sektorske politike na teritorialni ravni; pozdravlja študijo Evropske opazovalne mreže za teritorialni razvoj in kohezijo z naslovom ET2050: Territorial Scenarios and Visions for Europe (Teritorialni scenariji in vizije za Evropo), ki se lahko uporabi kot referenčni okvir za nadaljnje razprave o pripravah na kohezijsko politiko po letu 2020;

14.  opozarjana na pomen celostne teritorialne naložbe in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki se ne izvajajo dovolj široko v programih Interreg za obdobje 2014–2020 in spodbuja države članice k njihovi večji uporabi ter poudarja, da bo za to treba povečati udeležbo regij in lokalnih organov; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo programe obveščanja in usposabljanja za upravičence;

15.  meni, da se lahko razvoj novih instrumentov teritorialnega razvoja, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, odraža kot naložbe v socialno, zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo, regeneracijo prikrajšanih mestnih območij, ustvarjanje delovnih mest in druge ukrepe, katerih namen je zmanjšati izoliranost migrantov in podpreti njihovo vključevanje;

16.  priporoča, naj se posebna pozornost nameni projektom, ki skušajo prilagoditi kraje in regije novim demografskim razmeram in odpravljati neenakosti, ki nastajajo zaradi tega, in sicer s: 1) prilagoditvijo družbene in mobilnostne infrastrukture demografskim spremembam in migracijskim tokovom; 2) oblikovanjem posebnega blago in storitev za starajoče se prebivalstvo; 3) podporo zaposlitvenim priložnostim za starejše, ženske in migrante, kar prispeva k vključevanju v družbo; 4) zmogljivejšimi digitalnimi povezavami in oblikovanjem platform, ki omogočajo in spodbujajo sodelovanje in stike državljanov iz odročnejših regij z različnimi upravnimi, socialnimi in političnimi službami organov na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski);

17.  poudarja vlogo evropskega teritorialnega sodelovanja v otoških, najbolj oddaljenih in redko poseljenih regijah, gorskih regijah in podeželju kot pomembnega orodja za krepitev njihovega regionalnega sodelovanja in povezovanja; poziva Komisijo in države članice, naj bodo še posebej pozorne pri uporabi sredstev iz skladov v teh regijah, tudi tistih, ki mejijo na tretje držav, da bi izboljšale izvajanje čezmejnih projektov, ki se financirajo iz naslova evropskega teritorialnega sodelovanja;

18.  poudarja, da se evropsko teritorialno sodelovanje in makroregionalne strategije dopolnjujejo pri obravnavanju skupnih izzivov na večjih funkcionalnih območjih ter da lahko makroregionalne strategije pozitivno prispevajo k obravnavanju skupnih izzivov, s katerimi se srečujejo makroregije;

19.  meni, da si je treba prizadevati za boljšo usklajenost, sinergijo in dopolnjevanje med čezmejnimi in nadnacionalnimi usmeritvami, da se izboljšata sodelovanje in povezovanje širših strateških območij; poziva k boljši usklajenosti organov upravljanja in akterjev makroregionalnih strategij; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje ter povezave in skladnost programov evropskega teritorialnega sodelovanja z nacionalnimi in regionalnimi programi med razvojno fazo, da bi spodbudili dopolnjevanje in se izognili prekrivanju;

20.  ugotavlja, da se nekatere regije srečujejo z velikimi migracijskimi izzivi, in spodbuja uporabo programov Interreg ter njihovo nujno izvajanje, med drugim v odziv na izziv reševanja begunske krize, ter izmenjavo primerov dobre prakse med lokalnimi in regionalnimi organi na obmejnih območjih, tudi organi tretjih držav, še zlasti preko makroregionalnih strategij;

Podpiranje raziskav in inovacij

21.  poudarja dosežke na področju raziskav in inovacij, kot so skupni raziskovalni projekti, sodelovanje med raziskovalnimi inštituti in podjetji, ustanovitev mednarodnih obmejnih univerz, čezmejnih raziskovalnih središč in čezmejnih izobraževalnih inštitutov, vzpostavitev čezmejnih podjetniških grozdov in mrež ter čezmejnih inkubatorjev in svetovalnih služb za MSP, „visokotehnološko“ znamčenje za privabljanje tujih vlagateljev itd.; ugotavlja, da imajo programi Interreg pomembno vlogo pri krepitvi konkurenčnih in inovacijskih možnosti regij, saj podpirajo sinergije med strategijami pametne specializacije, sodelovanje med grozdi in razvoj inovacijskih mrež; poziva Komisijo, naj pripravi obsežen pregled teritorialnega sodelovanja v okviru Evropskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega socialnega sklada na podlagi skupnega strateškega okvira, ki je Priloga I k uredbi o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013);

22.  se zaveda, da naložbe za krepitev pametne rasti, vključno z raziskavami in inovacijami zajemajo 27 % sredstev ESRR za programe čezmejnega sodelovanja za obdobje 2014–2020[22]; ugotavlja tudi, da je 35 % proračuna nadnacionalnih programov namenjenih podpori pametne rasti s krepitvijo raziskav in inovacij;

23.  poudarja, da je treba oblikovati pristope čezmejne inovacijske politike, kot so skupni raziskovalni programi in mobilnost, skupna raziskovalna infrastruktura, partnerstva in omrežja sodelovanja; želi opozoriti, da so zaradi različne zakonodaje v državah članicah otežena skupna prizadevanja za razširitev raziskav in inovacij čez meje;

24.  poziva, naj bo cilj sinergij in dopolnjevanja med programi in skladi, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladih, pobudo Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe itd. ter drugimi EU skladi, povečati obseg, kakovost in vpliv naložb v raziskave in inovacije; priporoča, naj lokalni in regionalni organi dodobra izkoristijo možnosti kombiniranja teh skladov za podpiranje malih in srednjih podjetij, raziskovalnih in inovacijskih projektov, po možnosti vključno s čezmejnimi projekti; poziva mala in srednja podjetja, naj čim bolj izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo ti skladi, da bi prispevala k izvajanju teh programov evropskega teritorialnega sodelovanja;

25.  poziva k sprejetju čezmejnih inovacijskih strategij, ki bodo dopolnjevale že obstoječe strategije pametne specializacije ter druge obstoječe programe in strategije; spodbuja, da se ocenijo možnosti za čezmejne sinergije in zagotovijo različni viri financiranja;

26.  poudarja, da morajo biti finančni instrumenti, ki bodo dopolnjevali nepovratna sredstva, sestavni del programov evropskega teritorialnega sodelovanja, da se zagotovi podpora za mala in srednja podjetja pri dostopu do financiranja, raziskav in inovacij; meni, da bi z večjo uporabo finančnih instrumentov lahko pritegnili več naložb v projekte Interreg, ustvarili nova delovna mesta in omogočili doseganje boljših rezultatov; opozarja na temeljni pomen tehnične podpore in ustreznega usposabljanja za polno izkoriščanje prednosti uporabe finančnih instrumentov, tudi v manj razvitih regijah;

Upravljanje in usklajevanje politike

27.  želi opomniti, da v šestem poročilu o koheziji ni bilo namenjene dovolj pozornosti evropskemu teritorialnemu sodelovanju, saj je to že od programskega obdobja 2007–2013 samostojen cilj kohezijske politike; opozarja na možnosti, ki jih nudi evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ne le kot instrument za podporo in spodbujanje evropskega čezmejnega sodelovanja in čezmejnega upravljanja projektov, marveč tudi kot sredstvo za prispevanje k celostno povezanemu teritorialnemu razvoju in prožno platformo za upravljanje na več ravneh;

28.  pozdravlja poenostavljeno uredba o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (Uredba (EU) št. 1302/2013) in poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za lažjo ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje; vseeno poudarja, da ta uredba ne zadostuje za premostitev vseh obstoječih pravnih ovir za čezmejno sodelovanje; zato pozdravlja pobudo luksemburškega predsedstva, ki je predlagalo posebno pravno orodje za obmejne regije, ki bi državam članicam omogočilo, da se dogovorijo o posebnih pravnih določbah; pozdravlja pobudo Komisije, da se do konca leta 2016 izvede analiza o ovirah pri čezmejnem sodelovanju, s katero se bodo iskale rešitve in primeri dobre prakse; poziva Komisijo, naj v to analizo vključi študijo o obmejnih regijah; z zanimanjem pričakuje rezultate javnega posvetovanja o preostalih ovirah pri čezmejnem sodelovanju, ki ga je Komisija začela 21. septembra 2015 po celotni Uniji; poziva Komisijo, naj v svojih analizah upošteva priporočila Parlamenta in izide javnega posvetovanja;

29.  meni, da bi morali programi Interreg, ob spoštovanju dogovorjenih programskih prednostnih nalog in dogovorjene logike ukrepov ter dopolnjevanju z drugim ustreznimi oblikami financiranja, podpirati odzive na področju migracij in azila ter spodbujati učinkovite politike vključevanja; poziva, da je treba izkoristiti pripravljenost Komisije, da bo hitro preučila in odobrila spremembe v operativnih programih za obdobje 2014–2020, ki jih zaprosijo ustrezne države članice in samo s ciljem obravnavne prioritet, povezanih z begunsko krizo;

30.  razmišlja o širši uporabo finančnih instrumentov kot prožnih mehanizmov, ki se lahko uporabljajo skupaj z nepovratnimi sredstvi; poudarja, da lahko finančni instrumenti, če se učinkovito izvajajo, znatno povečajo učinek financiranja; glede tega poudarja, da so potrebna jasna, dosledna in usmerjena pravila o finančnih instrumentih, da bodo v pomoč pri poenostavljanju procesa priprave in izvajanja za upravitelje skladov in prejemnike; opozarja na možnost, da bi s finančnim inženiringom in tehnično pomočjo EIB pridobiti posebno strokovno znanje in izkušnje;

31.  poudarja, da morebitno dopolnjevanje med programi Interreg in drugimi programi, ki jih financira EU, v programskem obdobju 2007–2013 ni bilo zadostno ocenjeno; poziva k vzpostavitvi ustreznih mehanizmov usklajevanja, da se zagotovijo učinkovito usklajevanje, dopolnjevanje in sinergija med skladi ESI in drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja, kot je na primer Obzorje 2020, ter z Evropskim skladom za strateške naložbe in EIB;

32.  spodbuja, da se v načrte vrednotenja, ki jih pripravijo organi upravljanja, vključijo tekoča vrednotenja, ki se osredotočajo na posebno oceno učinkovitosti sinergij med programi;

33.  poudarja, da postajajo vse pomembnejši čezmejni trgi dela z veliko dinamiko za ustvarjanje blaginje in delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih programi Interreg zagotavljajo za olajšanje čezmejne mobilnosti delovne sile, tudi s spodbujanjem čezmejne mobilnosti delovne sile, pri čemer lahko po potrebi prilagodijo upravni in socialni regulativni okvir ter tudi okrepijo dialog med vsemi ravnmi upravljanja;

34.  meni, da je bistvenega pomena povečati sinergijo in dopolnjevanje med programi evropskega teritorialnega sodelovanja in storitvam mreže EURES, saj imajo še posebej pomembno vlogo v čezmejnih regijah, kjer veliko ljudi prečka mejo pri prevozu na delo; poziva države članice in regije, naj dodobra izkoristijo priložnosti storitev mreže EURES za zaposlitev in zaposlitveno mobilnost po vsej EU;

35.  je prepričan, da so načelo upravljanja na več ravneh in dejansko izvajanje pravil ravnanja posebno pomembna za oblikovanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja;

Poenostavitev

36.  poudarja, da je kljub samostojni uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju izvajanje programov teritorialnega to sodelovanja še dodatno zapleteno, ter poziva skupino na visoki ravni za poenostavitev, naj preuči ukrepe za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, in sicer še pred zakonodajnem predlogu o evropskem čezmejnem sodelovanju in programskem načrtovanju programov Interreg za obdobje po letu 2020;

37.  poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za poenostavitev pravil o poročanju, reviziji in državni pomoči ter za uskladitev postopkov; poziva k oblikovanju standardnih zahtev za vse programe Interreg, in sicer za posamezne usmeritve;

38.  poziva države članice, naj poenostavijo nacionalne določbe in se izogibajo „čezmernemu prenašanju“; poziva k izvajanju e-kohezije in poenostavitvi upravnih postopkov;

39.  poudarja, da je treba razširiti in poenostaviti postopke za vključevanje civilne družbe in zasebnih deležnikov, pri tem pa vedno upoštevati potrebo po preglednosti in odgovornosti; priporoča, da bi lahko vzpostavitev javno-zasebnih partnerstev prinesla številne potencialne koristi, pa tudi tveganje navzkrižja interesov, kar bi bilo treba odpraviti z obveznimi in nezavezujočimi pravnimi ukrepi; poziva Komisijo, naj zagotovi pravočasne, skladne in jasne smernice za uporabo finančnih instrumentov v programih evropskega teritorialnega sodelovanja;

40.  poudarja, da morajo vse poenostavitve v programih za rast in delovna mesta veljati tudi za programe Interreg;

41.  poudarja, da je pomembno oblikovati mehanizme za spremljanje upravičencev v okviru ukrepov za poenostavitev;

42.  meni, da bi bilo treba dati prednost združevanju sil na terenu in spodbujanju vzajemnega zaupanja med akterji prek meja, finančni instrumenti pa so lahko dragocena pomoč pri teh prizadevanjih;

Priporočila za prihodnost

43.  meni, da je evropsko teritorialno sodelovanje pokazalo svojo učinkovitost ter da je treba njegov potencial še nadalje razviti; poudarja njegove možnosti, ki presegajo regionalno politiko, na področjih, kot so enotni trg, digitalna agenda, zaposlovanje, mobilnost, energetika, raziskave, izobraževanje, kultura, zdravstvo in okolje, ter zato poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo evropsko teritorialno sodelovanje kot pomemben instrument ter zanj določijo bolj izrazito vlogo znotraj kohezijske politike po letu 2020 in občutno povečajo proračun;

44.  meni, da je treba ohraniti osnovna načela sodelovanja in sedanjo strukturo evropskega teritorialnega sodelovanja, tudi načelo skladnosti z glavnim upravičencem, ter še naprej poudarjati njegov čezmejni vidik; poziva Komisijo, naj na podlagi svoji 25-letnih izkušenj preuči možnosti za razvoj sklopa usklajenih meril na podlagi izkušenj, in sicer ne le na podlagi števila prebivalcev, ampak tudi glede na socialno-ekonomske in teritorialne posebnosti;

45.  poudarja pomen čezmejnega sodelovanja na zunanjih mejah EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in evropskega sosedskega instrumenta; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo lahko dobre prakse, s katerimi se zmanjša upravno breme za upravičence programov Interreg, uporabile tudi pri programih, ki se izvajajo na zunanjih mejah EU;

46.  opozarja na potencial za neposredno sodelovanje državljanov, ki jih nudi t.i. sklad za male projekte v zvezi z zneski za mala in mikro projekte za spodbujanje civilnega udejstvovanja, pri čemer zlasti upošteva male projekte čezmejnega sodelovanja med sosednjimi obmejnimi območji; poziva, naj se spodbuja financiranje teh projektov, ob upoštevanju, da bodo za to potrebna dodatna prizadevanja za poenostavitev in večjo prožnost;

47.  spodbuja skupno uvedbo strategij za obmejna območja, da bi pospešili celostni in trajnostni teritorialni razvoj, vključno s čezmejnim izvajanjem in razširjanjem celostnih pristopov ter usklajevanjem upravnih postopkov in pravnih določb; meni, da je pomembno spodbujati uravnotežen teritorialni razvoj v regijah;

48.  meni, da je treba večjo pozornost nameniti spodbujanju čezmejnega sodelovanja med obmejnimi gorskimi območji, poseben pomen pa pripisati podeželju;

49.  poudarja, da mora biti kulturno sodelovanje eden od ciljev evropskega teritorialnega sodelovanja; v zvezi s tem meni, da je treba bolj spodbujati kulturno in izobraževalno sodelovanje med obmejnimi območji, ki imajo skupno kulturno in jezikovno dediščino;

50.  vztraja, da morajo imeti regije in regionalni organi večjo vlogo in da morajo biti tesneje udeleženi pri snovanju, upravljanju in vrednotenju evropskega teritorialnega sodelovanja, zlasti čezmejnega, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti, ki jih imajo nekatere regije že takšna pooblastila;

51.  poziva Komisijo, naj preuči vlogo finančnih instrumentov kot dopolnil za nepovratna sredstva; meni, da mora pri tem nujno tesneje sodelovati z EIB ter naj uporabi finančno in tehnično strokovno znanje Komisije in EIB kot katalizator za naložbe; poziva Komisijo in EIB, naj poskrbita za večjo skladnost finančnih instrumentov s cilji teritorialnega sodelovanja;

52.  poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj na podlagi rezultatov naknadnih vrednotenj, izvajanja programov v obdobju 2014–2020 in ustrezne ocene učinka preučijo predlog luksemburškega predsedstva za uvedbo novega pravnega instrumenta za kohezijsko politiko po letu 2020;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj leta 2016 začnejo strukturirano razpravo z več deležniki na ravni EU o prihodnosti evropskega teritorialnega sodelovanja po letu 2020, da se pripravi kohezijska politika po letu 2020; poudarja, da bi morala razprava v prvi vrsti zajemati zadeve, ki se nanašajo na strukturo evropskega teritorialnega sodelovanja in postopek dodeljevanja programskega proračuna ter oblikovanje novih mehanizmov, da bi se širše uporabljal koncept usmerjenosti v rezultate; poziva Komisijo k sodelovanju z Odborom regij in Združenjem evropskih obmejnih regij in ustreznimi deležniki civilne družbe in regionalnimi deležniki;

54.  poziva, naj se teritorialna vizija EU opira na zeleno knjigo o teritorialni koheziji (COM(2008)0616), in ugotavlja, da bi mogla biti prihodnja bela knjiga o teritorialni koheziji pomembna tudi za naslednje programsko obdobje po letu 2020;

Ozaveščanje javnosti in prepoznavnost

55.  obžaluje slabo ozaveščenost javnosti o programih evropskega teritorialnega sodelovanja in nezadostno prepoznavnost teh programov ter poziva k učinkovitejšemu obveščanju o zastavljenih ciljih, možnostih, ki jih ponuja, ter načinih za izvedbo projektov, pa tudi dosežkih pri dokončanih projektih; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj vzpostavijo mehanizme in široko institucionalizirane platforme za sodelovanje, da se zagotovita večja prepoznavnost in ozaveščenost; poziva Komisijo, naj evidentira ter v velikem obsegu širi dosedanje dosežke programov evropskega teritorialnega sodelovanja in projektov;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vlogo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, saj lahko pomagajo učinkoviteje zadovoljevati lokalne potrebe v čezmejnih regijah;

57.  se zaveda, kako pomembni sta vloga akterjev na terenu in podpora za pripravo projektov, in spodbuja organe upravljanja, naj izboljšajo obstoječe promocijske instrumente, kot so regionalne kontaktne točke;

58.  se zaveda, da je dobro sodelovanje med Komisijo, EIB ter lokalnimi in regionalnimi organi bistveno za uspešno uporabo finančnih instrumentov pri teritorialnem razvoju in v vsej kohezijski politiki; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti izmenjavo izkušenj in znanja med Komisijo in EIB na eni strani ter lokalnimi in regionalnimi organi na drugi;

59.  priznava, da imajo teritorialno spodbujanje (na terenu), razširjanje informacij, ozaveščanje na lokalni ravni in projektna podpora pomembno vlogo, zato spodbuja organe upravljanja, naj okrepijo koristna orodja za to, na primer lokalne kontaktne točke;

60.  poziva k boljši usklajenosti med Komisijo, organi upravljanja in vsemi deležniki, da se omogoči kritična analiza tematskih dosežkov projektov, pri kateri naj se poudarijo doseženi uspeh in pomanjkljivosti, ter da se pripravijo priporočila za obdobje po letu 2020, hkrati pa naj se zagotovita preglednost in približevanje državljanom;

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

Splošne informacije

Pobuda Interreg je leta 1990 nastala kot pobuda Skupnosti s proračunom le 1 milijarde EUR, pri čemer je zajemala izključno čezmejno sodelovanje, vanjo pa je bilo vključenih 11 držav članic. Pozneje je bila razširjena na nadnacionalno in medregionalno sodelovanje. Leta 2015 je bila ob 25. obletnici pobude Interreg 15.–16. septembra organizirana konferenca v Luxembourgu, na kateri je bil poudarjen pomen evropskega teritorialnega sodelovanja kot pomembnega instrumenta kohezijske politike, namenjenega reševanju težav, ki presegajo upravne meje in zahtevajo skupne rešitve.

Za obdobje 2014–2020 je bila sprejeta posebna uredba, ki zajema ukrepe evropskega teritorialnega sodelovanja, ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Zdaj je v evropsko teritorialno sodelovanje, ki je postalo eden od dveh ciljev kohezijske politike, vključenih 28 držav članic. Za pobudo so dodeljena sredstva v višini 10,1 milijarde EUR[1]: 74,1 % za čezmejno sodelovanje (60 programov), 20,4 % za transnacionalno sodelovanje (15 programov) in 5,6 % za medregionalno sodelovanje (4 programi)[2]. V okviru pobude Interreg se sofinancirajo tudi programi sodelovanja na področju regionalnega razvoja zunaj EU: 12 programov za čezmejno sodelovanje v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (za čezmejno sodelovanje je namenjenih 242 milijonov EUR) in 16 programov za čezmejno sodelovanje v okviru evropskega instrumenta sosedstva (za čezmejno sodelovanje je namenjenih 634 milijonov EUR).

Evropska dodana vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja, primeri dobre prakse in prispevek k ciljem strategije Evropa 2020

Evropsko teritorialno sodelovanje je bilo v obdobju 2014–2020 preoblikovano, da bi s poudarkom na tematsko osredotočenost in usmerjenost v rezultate doseglo večji učinek in učinkovitejšo uporabo naložb. Vsaj 80 % proračuna za vsak program sodelovanja se mora osredotočati na največ 4 tematske cilje, s čimer se prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020. Evropsko teritorialno sodelovanje pomembno prispeva k povečanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih možnosti regij z obravnavanjem in povezovanjem različnih sektorskih politik na teritorialni ravni, s čimer se presegajo nacionalne meje (čezmejno in nadnacionalno sodelovanje), ter v posameznih mestih in regijah (medregionalno sodelovanje)[3]. Kljub majhnemu proračunu so rezultati projektov čezmejnega sodelovanja konkretni: odprava ovir za boljšo varnost, promet, izobraževanje, energetiko, javno zdravstvo, usposabljanje in zaposlovanje. Pri 64 programih INTERREG IIIA (2000–2006) in 55 programih INTERREG IVA (2007–2013) so se sredstva dodeljevala na podlagi jasne usmeritve v bolj strateške prednostne naloge čezmejnega razvoja, zato so ti programi zagotovili najboljšo prakso na naslednjih področjih[4]:

Boljša regionalna povezljivost, mobilnost in dostopnost do storitev

Dodano vrednost imajo naslednji primeri dobre prakse: premagovanje obmejnih izzivov pri prevozu in pretoku ljudi, podpiranje inteligentnih prometnih rešitev in večmodalnih prometnih središč (južni Baltik – Danska, Nemčija, Poljska, Litva in Švedska); poenostavitev potovanja prek meja (severna Evropa – Švedska, Finska, Norveška); boljša povezljivost s poudarkom na cestni infrastrukturi (Nemčija (Saška) – Češka republika); nov most med Avstrijo in Slovaško, ki je namenjen le pešcem in kolesarjem, čezmejna železniška proga MI.CO.TRA (Italija, Avstrija), izboljšanje pomorske dostopnosti z izboljšavami v regionalnih pristaniščih (Italija, Francija), specializirane storitve, kot so skrb za starejše državljane, čezmejne zdravstvene rešitve, naložbene sheme s ciljem izgradnje objektov za starejše ljudi, da imajo ti lahko še naprej dejavno vlogo v družbi ter da lahko živijo čim bolj zdravo in polno življenje (Avstrija, Češka republika) itd.

Prenos znanja in inovacij, povečevanje konkurenčnosti MSP

Dodano vrednost imajo naslednji primeri dobre prakse: vključitev MSP v konkretne inovacijske dejavnosti, mrežno povezovanje podjetij, znanstveni inštituti in ponudniki znanstvenih storitev (Nemčija – Nizozemska, projekt Mehatronika za MSP); uveljavitev pomorskih raziskav in razvoja, uvedba novih tehnologij (Nemčija – Nizozemska, projekt MariTIM); povečevanje energetske učinkovitosti v stavbah (severna Evropa – Švedska, Finska, Norveška – projekt IEEB); razvoj projektov podjetniškega inkubatorja, ki so namenjeni čezmejnemu poslovnemu sodelovanju (Madžarska – Slovaška); spodbujanje ključnih povezav med industrijo in prenosom znanja z uporabo metod e-učenja (Združeno kraljestvo, Irska); spodbujanje čezmejnega sodelovanja med podjetji, univerzami in drugimi deležniki za podporo inovacijam prek vozlišč znanja (Francija, Belgija, projekt TANDEM), vzpostavitev „regije vrhunske tehnologije“ (Belgija, Nizozemska, Nemčija, projekt Euregio Meuse-Ren), ustanovitev izobraževalnega središča za uporabne raziskave na področju proizvodnje s pretežno rabo biomase, razvoj regije Flandrija – Južna Nizozemska kot regije z visoko intenzivnostjo znanja na področju uporabe vodika (Belgija – Nizozemska), sodelovanje med bolnišnicami pri raziskavah na področju raka (Nemčija, Danska), omogočanje, da imajo MSP dostop do najsodobnejše tehnologije za preskušanje zamisli glede izdelkov, uporabo ustrezne proizvodne tehnike in trženje izdelkov po vsem svetu (Irska, Združeno kraljestvo); razvoj specializiranih storitev za poslovanje na področju turizma (Grčija, Italija); čezmejno izvajanje presejalnih testov za novorojenčke (Nemčija, Poljska), pametno večsenzorsko omrežje SRSnet (Smart resource-aware multi-sensor network) (Italija, Avstrija), projekt Erfolgsmotor 2020 (Power Drive to Success 2020), ki podpira MSP, da postanejo konkurenčnejša (Avstrija, Nemčija) itd.

Regionalno znamčenje in krepitev regionalne identitete

Dodano vrednost imajo naslednji primeri dobre prakse: skupna priprava predloga za vpis nemško-češke rudarske regije na Unescov seznam svetovne dediščine (Nemčija (Saška) – Češka republika); razvoj dejavnosti „zelenega“ turizma za ohranjanje edinstvene narave območja (Nemčija/Bavarska – Avstrija); razvoj lokalnih strategij na podlagi rezultatov posebnih projektov v okviru programov (Norveška, Švedska, Danska), projekt Ramsar Eco NaTour, s katerim so bila urejena rekreacijska območja v urbanih delih Dunaja in Bratislave ter povečana lokalna ozaveščenost in regionalno sodelovanje na področjih podnebnih sprememb in varstva biotske raznovrstnosti (Avstrija, Slovaška) itd.

Obravnavanje okoljskih izzivov, boljše obvladovanje tveganj in odziv na naravne nesreče

Dodano vrednost imajo naslednji primeri dobre prakse: nove rešitve za okoljske izzive, kot je skupno spremljanje povodja v zvezi z nevarnimi snovmi (južni Baltik – Danska, Nemčija, Poljska, Litva, Švedska); večja uporaba morskih virov in stranskih proizvodov, izgradnja umetnih morskih grebenov za izboljšanje biotske raznovrstnosti (Francija – Anglija), razvoj skupnih sistemov upravljanja za varovanje okolja (Romunija – Bolgarija, projekta RISK in JAMES); skupno sodelovanje pri usklajevanju dejavnosti na področju preprečevanja poplav in izboljšanja kakovosti vode (Madžarska – Slovaška, projekt FLOODLOG); izboljšano teritorialno načrtovanje in obvladovanje tveganja na območju Alp (Italija, Francija, projekt GlaRiskAlp); obvladovanje okoljskih izzivov, kot sta onesnaženje obale in tveganje gozdnih požarov, na morskem območju (Italija, Francija); povečano spremljanje pristanišč (Grčija, Italija) itd.

Krepitev institucionalne zmogljivosti in socialnega kapitala, utrditev čezmejnih mrežnih struktur in ustanavljanje novih partnerstev

Dodano vrednost imajo naslednji primeri dobre prakse: izmenjava osebja na področju načrtovanja in izvedbe projekta (Nemčija (Saška) – Češka republika, projekt AQUAMUNDI); vzpostavitev sodelovanja in mrež, vzpostavitev (programskih) struktur ter utrditev sodelovanja institucij itd.

Dober primer uporabe finančnega instrumenta v smislu čezmejnega/nadnacionalnega tveganega kapitala „sklad skladov“[5] je projekt EUREFI INTERREG[6] (čezmejni program Valonija – Lorena – Luksemburg 2000–2006, ki se je nadaljeval s čezmejnim programom Grande Region 2007–2013).

Pomembna je vloga medregionalne usmeritve: ta zajema program ESPON za zagotavljanje teritorialnih podatkov in program INTERACT za podporo vseh organov, vključenih v upravljanje in izvajanje evropskega teritorialnega sodelovanja, ki sta razvila širok nabor usklajenih orodij (predlog, vzorčnih obrazcev, informativnih pregledov itd.) za vzpostavitev svojih sistemov upravljanja in nadzora itd. Program INTERREG EUROPE spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med akterji na vseh ravneh v Evropi, program URBACT pa omogoča mrežno povezovanje za izmenjavo informacij in dobre prakse v mestih.

Glede na nedavno sporočilo Komisije z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov bo 73 programov sodelovanja za obdobje 2014–2020 namenilo 41 % skupnega proračuna za evropsko teritorialno sodelovanje v okviru ESRR[7] (proračun ETS ESRR) za ukrepe za izboljšanje okolja ter podpiranje skupnih ukrepov na področjih upravljanja voda, čiščenja odpadnih voda, ohranjanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, preprečevanja in obvladovanja okoljskih tveganj, trajnostnega turizma in energetske učinkovitosti; 27 % proračuna ETS ESRR bo prek 46 programov za obdobje 2014–2020 namenjenih krepitvi raziskav in inovacij ter sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami zunaj meja EU; 13 % proračuna ETS ESRR je namenjenih spodbujanju vključujoče rasti z dejavnostmi, povezanimi z zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem; 33 programov za obdobje 2014–2020 je namenjenih izboljšanju splošne povezljivosti, predvsem z naložbami v ceste in pristanišča ter spodbujanjem večmodalnih, čistih in inteligentnih čezmejnih prometnih sistemov.

Poročevalka ugotavlja, da so se pojavile težave zaradi zahtev regulativnega okvira za obdobje 2014–2020 in možnosti programov glede razpoložljivosti podatkov in virov za zbiranje podatkov. Zato morajo Komisija, programa ESPON in INTERACT ter Eurostat in organi upravljanja evropskega teritorialnega sodelovanja skupaj uskladiti in obravnavati ta izziv, tako da preučijo in opredelijo metodologije za zagotavljanje in uporabo zanesljivih podatkov, na podlagi katerih bo nastala skladna okvirna osnova za vrednotenje okvira uspešnosti.

Prispevek k teritorialni koheziji

Povečati je treba sodelovanje med različnimi mehanizmi financiranja in sodelovanja, kot so makroregionalne strategije, ter okrepiti povezave in skladnost z nacionalnimi in regionalnimi programi. Države članice in regije bi morale razviti skupne celostne strategije z izvedbenimi določbami za mehanizem usklajevanja med ustreznimi čezmejnimi in transnacionalnimi programi ter njihovim teritorialnim značajem, s čimer se bodo lahko nastali izzivi obravnavali celostno in bolj usklajeno ter z dolgoročnega vidika.

Izvajanje celostnih teritorialnih naložb (ITI) in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), ni zadovoljivo. Instrument CLLD se čezmejno izvaja le kot del programa sodelovanja INTERREG Italija – Avstrija 2014–2020. Instrument ITI se izvaja kot del programa sodelovanja INTERREG Italija – Slovenija 2014–2020[8].

Zakonodajni okvir za obdobje 2014–2020 omogoča večjo prožnost za najbolj oddaljene regije, saj vključuje regije na ravni NUTS 3 ob morskih mejah, ki so medsebojno oddaljene več kot 150 kilometrov, kot čezmejna območja, ki lahko prejmejo podporo iz ustrezne dodelitve podpore določenim državam članicam.

Podpiranje raziskav in inovacij

Poročevalka želi poudariti dosežke na področju raziskav in inovacij, kot so skupni raziskovalni projekti, sodelovanje med raziskovalnimi inštituti in podjetji, ustanovitev mednarodnih obmejnih univerz, čezmejnih raziskovalnih središč in čezmejnih izobraževalnih inštitutov, vzpostavitev čezmejnih grozdov in podjetniških mrež ter čezmejnih inkubatorjev in svetovalnih služb za MSP, „visokotehnološko“ znamčenje za privabljanje tujih vlagateljev itd.

Naložbe v pametno rast predstavljajo 27 % proračuna ETS ESRR za obdobje 2014–2020[9], pričakovani pa so naslednji rezultati: 22.500 podjetij, podprtih za spodbujanje pametne rasti, 6.900 podjetij, ki sodelujejo z raziskovalnimi institucijami prek meja EU, 1.300 raziskovalcev, ki so neposredno vključeni v čezmejne in transnacionalne raziskovalne dejavnosti.

Raziskovalni in inovacijski procesi, tržni odnosi, vrednostne verige in lokalno trženje se lahko organizirajo v večjem obsegu, s čimer bi se dosegle prednosti za MSP in njihovo poslovno okolje, tako da bi se lahko na posameznih področjih tehnologije dosegla „kritična masa“ za raziskovalno in poslovno sodelovanje. Primer takšnega učinka je projekt Food2Market[10] (Interreg IVB, severozahodna Evropa). V okviru projekta je bil ustanovljen transnacionalni inovacijski inkubator za MSP v prehrambni industriji, ki ga MSP uporabljajo za razširjanje svojih trgov prek meja.

Poročevalka želi poudariti evropsko regionalno inovacijsko strategijo[11] (pripravljeno in sprejeto leta 2014 v okviru pirenejsko-sredozemske evropske regije) in strateški načrt za obdobje 2014–2020 (pripravljen in sprejet v okviru EZTS evropske regije Aquitaine-Euskadi[12] (leta 2014) kot dobra primera za razvoj sodelovanja med javnim sektorjem, gospodarskimi akterji in raziskovalnimi središči v obmejnih regijah, s katerim se spodbujajo inovacije in gospodarski razvoj območja. Zato je treba izdelati in sprejeti čezmejne inovacijske strategije za obmejne regije, ki morajo dopolnjevati že obstoječe strategije pametne specializacije ter druge regionalne/sektorske programe in strategije, s čimer bi se ocenile možnosti za izvedbo čezmejnih sinergij in konkretnih ukrepov, zlasti uporabo različnih virov financiranja.

Finančni instrumenti morajo biti sestavni del strategije evropskega teritorialnega sodelovanja za podporo MSP, raziskav in inovacij, s čimer bodo dopolnjene programske dejavnosti, ki so podprte z nepovratnimi sredstvi.

Upravljanje in usklajevanje politike

Do 24. aprila 2015 je bilo ustanovljenih 54 EZTS[13]. Poročevalka je seznanjena s poenostavitvami, ki so bile uvedene s spremenjeno uredbo o EZTS z dne 22. junija 2014. Priporoča se, da bi države članice izvajale in spodbujale ustanovitev EZTS v svojih državah. Uredba o EZTS je dosežek, vseeno pa ne zadostuje za odpravo vseh pravnih in regulativnih ovir za čezmejno sodelovanje. V zvezi s tem je treba izpostaviti pobudo luksemburškega predsedstva, da bi preučili posebno pravno orodje za obmejne regije, s katerim bi lahko obravnavali potrebe in izzive na obmejnih območjih. To orodje bi dopolnjevalo EZTS in državam članicam omogočilo, da se dogovorijo o posebnih določbah.

Po mnenju poročevalke lahko programi evropskega teritorialnega sodelovanja, ki bi dopolnjevali drugo ustrezno financiranje, kjer je potrebno in upravičeno, podprejo izzive, povezane z migracijami, znotraj okvira prednostnih nalog veljavnega programa in dogovorjenih načinov ukrepanja.

Programi evropskega teritorialnega sodelovanja ne izkoriščajo v celoti svojih posebnosti, zato poročevalka poudarja, da je finančne instrumente, ki so prožni mehanizmi in se lahko uporabljajo poleg nepovratnih sredstev, nujno treba uporabljati širše, saj bi lahko bil njihov multiplikacijski učinek v smislu vpliva in finančnega vzvoda veliko večji. V zvezi s tem bi bilo treba vključiti finančne institucije, zlasti EIB, ki bi zagotovile posebno znanje in izkušnje na področju finančnega inženiringa.

Poročevalka obžaluje, da morebitna dopolnjevanja med programi evropskega teritorialnega sodelovanja in drugimi programi, ki jih financira EU, v programskem obdobju 2007–2013 niso bila zadostno ocenjena in uporabljena. Zato bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme usklajevanja, da bi zagotovili učinkovito usklajevanje in sinergije med skladi ESI in drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EFSI in EIB. Pomembno je tudi, da organi upravljanja izvajajo tekoča vrednotenja, ki se osredotočajo na posebno oceno učinkovitosti sinergij med programi.

Poročevalka je prepričana, da so načelo upravljanja na več ravneh in pravila ravnanja posebno pomembna za razvoj programov Interreg, saj je uspešnost programov sodelovanja odvisna od dejavne vloge regionalnih in lokalnih organov pri odločanju o tem, kako bi lahko te programe najbolje uporabili za obravnavanje čezmejnih ozkih grl.

Poenostavitev

Poročevalka poudarja, da bi moralo upravljanje in izvajanje programov in projektov evropskega teritorialnega sodelovanja postati manj birokratsko. Kljub ločeni uredbi je izvajanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja še vedno preveč zapleteno, zato poziva skupino neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence skladov ESI, naj preuči ukrepe za bistveno poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence.

Na eni strani bi morala Komisija predlagati posebne ukrepe za poenostavitev pravil o poročanju in reviziji, državni pomoči, SEA, s katerimi bi uskladila pravila in predloge za vse programe evropskega teritorialnega sodelovanja. Na drugi strani bi morale države članice poenostaviti svoje nacionalne določbe, da preprečijo „čezmerno prenašanje“, ki upravičencem zelo pogosto naloži dodatno upravno breme, ki ga pravila Skupnosti ne zahtevajo. Pomembna sta tudi izvajanje e-kohezije in poenostavitev upravnih postopkov.

Komisija bi morala oblikovati standardne zahteve za vse programe evropskega teritorialnega sodelovanja (po posameznih usmeritvah), predloge za prijave in pogodbe. Države članice in organi upravljanja bi morali bolje izkoristiti poenostavljene postopke, s katerimi bi uvedli poenostavitve za manjše projekte in pospešili postopek odločanja.

Finančna sredstva za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, ki jih prispeva zasebni sektor, so še vedno omejena. Ureditve za vključevanje zasebnih deležnikov je treba razširiti in poenostaviti. Poročevalka priporoča oblikovanje finančnih instrumentov, udeležbo zasebnih deležnikov in ustanovitev javno-zasebnih partnerstev. Komisija bi morala zagotoviti pravočasne, skladne in jasne smernice za uporabo finančnih instrumentov v programih evropskega teritorialnega sodelovanja.

Priporočila za prihodnost

Poročevalka poudarja učinek spodbude, ki ga ima evropsko teritorialno sodelovanje, njegovo visoko stroškovno učinkovitost in prihodnji potencial, ki presega regionalno politiko. Zato poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za ohranitev evropskega teritorialnega sodelovanja kot pomembnega in pozitivnega instrumenta v procesu evropskega povezovanja, tako da mu namenijo opaznejšo vlogo v kohezijski politiki po letu 2020. Poročevalka je prepričana, da treba pri evropskem teritorialnem sodelovanju še bolj okrepiti njegovo inovacijsko razsežnost, in poziva k vključitvi več zasebnih akterjev, ki bodo ustanavljali uspešna javno-zasebna čezmejna partnerstva.

Poročevalka spodbuja k skupnemu oblikovanju pristopov ali strategij po vseh regijah, da se pospeši celostni in trajnostni teritorialni razvoj, vključno z izvajanjem in razširjanjem celostnih pristopov, razvojem pristopov k upravljanju ter čezmejnim usklajevanjem instrumentov za načrtovanje, upravnih postopkov in pravnih določb.

Komisija, države članice in organi upravljanja bi morali pri pripravi zakonodajnega svežnja za kohezijsko politiko po letu 2020 preučiti predlog luksemburškega predsedstva za vzpostavitev novega pravnega orodja za čezmejno sodelovanje, in sicer na podlagi rezultatov naknadnega vrednotenja obdobja 2007–2013, izvajanja programov čezmejnega sodelovanja v obdobju 2014–2020 ter ustrezne ocene učinka v zvezi s potrebami in načini delovanja novega pravnega orodja, da bi spodbujali boljše izvajanje čezmejnih projektov. Pri oblikovanju tega novega instrumenta bi bilo treba upoštevati načelo sorazmernosti.

Leta 2016 bi bilo treba v okviru razprave o prihodnosti kohezijske politike začeti strukturirano razpravo z več deležniki na ravni EU o prihodnosti evropskega teritorialnega sodelovanja po letu 2020.

Ozaveščanje javnosti in prepoznavnost

V raziskavi Flash Eurobarometer z naslovom Čezmejno sodelovanje v EU (2015) je bilo ugotovljeno, da večina ljudi, ki živijo v obmejnih regijah EU, ne pozna dejavnosti čezmejnega sodelovanja, ki jih financira EU, v svoji regiji. Zato je potrebno učinkovitejše sporočanje rezultatov in dosežkov zaključenih projektov. Komisija, države članice in organi upravljanja bi morali vzpostaviti mehanizem za zagotavljanje boljše prepoznavnosti in ozaveščenosti o rezultatih programov evropskega teritorialnega sodelovanja ter za povečevanje sinergij z drugimi programi/pobudami, ki jih financira EU.

Pomembno je, da se med izvajanjem čezmejnih programov doseže boljša usklajenost med Komisijo, organi upravljanja in vsemi deležniki, da se omogoči kritična analiza tematskih dosežkov projektov, pri kateri se poudarijo doseženi uspehi in pomanjkljivosti, ter da se pripravijo priporočila za obdobje po letu 2020, hkrati pa naj se pri projektih zagotovi visoka raven kakovosti, preglednosti in približevanja državljanom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivana Maletić, Miroslav Mikolášik, Sophie Montel, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Tonino Picula, Maurice Ponga, Branislav Škripek, Davor Škrlec, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Milan Zver