Postopek : 2015/2258(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0203/2016

Predložena besedila :

A8-0203/2016

Razprave :

PV 07/07/2016 - 6
CRE 07/07/2016 - 6

Glasovanja :

PV 07/07/2016 - 9.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0318

POROČILO     
PDF 1207kWORD 585k
9.6.2016
PE 578.465v02-00 A8-0203/2016

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalka: Helga Stevens

Pripravljavki mnenja (*):Martina Anderson, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Rosa Estaràs Ferragut, Odbor za peticije

(*)  Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve(*)
 MNENJE Odbora za peticije(*)
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 9, 10, 19, 168 in 216(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 3, 15, 21, 23 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti(1),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora Združenih narodov za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju seznama zadev, ki ga je 15. maja 2015 sprejel Odbor Združenih narodov za pravice invalidov, in začetnega poročila Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic Združenih narodov za nadomestno skrb za otroke(4),

–  ob upoštevanju Uredbe št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(6),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča v združenih zadevah C-335/11 in C-337/11, HK Danmark, ter zadevah C-363/12 Z in C-356/12, Glatzel,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. aprila 2015 z naslovom „Akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019: Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“ (JOIN(2015)0016),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2015 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. junija 2015 „Reply of the European Union to the list of issues in relation to the initial report of the European Union on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities“ (Odgovor Evropske unije na seznam zadev v zvezi z začetnim poročilom Evropske unije o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov) (SWD(2015)0127),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 5. junija 2014 „Report on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities (CRPD) by the European Union“ (Poročilo o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije) (SWD(2014)0182),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Pobuda za socialno podjetništvo: Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij“ (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)(10),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o seznamu zadev, ki ga je sprejel Odbor za pravice invalidov, in začetnem poročilu Evropske unije(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(15),

–  ob upoštevanju poglobljene analize Službe Evropskega parlamenta za raziskave „EU Implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities (CRPD)“ (Izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v EU),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic ob zaključku njene preiskave na lastno pobudo v zvezi s Komisijo (OI/8/2014/AN),

–  ob upoštevanju prihodnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leto 2015,

–  ob upoštevanju študije Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz decembra 2015 o nasilju nad invalidnimi otroki: zakonodaja, politike in programi v EU,

–  ob upoštevanju statističnih podatkov Eurostata o dostopu invalidov do trga dela, izobraževanja in usposabljanja ter o njihovi revščini in dohodkovni neenakosti za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za peticije, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0203/2016),

A.  ker invalidom kot polnopravnim državljanom pripadajo enake pravice kot drugim in imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enakega obravnavanja ter neodvisnega življenja, samostojnosti, podpore iz javno financiranih sistemov in polne udeležbe v družbi;

B.  ker naj bi v Evropski uniji živelo okoli 80 milijonov invalidov, od tega 46 milijonov žensk in deklet, ki predstavljajo 16 % vseh žensk v EU, kar kaže, da je invalidnost v Evropski uniji pri ženskah pogostejša kot pri moških; ker so invalidke pogosto žrtve večplastne diskriminacije in se soočajo z znatnimi ovirami pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic in svoboščin, kot je pravica do dostopa do izobraževanja in zaposlitve, to pa lahko privede do socialne izoliranosti in psiholoških travm; ker invalidnost na ženske nesorazmerno vpliva tudi zato, ker skrbijo za invalidne družinske člane;

C.  ker pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bori proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti (člen 10), ter ji daje pristojnost, da sprejema zakonodajo proti tovrstni diskriminaciji (člen 19);

D.  ker člena 21 in 26 Listine EU o temeljnih pravicah izrecno prepovedujeta diskriminacijo na podlagi invalidnosti ter invalidom zagotavljata enakopravno udeležbo v družbi;

E.  ker je Konvencija o pravicah invalidov prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo je ratificirala EU, podpisalo vseh 28 držav članic, 27 držav članic pa tudi ratificiralo; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj dokončajo reforme, potrebne za ratifikacijo konvencije;

F.   ker EU pri izpolnjevanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic prvič spremlja organ OZN; ker sklepne ugotovitve Odbora za pravice invalidov o izvajanju konvencije v EU, ki so bile objavljene leta 2015, kažejo, da je EU močno zavezana enakosti in spoštovanju človekovih pravic, dokument pa vsebuje tudi nabor smernic za ukrepe na področju zakonodaje in oblikovanja politik, ki so v pristojnosti EU;

G.   ker sodna praksa Sodišča Evropske unije potrjuje, da je Konvencija o pravicah invalidov za EU in njene države članice pri izvajanju evropske zakonodaje zavezujoča, saj je sestavni del pravnega reda Unije in ima prednost pred akti sekundarne zakonodaje(16);

H.  ker načela konvencije močno presegajo zgolj diskriminacijo, saj zagotavljajo smernice za popolno uveljavljanje človekovih pravic vseh invalidov in njihovih družin v vključujoči družbi;

I.  ker so invalidi raznolika skupina ter ker se ženske, otroci, starejši in posamezniki z večplastnimi potrebami glede podpore srečujejo z dodatnimi težavami in različnimi oblikami diskriminacije;

J.   ker je invalidnost lahko posledica postopnega in včasih nevidnega slabšanja posameznikovega zdravja, kot v primeru oseb z nevrodegenerativnimi ali redkimi boleznimi, ki lahko negativno vplivajo na njihovo neodvisno življenje;

K.   ker naj bi 80 % invalidov živelo v državah v razvoju; ker EU na mednarodni ravni podpira spodbujanje pravic invalidov ter je največja svetovna donatorica uradne razvojne pomoči;

L.   ker je za invalidne otroke 17-krat bolj verjetno kot pri njihovih neinvalidnih vrstnikih, da bivajo v zavodih, tam pa je veliko večja nevarnost, da postanejo žrtve nasilja, zanemarjanja in zlorabe, kot če živijo doma(17);

M.  ker imajo invalidni otroci pravico živeti s (svojo) družino ali v družinskem okolju, kar je v njihovo največjo korist; ker morajo družinski člani pogosto zmanjšati ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da skrbijo za svoje invalidne družinske člane;

N.  ker je v Konvenciji o pravicah invalidov poudarjeno, da je treba v vsa prizadevanja vključiti vidik spola in spodbujati polno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

O.  ker so enako obravnavanje, pozitivni ukrepi in politike za invalidke in matere invalidnih otrok temeljna pravica in etična obveznost;

P.  ker so invalidna dekleta in ženske v vsakodnevnem življenju izpostavljene več oblikam diskriminacije, ki je lahko fizična, čustvena, spolna ali gospodarska ter vključuje nasilje nad partnerjem, nasilje negovalcev, spolno nasilje in institucionalno nasilje;

Q.   ker so invalidke pogosteje žrtve nasilja v družini in spolnih napadov, ki po podatkih tudi trajajo dlje in so intenzivnejši kot pri neinvalidkah(18);

R.  ker so invalidke, zlasti migrantke, zaradi večplastne diskriminacije bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti;

S.  ker je invalidnost vzrok, lahko pa tudi posledica revščine, in ker ima približno 30 % brezdomcev kakšno obliko invalidnosti in obstaja nevarnost, da bi jih spregledali(19); ker ima socialna zaščita, ki jo zagotavlja država, pomembno vlogo pri preprečevanju njihove revščine in ker podatki iz leta 2012 kažejo, da bi brez državnih socialnih transferjev kar 68,5 % invalidov živelo v revščini(20);

T.  ker je nujno treba okrepiti veljavno zakonodajo in orodja politike EU za čim boljše izvajanje Konvencije o pravicah invalidov;

U.  ker nekatere države članice, ki so konvencijo ratificirale, še niso imenovale organov za njeno izvajanje in nadzor, kot je določeno v členu 33; ker se tisti organi, ki so že ustanovljeni, srečujejo z ovirami pri delu, zlasti kar zadeva okvire za spremljanje, oblikovane v skladu s členom 33(2), in sicer zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov ter trdne pravne podlage za njihovo določitev;

V.  ker je dostop do trga dela eden od temeljnih elementov udeleževanja invalidov v družbenem življenju in na trgu dela, kar je še vedno problematično, saj dosega le 58,5 % v primerjavi z 80,5 % pri neinvalidih, tako da je mnogim invalidom onemogočeno neodvisno in dejavno življenje;

W.  ker je stopnja zaposlenosti med neinvalidnimi ženskami 65-odstotna, med invalidkami pa 44-odstotna; ker so invalidne ženske v primerjavi z moškimi pri dostopu do zaposlitve in izobraževanja pogosto diskriminirane; ker je stopnja brezposelnosti med invalidi še vedno nesprejemljivo visoka; ker imajo invalidne ženske in dekleta večje težave pri vstopu na trg dela; ker je treba premagati ovire za mobilnost ter premostiti večjo odvisnost od družinskih članov in negovalcev, da bi spodbudili dejavno udeležbo invalidk v izobraževanju, na trgu dela ter v družbenem in gospodarskem življenju skupnosti;

X.  ker je plačana zaposlitev bistvena, da se lahko invalidom omogoči neodvisno življenje, preživljanje družine in vzdrževanje gospodinjstva; ker invalidne ženske in dekleta pogosto prejemajo manjše plačilo; ker je ta ranljiva družbena skupina bolj izpostavljena revščini in socialni izključenosti;

Y.   ker je EU kot podpisnica Konvencije o pravicah invalidov dolžna zagotoviti tesno sodelovanje in dejavno udeležbo invalidov in njihovih predstavniških organizacij pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in politik za izvajanje konvencije ter pri vseh procesih odločanja o zadevah, ki se nanašajo na invalide;

Z.   ker so se zaradi varčevalnih ukrepov v državah članicah zmanjšala proračunska sredstva za socialne storitve, za podporo za družine in za storitve v skupnosti, kar nesorazmerno negativno vpliva na ustrezen življenjski standard invalidov, zlasti invalidnih otrok in njihovih družin;

AA.   ker je Komisija umaknila svoj predlog o direktivi o porodniškem dopustu, zaradi česar v politiki usklajevanja poklicnega in družinskega življenja še vedno niso ustrezno obravnavane enake pravice mater in očetov, otrok in odraslih;

AB.   ker v Direktivi 2011/24/EU o pravicah bolnikov v čezmejnem zdravstvenem varstvu ni izrecno prepovedana diskriminacija na podlagi invalidnosti;

AC.  ker zaradi demografskih in družbenih sprememb narašča povpraševanje po delavcih v gospodinjstvu in negovalcih, zlasti v okviru družine; ker za invalide in vzdrževane osebe v družini običajno skrbijo ženske, zaradi česar so pogosto izključene s trga dela;

AD.  ker je Odbor za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah o začetnem poročilu Evropske unije priporočil, naj Evropska unija vključi vidik invalidnosti v svoje politike in programe za enakost spolov, pa tudi vidik spola v svoje strategije o invalidnosti ter naj pripravi pozitivne ukrepe, vzpostavi mehanizem za spremljanje in financiranje zbiranja podatkov in raziskav o invalidnih ženskah in dekletih; ker poleg tega priporoča, naj Evropska unija zagotovi učinkovito zaščito pred nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem ter poskrbi, da bodo v okviru politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja obravnavane potrebe invalidnih otrok in odraslih, vključno z njihovimi negovalci, ter naj sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti invalidov, med katerimi je večina žensk;

AE.  ker je Komisija v odzivih na resolucijo Evropskega parlamenta „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov politični okvir za turizem v Evropi“(21), ki jih je sprejela 13. decembra 2011, tudi priznala, da je treba zagotoviti neprekinjeno verigo dostopnih storitev za vse (prevoz, nastanitev, gostinske storitve in znamenitosti), in začela v ta namen izvajati ukrepe za ozaveščanje, izboljšanje znanj in spretnosti v turističnem sektorju, s tem pa tudi za izboljšanje kakovosti turističnih objektov za ljudi s posebnimi potrebami ali invalide;

AF.  ker potrebe invalidnih ter funkcionalno in gibalno oviranih oseb na področju prometa, mobilnosti in turizma prinašajo poslovne priložnosti v sektorju prometnih storitev in storitev mobilnosti, saj bodo lahko v duhu načela „oblikovanje, prilagojeno vsem“ koristile vsem: tako osebam z vsemi vrstami invalidnosti (med drugim gibalno oviranim, slepim, gluhim in naglušnim; osebam z avtizmom, osebam z intelektualnimi ali psihosocialnimi motnjami itd.) kot tudi drugim uporabnikom;

Splošna načela in obveznosti

1.  želi opomniti, da polno vključevanje invalidov ni le posameznikova pravica in upravičena ugodnost, marveč vrednota za vso družbo, saj lahko z njihovimi dragocenimi in raznovrstnimi znanji in spretnostmi veliko pridobi;

2.  poudarja, da morajo vsi invalidi imeti pravico živeti v družbi, kjer bodo deležni enakih možnosti kot drugi ter jim bo zagotovljena popolna vključenost in udeležba;

3.  poudarja, da vključevanje invalidov v družbo ne glede na družbeni in gospodarski, politični ali kulturni položaj države ni zgolj razvojno vprašanje, marveč vprašanje človekovih pravic;

4.  opozarja, da je invalidnosti vse več, saj se prebivalstvo stara;

5.  meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic; pozdravlja, da je izpolnjevanje mednarodnih obveznosti EU na področju človekovih pravic prvič pregledal organ OZN za spremljanje pogodb; meni, da so sklepne ugotovitve Odbora za pravice invalidov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov v EU, ki so bile objavljene leta 2015, pomemben znak tega, da se EU zavzema za enakost in spoštovanje človekovih pravic, ter je neke vrste smernica za zakonodajno in politično ukrepanje EU na vseh področjih njenih pristojnosti;

6.  podpira sklepe in priporočila Odbora za pravice invalidov in poudarja, da morajo institucije EU in države članice v svoje politike, programe in strategije o enakosti spolov vključiti vidik invalidnih žensk in deklet, načelo enakosti spolov pa v strategije o invalidnosti; poleg tega poziva, naj se vzpostavijo mehanizmi za redno pregledovanje doseženega napredka;

7.  poziva Parlament, Svet in Komisijo, naj v celoti izvajajo priporočila Odbora za pravice invalidov in zagotovijo, da se bo konvencija upoštevala v vsej prihodnji zakonodaji;

8.   poziva Komisijo in države članice, naj namenijo potrebna sredstva za izvajanje svojih obveznosti iz Konvencije o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola;

9.  močno obžaluje, da se EU pri svojih pripravah na postopek pregleda, ki ga je Odbor za pravice invalidov izvedel leta 2015, in pri pripravi svojega poročila o napredku ni v zadostni meri formalno posvetovala z invalidskimi organizacijami; poziva te organizacije, naj kot neodvisne stranke dejavno prispevajo k zasedanjem odbora in naj pri prihodnjih pregledih sodelujejo v uradnih delegacijah EU;

10.   poziva Komisijo, naj pripravi in poda predlog za pravi strukturirani dialog med EU in invalidskimi organizacijami, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi, da bi zagotovili polno in enakopravno udeležbo invalidov in njihovih predstavniških organizacij;

11.  poudarja pomen sistematičnega in tesnega posvetovanja med invalidskimi predstavniškimi organizacijami, snovalci politike, podjetji in drugimi pomembnimi deležniki glede vseh novih pobud, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik in ukrepov na področju izobraževanja, usposabljanja, kulture, športa in mladine;

12.  poziva, naj se okrepijo obstoječi organi za enakost, da bodo lahko pomagali pri vključevanju, spodbujanju in spremljanju Konvencije o pravicah invalidov; opozarja EU in države članice, da morajo dejavno sodelovati s civilno družbo, zlasti z invalidskimi organizacijami;

13.   poziva EU, naj ratificira izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov;

14.  poziva, naj se izvede celovit medsektorski pregled in ocenijo sedanja in prihodnja zakonodaja ter programi financiranja EU, tudi za prihodnja programska obdobja, da bi jih popolnoma uskladili s Konvencijo o pravicah invalidov ter v ta namen konstruktivno vključili invalidske organizacije in člane okvira EU za Konvencijo o pravicah invalidov, poleg tega pa bi vidik invalidnosti vključili v vse zakonodajne politike in strategije; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za vključitev vidika invalidnosti v vso zakonodajo, vse politike in strategije;

15.  poziva k vključitvi pravic invalidov v širši socialno-ekonomski program EU, zlasti v strategijo Evropa 2020 in evropski semester; priporoča, naj se sprejme pakt o invalidnosti, ki bo zagotavljal vključitev pravic invalidov v pobude EU;

16.  poziva Komisijo, naj se pri oceni socialnega stanja v državah članicah (poročila za države in priporočila za posamezne države) v okviru evropskega semestra osredotoči tudi na spremljanje položaja invalidov, saj je to del skupne zaveze EU, da zgradimo Evropo brez ovir;

17.  meni, da bi morale institucije EU, predvsem Parlament, Svet in Komisija, zagotoviti, da se bodo v veljavni in prihodnji zakonodaji v celoti upoštevale človekove pravice in Konvencija o pravicah invalidov;

18.  poziva Komisijo, naj pripravi seznam zakonodaje, da bi na podlagi sklepnih ugotovitev predlagali posodobitev izjave o pristojnosti, kar bi bilo treba redno ponavljati v formalnem sodelovanju z invalidskimi organizacijami in Evropskim parlamentom;

19.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razmisli o oblikovanju okvira EU, s katerimi bi invalidom zagotovili dejansko uveljavljanje pravic in spodbujali osebno samostojnost, dostopnost, dostop do zaposlitve, socialno vključenost in neodvisno življenje ter odpravo vseh oblik diskriminacije;

20.  soglaša s pomisleki Odbora za pravice invalidov, da Evropska unija nima jasne strategije za izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov;

21.  poziva institucije, naj dajejo zgled pri izvajanju politike vključevanja;

22.  poziva Komisijo, naj uporabi pregled evropske strategije o invalidnosti za pripravo celovite strategije EU o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov z upoštevanjem vidika spola in zavez za zunanje ukrepanje ter jasnim časovnim okvirom za izvajanje, izrecnimi in natančnimi referenčnimi vrednostmi in kazalniki;

23.  obžaluje, da se invalidi še dandanes soočajo z diskriminacijo in izključenostjo; poziva Komisijo, naj čim bolj poveča sinergijo med strategijo EU o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ter določbami Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencije o otrokovih pravicah, da bi zagotovila dejansko uživanje in uresničevanje priznanih pravic, tudi s harmoniziranjem in izvajanjem zakonodajnega okvira ter s kulturnimi in političnimi ukrepi;

24.  poziva Komisijo, naj razjasni široko opredelitev invalidnosti na ravni EU;

25.  poziva Komisijo, naj pregleda priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju, da bi izpostavila socialne obveznosti, a tudi poudarila priložnosti in koristi naložb v visokokakovostne podporne storitve za invalide;

26.  poziva Komisijo, naj pregleda smernice za oceno učinka ter jih spremeni tako, da bodo vsebovale popolnejši seznam vprašanj, ki so pomembna za boljšo oceno upoštevanja konvencije;

Posebne pravice

27.  poziva države članice in Komisijo, naj za preprečitev viktimizacije sprejmejo ukrepe za odpravo vseh oblik diskriminacije, tudi diskriminacije prek povezave, večplastne in presečne diskriminacije na podlagi invalidnosti, s posebnim poudarkom na invalidnih ženskah in otrocih, starejših in posameznikih, ki imajo kompleksne potrebe glede podpore, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami, ter osebami, katerih invalidnost se skozi čas spreminja;

28.  obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel predlagane direktive iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; ga ponovno poziva, naj to čim prej stori;

29.  poziva evropske institucije in države članice, naj povsod upoštevajo pravice invalidnih žensk in otrok, tudi v prihodnji agendi EU za otrokove pravice, ter naj zagotovijo, da bodo invalidni dečki in deklice in njihove predstavniške organizacije zaprošeni za mnenje v vseh zadevah v zvezi z njimi, pri čemer naj se jim zagotovi ustrezna podpora glede na invalidnost in starost;

30.  poudarja, da je treba za varstvo pravic invalidnih otrok ustrezno podpreti njihove družine, in sicer z okrepitvijo in uporabo zakonodajnih instrumentov, ki so na voljo v EU, na primer možnosti podaljšanega starševskega dopusta za starše invalidnih otrok;

31.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo lahko vsi invalidi uveljavljali pravico do prostega gibanja, ki jo imajo vsi državljani EU, tako da bo v sedanji in prihodnji zakonodaji v skladu z načelom enakega obravnavanja in nediskriminacije zagotovila enake možnosti, temeljne pravice, enak dostop do storitev in trga dela, pa tudi enake pravice in dolžnosti pri dostopanju do socialne varnosti kot državljani države članice, v kateri so zavarovani; poleg tega poziva države članice, naj na področju enakosti pri zaposlovanju popolnoma spoštujejo določbe prenovljene direktive o enakosti spolov (Direktiva 2006/54/ES);

32.  poudarja, da je treba invalidnim migrantkam in migrantskim dekletom pomagati, da bodo razvile znanja in spretnosti, s katerimi bodo lahko pridobile ustrezno zaposlitev;

33.  poudarja, da je pravi način za uresničitev samostojnega in neodvisnega življenja invalidov, zlasti žensk, (zasebna ali javna) podpora, s katero bi njim in njihovim družinam omogočili dostop do dela ter ustanov za izobraževanje in poklicno usposabljanje, pomagali pa bi jim tudi med nosečnostjo in materinstvom;

34.  ponovno poudarja, da je treba nujno rešiti vprašanje nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti v zasebnem in institucionalnem okolju; poziva države članice, naj zagotovijo podporne storitve, ki bodo dostopne ženskam in dekletom z vsemi oblikami invalidnosti; zagovarja, da bi se morala EU kot nadaljnji korak v boju proti nasilju nad invalidnimi ženskami in dekleti pridružiti Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Istanbulska konvencija);

35.  poudarja, kako pomembna je temeljna pravica invalidov do udeležbe v političnih procesih in odločanju o invalidnosti na vseh ravneh, kot je poudarjeno v Konvenciji o pravicah invalidov; poudarja, da je treba invalidne ženske in dekleta, vključno s tistimi iz marginaliziranih in ranljivih skupin, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, usposobiti in jim omogočiti sodelovanje v procesih odločanja, da bi poskrbeli za izražanje, podporo in varstvo njihovih interesov in pravic, s čimer bi uporabili dejanski splošni vidik spola; poziva države članice, naj zagotovijo primerno prilagojene storitve in infrastrukturo, ki bodo invalidkam omogočile dejavno udeležbo, in naj vlagajo v podporne in prilagodljive tehnologije ter v digitalno vključenost;

36.  poziva institucije EU, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje življenja invalidk v skladu s priporočili, ki jih je Odbor za pravice invalidov oblikoval v povezavi s pregledom izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v EU;

37.  je zaskrbljen, ker je vzgajanje invalidnih otrok naloga, ki jo opravljajo predvsem ženske;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej ozaveščajo o Konvenciji o pravicah invalidov, se borijo proti predsodkom in spodbujajo boljše razumevanje vseh invalidov, tako da se bodo odločitve sprejemale skladno z njihovimi resničnimi potrebami;

39.  podpira pobude, katerih cilj je ozaveščati družbo o težavah, s katerimi se soočajo invalidi, ter invalide bolj seznaniti z njihovim potencialom in prispevkom, ki ga lahko dajo, med drugim s pomočjo posebnih izobraževalnih programov v šolah; poudarja, da je temeljni pomen Konvencije o pravicah invalidov, da prinaša spremembo kulturnih vzorcev in nas pripravi do tega, da invalidnosti ne vidimo v osebi, temveč spoznamo, da do nje prihaja zaradi ovir v družbenem in gospodarskem okolju;

40.  poziva pristojne organe v državah članicah, naj pripravijo strategije za ozaveščanje o pravicah invalidov in tako omogočijo usposabljanje prometnih in turističnih delavcev za ozaveščanje in o enakih možnostih za invalide, obenem pa naj spodbujajo sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse med evropskimi organizacijami, ki so dejavne na področju invalidnosti, ter javnimi in zasebnimi organi, ki se ukvarjajo s prevozom; zahteva, da mora biti gradivo za usposabljanje na voljo v dostopnih oblikah;

41.  poudarja, da je treba zlasti na področju zračnega prometa ustrezno usposobiti letalsko osebje, da bo invalidom zmožno zagotoviti ustrezne storitve; posebno pozornost bi bilo treba nameniti temu, da bo osebje znalo pravilno ravnati z vozički, tako da se ne bodo poškodovali;

42.  pozdravlja predlagani evropski akt o dostopnosti(22) in se zavzema za njegovo hitro sprejetje, da bi zagotovili dostopnost proizvodov in storitev, vključno s stavbami, v katerih se te storitve zagotavljajo, skupaj z učinkovitimi in dostopnimi nacionalnimi mehanizmi izvrševanja in pritožbenimi mehanizmi; želi opomniti, da je potreben celosten pristop k dostopnosti in da je treba to pravico, kot je zapisana v členu 9 Konvencije o pravicah invalidov, zagotoviti osebam s katerokoli vrsto invalidnosti;

43.  poudarja, da je treba sprejeti evropski akt o dostopnosti, saj bo odločilen pri reševanju vseh vprašanj glede dostopnosti prevoza, mobilnosti in turizma za gibalno ovirane, omogočil pa bo tudi, da bodo invalidom popolnoma dostopne letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza, zlasti pri prestopanju in dostopu brez stopnic na vseh podzemnih vlakih in železnicah, pa tudi spletišča, storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanje v realnem času ter samopostrežni terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza;

44.  priznava, da bodo imela mala in srednja podjetja korist od izpolnjevanja standardnih zahtev EU, saj se jim ne bo več treba prilagajati neenakim nacionalnim predpisom; obžaluje pa, da v predlaganem evropskem aktu o dostopnosti niso zajeti čezmejni turistični proizvodi in storitve; poudarja, da na ravni EU niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi s turističnimi objekti in storitvami, da bi postopoma harmonizirali klasifikacijo nastanitev z upoštevanjem meril dostopnosti;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj bolj spodbujajo raziskave in razvoj, predvsem z vidika dostopnosti novih in inovativnih tehnologij za invalide;

46.  poziva Komisijo, naj pri pripravi prihodnjih zakonodajnih aktov s posameznih področij, na primer v zvezi z digitalno agendo, upošteva, da je dostopnost v fizičnem okolju enako pomembna kot pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji;

47.  spodbuja države članice, naj si pri uveljavljanju načela dostopnosti prizadevajo, da bi potekajoči in novi gradbeni projekti, delovna mesta, zlasti pa javne stavbe, na primer šole, ki se financirajo iz javnih sredstev, sledili načelu univerzalnega oblikovanja;

48.  poziva države članice in Komisijo, naj sodelujejo s Parlamentom, da bi oblikovali jasno in učinkovito direktivo o dostopnosti spletnih mest organov javnega sektorja s širokim področjem uporabe in zanesljivim mehanizmom izvrševanja, kar bi bilo skladno s predlaganim evropskim aktom o dostopnosti in Konvencijo o pravicah invalidov ter bi 80 milijonom invalidov in 150 milijonom starejših omogočilo enak dostop do spletišč in spletnih storitev javnega sektorja;

49.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi, da bo vseevropska številka 112 za klic v sili popolnoma dostopna in zanesljiva in bo zanjo tako na nacionalni ravni kot med gostovanjem uporabljena najsodobnejša tehnologija, zlasti za gluhe in naglušne državljane, tako da bi preprečili nepotrebne smrti in poškodbe; poudarja, da je treba izvajati ukrepe na nacionalni ravni, s čimer bi med drugim zagotovili združljivost med državami članicami, vključno z dostopnimi nacionalnimi točkami za nujne primere;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj invalidnim pacientom in ljudem, ki zanje skrbijo, zagotovijo popolno dostopnost elektronskih in mobilnih zdravstvenih storitev, aplikacij in naprav, vključno s številko 112 za klic v sili – ki mora biti zlahka dostopna od koderkoli v Evropi – in sistemom za napredno določanje lokacije mobilnega klica (AML), ter naj v tem smislu še naprej raziskujejo potencial telemedicine za izboljšanje dostopa in oskrbe;

51.  poudarja, da je treba okrepiti podporo in posebne določbe za invalide v okoljih, kjer je potrebna humanitarna pomoč, zlasti za otroke, ter poziva Komisijo, naj opredeli naložbe in financiranje za podporo invalidom v izrednih razmerah, tudi s podatki, razčlenjenimi po spolu in starosti;

52.  poudarja, da k vse večjemu številu invalidov prispevajo tudi potekajoči konflikti in naravne nesreče;

53.  podpira strokovna priporočila Odbora za pravice invalidov, s katerimi bo EU postala bolj dostopna in vključujoča, da bi uresničili pristop k invalidnosti v nevarnih in izrednih razmerah, ki bo temeljil na človekovih pravicah, med drugim tudi z izvajanjem sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030; odločno poziva, naj se v politike EU na področju migracij in beguncev vključi načelo človekovih pravic invalidov, saj so žrtve dvojne diskriminacije; poudarja, da bi morali ti ukrepi omogočiti ustrezno odzivanje na specifične potrebe invalidov, upoštevana pa bi morala biti tudi zahteva po razumnih ukrepih za prilagoditve na podlagi potreb; spodbuja k nadaljnjemu upoštevanju potreb invalidov v humanitarnih odzivih držav članic in EU;

54.  poziva EU, naj skupaj s partnerskimi državami, regionalnimi organizacijami in na globalni ravni prevzame vodilno vlogo pri uveljavljanju pravic invalidov v okviru izvajanja sendajskega okvira in agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

55.  poziva Komisijo, naj sprejme izvedbeni načrt v skladu s sklepi Sveta iz februarja 2015 o obvladovanju nesreč, ki vključuje vidik invalidnosti, in sendajskim okvirom;

56.  ponovno poudarja, kako pomembni so sklepi Sveta o vključitvi obvladovanja nesreč z dejavno udeležbo invalidov v mehanizme civilne zaščite v EU in vseh državah članicah; poziva k ozaveščanju in obveščanju invalidov ter k zagotavljanju storitev kriznega ukrepanja in civilne zaščite v pobudah za zmanjševanje tveganja nesreč ter k zagotavljanju psihološke podpore invalidom v fazi okrevanja po nesrečah;

57.  opozarja, kako pomembno je, da se invalidom po prenehanju izrednih razmer ponudi posebna podpora;

58.  priznava, da so ranljivi člani družbe še bolj odrinjeni, če so invalidi, in poudarja, da bi si morale institucije EU in države članice še bolj prizadevati za polno zagotavljanje pravic in storitev vsem invalidom, tudi osebam brez državljanstva, brezdomcem, beguncem in prosilcem za azil ter pripadnikom manjšin; poudarja, da bi morala EU vključiti invalidnost v svojo politiko na področju migracij in beguncev;

59.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 11 konvencije pri pripravi predlogov za reševanje begunskega vprašanja, za finančna sredstva ali druge podporne ukrepe zagotovita posebno pozornost invalidom;

60.  poudarja, da bi morala EU sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo lahko vsi invalidi, ki jim je bila odvzeta pravna sposobnost, uveljavljali vse pravice iz primarnih pogodb in zakonodaje EU, kot so dostop do pravnega varstva, blaga in storitev, do bančništva, zaposlitve in zdravstvenega varstva, volilne pravice in potrošniških pravic;

61.  potrjuje, da je Konvencija o pravicah invalidov pozitiven in ključen instrument pri spodbujanju zakonodajne reforme, ob kateri morajo države članice ponovno proučiti, kako se obravnavajo invalidi; obžaluje pa, da se invalidi na strateških področjih, kot sta kazensko sodstvo in politična udeležba, še vedno srečujejo s težkimi izzivi; meni, da mora biti prednostna naloga neomejen in popoln dostop do političnega sistema za vse invalide; priznava, da mora biti dostop več kot zgolj fizična dostopnost volilnih mest ter da bi moral zajemati številne pobude, s katerimi bi demokratični proces odprli za vse državljane; to bi moralo vključevati zagotavljanje volilnega gradiva v znakovnem jeziku, braillovi pisavi in kot prirejena besedila za lažje branje, popolno zagotavljanje potrebne pomoči invalidom med glasovanjem, spodbujanje glasovanja po pošti ali prek pooblaščenca, kadar je mogoče, ter odpravo ovir za invalidne državljane, ki želijo kandidirati na volitvah, pa tudi obravnavo veljavnih pravil o pravni sposobnosti in njihovem vplivu na zmožnost invalidov, da v celoti sodelujejo v demokratičnem procesu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo ustrezno in v celoti, zlasti v primeru invalidnih oseb, izvajale določbe člena 3(2) Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter direktiv 2010/64/EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in 2012/13/EU o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku, zlasti pa Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti;

62.  močno obžaluje, da številne države na sodišču še vedno ne priznavajo pravne sposobnosti osebam z motnjami v duševnem razvoju ali jo omejujejo; poziva države članice, naj pozitivno pristopijo k vprašanju pravne sposobnosti ter naj bodo namesto samodejni izključitvi bolj naklonjene podpornemu vključevanju;

63.  je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se invalidi še vedno srečujejo pri dostopu do sodnega varstva; opozarja, da je pravica do dostopa do sodnega varstva osrednja temeljna pravica in bistveni element pravne države; poziva države članice, naj ukrepajo in invalidom v celoti zagotovijo primerne postopkovne prilagoditve ter jim ustrezno prilagodijo postopke; meni, da bi morala Komisija razmisliti o vključitvi posebnih programov usposabljanja o Konvenciji o pravicah invalidov v program EU na področju pravosodja za obdobje 2014–2020; predlaga, naj sodišča EU uporabljajo svoja notranja pravila in navodila tako, da bo invalidom olajšan dostop do sodnega varstva, ter naj se tudi v sodstvu upoštevajo splošna priporočila Odbora za pravice invalidov;

64.  ugotavlja, da lahko Haaška konvencija o mednarodnem varstvu odraslih oseb na več načinov funkcionalno pomaga pri izvajanju in podpiranju mednarodnih obveznosti pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov; glede tega obžaluje, da Komisija ni ukrepala v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o čezmejnih posledicah pravnega varstva odraslih oseb;

65.  poudarja, da so invalidni otroci bolj ranljivi za nasilje, ustrahovanje in spolno zlorabo v šoli, doma ali v ustanovah; poziva EU in države članice, naj se s posebnimi ukrepi in dostopnimi podpornimi storitvami učinkoviteje odzovejo na nasilje nad invalidnimi otroki ter se proti njemu borijo;

66.  poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za preprečevanje nasilja nad invalidnimi otroki, pri čemer naj se usmeri na družine, skupnosti, strokovne delavce in zavode; se zaveda, da imajo šole odločilno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti, in poudarja, da potrebujemo ustrezne mehanizme za vključevanje v redne šole in za zagotovitev, da bodo pedagogi in učitelji ustrezno pripravljeni in usposobljeni za prepoznavanje nasilja nad invalidnimi otroki in odzivanje nanj;

67.  poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da neprostovoljno zdravljenje in zadrževanje po zakonu ne bo dovoljeno, kar je skladno z najnovejšimi mednarodnimi standardi;

68.  poziva, naj se invalidom zagotovi načelo prostega gibanja v EU z odpravo vseh preostalih ovir za izvajanje te pravice;

69.  poudarja, da mora biti prosto gibanje evropskih državljanov zagotovljeno tudi invalidom, zato morajo države članice zagotoviti vzajemno priznavanje njihovega položaja in socialnih pravic (člen 18 konvencije);

70.  obžaluje, da Svet ni potrdil, da bi v področje uporabe uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij vključili dokumente v zvezi z invalidnostjo in tako poenostavili sprejemanje nekaterih javnih listin v EU;

71.  pozdravlja pilotni projekt evropske invalidske izkaznice; obžaluje, da nekatere države članice ne sodelujejo v njem, saj s praktičnimi ukrepi omogoča lažjo mobilnost invalidnih državljanov in priznavanje njihovih pravic v državah članicah;

72.  poudarja, da je treba za popolno spoštovanje pravic invalidov omogočiti, da bodo lahko sami odločali o svojem življenju in tem, kako bi lahko najbolje izkoristili svoj potencial, na primer s širšo uporabo ureditev, kot je sistem negovalcev;

73.  močno obžaluje katastrofalne pogoje bivanja za invalide, ki so bili odkriti v nekaterih državah članicah, ter slednje poziva, naj si po najboljših močeh prizadevajo za upoštevanje Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenega člena 3 o prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja;

74.  poziva Komisijo in Svet, naj bolje poskrbita za potrebe invalidov in jih dosledno upoštevata pri pregledu uredb EU, na primer o pravicah potnikov v različnih načinih prevoza (Uredba (ES) št. 1107/2006 in Uredba (ES) št. 261/2004 o zračnem prevozu, Uredba (ES) št. 1371/2007 o železniškem prometu, Uredba (EU) št. 1177/2010 o vodnem prometu in Uredba (EU) št. 181/2011 o avtobusnem prevozu) ter pri pripravi zakonodaje, na primer o pravicah potnikov pri multimodalnih potovanjih; poudarja, da se je EU leta 2010 v okviru evropske strategije o invalidnosti 2010–2020 zavezala Evropi brez ovir;

75.  poziva EU, naj okrepljeno spremlja izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov in harmonizira delo nacionalnih organov izvrševanja, ter poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje zakonodaje EU, ki je namenjena izboljšanju dostopa do prometnega in turističnega prevoza na lokalni, regionalni in državni ravni (vključno z avtobusi in taksiji, javnim mestnim prometom, železniškim, letalskim in vodnim prevozom, pa tudi postajami, letališči in pristanišči), pri tem pa naj odpravijo prepreke za Evropo brez ovir, na primer z okrepljenimi pristojnostmi ustreznih organov izvrševanja v skladu z zakonodajo o pravicah potnikov, da bodo vsem invalidnim potnikom po vsej EU dejansko zagotovljene enake pravice, in sicer tako glede dostopnosti, standardizacije, harmonizacije in tehničnih zahtev kot spodbud za podjetja, sindikalne politike in kolektivnih pogodb;

76.  poziva Komisijo, naj razjasni odgovornosti posameznih akterjev, ki zagotavljajo oskrbo gibalno oviranim osebam, zlasti glede prestopanja med različnimi prevoznimi sredstvi, in naj Parlament obvesti o sodelovanju invalidskih združenj in njihovi vlogi pri izvajanju predpisov o pravicah potnikov;

77.  poudarja, da je neoviran dostop do prevoznih storitev, vozil, infrastrukture in intermodalnih povezovalnih vozlišč, predvsem na podeželju, bistvenega pomena za zagotavljanje sistemov mobilnosti, ki že po zasnovi ne bodo diskriminirali; glede tega poudarja, da morajo imeti invalidi dostop do proizvodov in storitev ter da si je treba še naprej prizadevati za dostopnost prevoznih in turističnih storitev, vozil in infrastrukture; poudarja, da je z instrumentom za povezovanje Evrope mogoče financirati ukrepe v mestnem okolju in ukrepe za izboljšanje dostopnosti za invalide, in sicer do 10 % stroškov prilagajanja;

78.  poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o uporabi sredstev TEN-T objavi informacije o napredovanju pri ukrepih in višini sredstev, namenjenih prilagajanju infrastrukture invalidom v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in drugih vrst skladov EU; poziva jo tudi, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo spodbujala k večjemu sodelovanju v projektih za prilagajanje infrastrukture invalidom in ki naj med drugim zajemajo informativne sestanke in obveščanje morebitnih promotorjev;

79.  v zvezi s tem opozarja, da je treba financirati ukrepe v mestnem okolju, kjer je največ prestopanja med različnimi prevoznimi sredstvi in kjer imajo gibalno ovirane osebe največ težav;

80.  poudarja, da bi morale biti dostopne oblike prednostna naloga v politikah digitaliziranega trga mobilnosti in bi morale olajšati dostop vsem osebam z vsemi vrstami invalidnosti, in sicer v dostopnem jeziku in dostopnih oblikah in tehnologijah za različne vrste invalidnosti, vključno z znakovnimi jeziki, braillovo pisavo, sistemi dopolnilne in nadomestne komunikacije ter drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami sporočanja po lastni izbiri, med drugim z lahko berljivim jezikom ali piktogrami, podnaslavljanjem in osebnimi pisnimi sporočili za potovalne informacije, sisteme rezervacij in izdaje vozovnic, hkrati pa bi morala biti omogočena uporaba več senzoričnih kanalov; v zvezi s prometno infrastrukturo in storitvami poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne mehanizme za spremljanje in nadzor, s katerimi bo zagotovila, da bodo dostopnost in pripomočki za invalide na voljo tudi pri storitvah javnega prevoza v vseh državah članicah;

81.  poudarja, da bi morali invalidom omogočiti dostop do informacij o večmodalnih in čezmejnih prometnih storitvah za prevoz od vrat do vrat, ki omogočajo izbiro najbolj trajnostne, najcenejše ali najhitrejše storitve, ter jim omogočiti spletno rezervacijo in plačilo;

82.  zahteva, naj bodo na voljo potovalne informacije v realnem času, da bodo lahko invalidi že pred potovanjem obveščeni o morebitnih motnjah in o alternativnih možnostih za potovanje;

83.  poudarja, da invalidi potrebujejo dostop do informacij in komunikacije v dostopnih oblikah in tehnologije, ki so primerne različnim vrstam invalidnosti, vključno z znakovnim jezikom, Braillovo pisavo, povečevalnim in alternativnim sporočanjem in drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami sporočanja po njihovi izbiri, med drugim z lahko berljivimi oblikami in podnaslavljanjem; zato poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za uveljavitev zakonodaje EU o dostopu do informacij in komunikacije; poziva Svet, naj nemudoma sprejme sklep o sklenitvi Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi ovirami pri branju; poziva Svet in države članice, naj izvajajo dosledne in učinkovite ukrepe v skladu z določbami pogodbe;

84.  opozarja, da so samostojnost, vključevanje in dostop do vključujočega izobraževanja in usposabljanja, družbenega in kulturnega življenja ter prostočasnih in športnih dejavnosti pravice, zagotovljene s členi 19, 24 in 30 Konvencije o pravicah invalidov; ponovno opozarja, da te pravice ščiti pravo EU, zlasti v členu 21 Listine o temeljnih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti in na podlagi načela polnega in učinkovitega sodelovanja, vključno z demokratično udeležbo v družbi ter vključenostjo invalidov (člen 3 Konvencije o pravicah invalidov); zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo enakopraven in učinkovit dostop do ključnih področij, kot so vključujoče in kakovostno izobraževanje, kultura in šport, pa tudi dostop do obšolskih dejavnosti, kot so gledališče, jeziki in umetnost; poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020 pri določanju ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja vključijo posebne kazalnike za invalidnost;

85.  želi spomniti na osnutek splošne opombe Odbora za pravice invalidov k členu 24 (pravica do vključujočega izobraževanja), ki podrobno opisuje njegovo normativno vsebino, obveznosti držav, povezavo z drugimi določbami konvencije ter izvajanje na nacionalni ravni;

86.  želi spomniti, da bi se morali v okviru programov, usmerjenih na mlade, posebej zavzeti za mlade invalide;

87.  ugotavlja, da bi morale strategije za mlade za obdobje po letu 2018 vključevati potrebe mladih invalidov;

88.  želi spomniti, da so invalidi pogosto izključeni ali nimajo dejanskega dostopa do storitev izobraževanja in usposabljanja, kadar so potrebni prilagojeni izobraževalni projekti, ki upoštevajo njihovo stopnjo invalidnosti, da jim pomagajo v celoti doseči njihov družbeni, ekonomski in izobraževalni potencial; poudarja, da bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bo vsem invalidnim učencem zagotovljena primerna prilagoditev, ki jo potrebujejo za uresničevanje pravice do vključujočega in kakovostnega izobraževanja; spodbuja države članice in pristojne regionalne in lokalne vlade, naj okrepijo programe usposabljanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vse zadevne zainteresirane strani, vključene v neformalno in priložnostno izobraževanje, ter njihov dostop do infrastrukture IKT, da bi podprli njihovo delo z učenci s posebnimi potrebami in za boj proti predsodkom, zlasti do invalidov in oseb s psihosocialnimi ali duševnimi motnjami;

89.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo segregacije in zavračanje invalidnih učencev v šolah in učnem okolju, in jim zagotovijo dostop do primerne nastanitve in podporo, ki jo potrebujejo, da bi učencu olajšali doseganje polnega potenciala; poudarja, da je mogoče enake možnosti doseči le, če je pravica do vključujočega izobraževanja in usposabljanja zagotovljena na vseh stopnjah in pri vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, in je zato zajamčeno priznavanje kvalifikacij invalidov, zlasti tistih, pridobljenih v spodbudnem učnem okolju, kjer se lahko invalidne osebe naučijo prav kompetenc in spretnosti, ki jim omogočajo premagovanje invalidnosti; poudarja tehnične in finančne pomanjkljivosti posebnih programov vzgoje in izobraževanja, zlasti v državah članicah, ki jih je prizadela kriza, in poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko stanje izboljšali;

90.  je seznanjen z napredkom, doseženim pri urejanju programov študentske izmenjave, zlasti programa Erasmus+, z vključitvijo dodatne finančne podpore za mobilnost invalidnih študentov in osebja in vztraja, da je treba nujno nadaljevati s posebnimi določbami v vseh vidikih programa; priznava, da se invalidni učenci v praksi še vedno soočajo s številnimi ovirami (nazorske, komunikacijske, arhitekturne, informacijske ovire itn.); poziva Komisijo in države članice, naj bolj podprejo sodelovanje invalidov v programih izmenjav EU in naj izboljšajo prepoznavnost in preglednost priložnosti za mobilnost; poziva jo tudi, naj spodbuja izmenjavo dobrih praks glede programov izmenjave za invalidne študente in učitelje;

91.  poziva izobraževalne sisteme, naj ne ustvarjajo okolja, ki označuje učence, na primer nivojskega pouka (ločevanje po sposobnostih), saj invalidni učenci zaradi tega trpijo, zlasti tisti z učnimi težavami;

92.  poziva Komisijo, naj v svojo oceno direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu vključi izrecen del o invalidnosti, in poziva države članice, naj si prizadevajo za nadaljnje izvajanje direktive, tudi z vidika potreb invalidov in njihove pravice do poznavanja in učinkovite uporabe določb in instrumentov direktive, saj je slabo poznana tudi med splošnim prebivalstvom;

93.  poudarja tesno povezanost med invalidnostjo, ki jo ima približno 15 % prebivalstva EU, in šibkim zdravjem, saj težave in ovire pri dostopu vodijo v neustrezno ali nezadostno ponudbo zdravstvenih storitev za invalide, zlasti če je invalidnost nastala kot neželeni učinek zdravil; se zaveda, da pomanjkljiv dostop do zdravstvenih storitev negativno vpliva na zmožnost invalidov, da bi živeli neodvisno, vključeno in enakovredno drugim;

94.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da invalidi v dosti večji meri poročajo o neustrezni oskrbi ali zavrnitvi oskrbe in o primerih prisile ali slabega ravnanja, kar kaže, da zdravstveno osebje ni dovolj usposobljeno glede tega, kakšno oskrbo potrebujejo invalidi; poziva države članice, naj vlagajo v usposabljanje strokovnjakov, ki skrbijo za invalide in jim pomagajo;

95.  poudarja, da je treba za vse zdravstvene posege, ki zahtevajo svobodno privolitev po predhodni seznanitvi, pridobiti privolitev tudi od invalidne osebe in da je treba izvesti vse potrebne ukrepe, da lahko tudi invalidi dobijo in razumejo potrebne informacije; poudarja, da mora biti privolitev izrečena osebno, vnaprej in ob polnem poznavanju dejstev ter ob vseh potrebnih mehanizmih, s katerimi se zagotovi spoštovanje teh načel, ter da je treba sprejeti tudi ustrezne ukrepe za osebe s psihosocialnimi motnjami;

96.  poziva Komisijo, naj v svoje zdravstvene instrumente in politike vključi pristope, ki se osredotočajo na invalidnost, da bi v državah članicah izboljšali zdravstvene rezultate za invalide, in sicer z boljšo fizično, okoljsko in senzorno dostopnostjo, kakovostjo in cenovno dostopnostjo, hkrati z razvojem instrumentov in politik v to smer pa naj se Komisija posvetuje z invalidi;

97.  ponavlja, da so reproduktivne pravice med temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavljajo dunajska deklaracija in akcijski program iz leta 1993 ter Konvencija o pravicah invalidov: pravica do enakosti in nediskriminacije, pravica do poroke in oblikovanja družine; pravica do celostne reproduktivnozdravstvene oskrbe, vključno z načrtovanjem družine in obporodnimi zdravstvenimi storitvami, izobraževanjem in obveščanjem; pravica do svobodne privolitve po predhodni seznanitvi pri vseh zdravstvenih posegih, vključno s sterilizacijo in splavom, ter pravica ne biti izpostavljen spolni zlorabi in izkoriščanju;

98.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da bodo vse zdravstvene storitve in oskrba za invalidke, vključno z oskrbo in storitvami reproduktivnega in duševnega zdravja, dostopne ter se bodo izvajale na podlagi svobodne privolitve pacientk po predhodni seznanitvi;

99.  poziva države članice, naj sprejmejo smernice, s katerimi bodo zagotovile, da bo vse izobraževanje, obveščanje, zdravstvena oskrba in storitve spolnega in reproduktivnega zdravja na voljo invalidnim ženskam in dekletom v dostopnih in starosti ustreznih oblikah, vključno z znakovnim jezikom, braillovo pisavo, taktilno komunikacijo, velikim tiskom in drugimi alternativnimi načini, kanali in formati sporočanja;

100.  ponovno potrjuje svoje stališče, da je treba invalidkam in invalidom ter njihovim družinam zagotoviti specializirano podporo, tudi pomoč pri negi otroka, da bi lahko polno uživali v materinstvu in očetovstvu;

101.  poudarja, da sistem zdravstvenega zavarovanja ne sme diskriminirati invalidov;

102.  poziva Komisijo, naj razvije vseevropske smernice za nacionalne kontaktne točke o zagotavljanju dostopnih informacij vsem pacientom o oskrbi v drugih državah članicah, pri tem pa naj upošteva posebno vlogo združenj pacientov;

103.  spodbuja Komisijo, naj pomaga državam članicam in članom evropskih referenčnih mrež, naj razširijo vire in strokovno znanje teh mrež tudi na tiste oblike invalidnosti, ki niso nujno redke, potrebujejo pa visoko specializirano zdravstveno oskrbo večdisciplinarnih zdravstvenih timov in zgoščeno znanje ter vire iz tega okvira;

104.  vztraja, da morajo biti storitve in blago dostopni invalidom; poudarja, da se dostopnost ne razvija in ne izvaja zaradi ekonomskih ovir in razmerja med stroški in koristmi; je prepričan, da bi z večjo udeležbo invalidov pri razvoju zdravstvenih in sorodnih proizvodov in storitev zagotovili večjo varnost in dostopnost;

105.  poudarja, da se telesni invalidi srečujejo tudi s problemi pri politikah digitaliziranega trga mobilnosti, in poziva k omogočanju dostopa za vse osebe z vsemi vrstami invalidnosti v dostopnih jezikih, oblikah in tehnologijah, primernih za različne vrste invalidnosti, vključno z znakovnimi jeziki, Braillovo pisavo, sistemi dopolnilne in nadomestne komunikacije ter drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami komuniciranja po lastni izbiri, med drugim z lahko berljivim jezikom, podnaslavljanjem in osebnimi pisnimi sporočili, zlasti za zdravstvene informacije, hkrati pa bi morali uporabljati več senzoričnih kanalov;

106.  spodbuja Komisijo, naj si trajno prizadeva za okrepitev zdravstvene preventive in spodbujanja, da bi rešili problem velikih razlik v zdravju in dostopu, s katerimi se srečujejo najranljivejši invalidi;

107.  poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo, da bi nevrodegenerativne bolezni opredelili kot invalidnost;

108.  poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo osrednjo vlogo negovalcev v družini in jim tako zagotovijo ustrezen dostop do zdravstvenih storitev, saj ima skrb za invalida posledice za njihovo lastno telesno in duševno zdravje in dobro počutje;

109.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo pravice in storitve, povezane z zaposlovanjem, vključno s primerno prilagoditvijo v okviru direktive o enakosti pri zaposlovanju, prenosljive in skladne s prostim pretokom invalidov, kot je določeno v Pogodbah; poziva države članice, naj uvedejo spodbude za delodajalce in aktivne politike trga dela v podporo zaposlovanju invalidov; priznava potencial socialne ekonomije in nastajajočega digitalnega gospodarstva za zagotavljanje zaposlitev za invalide;

110.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti med invalidi, zlasti med invalidkami, v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva v Evropski uniji; poziva države članice, naj spodbujajo in zagotovijo zakonodajni in politični okvir za udeležbo invalidk na trgu dela, tudi za tiste, ki imajo skrite motnje, kronično bolezen ali učne težave;

111.  je zaskrbljen, da v direktivi o enakosti pri zaposlovanju ni izrecno navedeno, da je odklonitev primerne prilagoditve za invalide oblika diskriminacije; poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o trenutnem stanju v zvezi z vrstami prejetih pritožb in naj v zvezi s tem preuči, ali je potrebna revizija direktive;

112.  poudarja koristi, da pogoji za zaposlitev invalidov presežejo okvir zaposlovanja v invalidskih podjetjih in da se pripravijo pogoji za zaposlitev invalidov tudi na odprtem trgu dela; poudarja pomen izmenjave dobrih praks med javnimi organi, predstavniškimi organizacijami invalidov, ponudniki podpornih storitev, izkušenimi delodajalci in drugimi ustreznimi akterji;

113.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo zaposlovanje invalidov prek podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva, in tako pomagajo invalidom pri vključevanju na trg dela; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja novo nastali trg za socialne naložbe z instrumenti, ki so bili vzpostavljeni v okviru pobude za socialno podjetništvo ter Parlamentu poroča o rezultatih vmesnega pregleda pobude;

114.  želi spomniti, da je za preprečevanje odpuščanja invalidov bistvenega pomena, da jim omogočimo opravljati delo na podlagi posebnih pravil; priporoča tudi, naj se izvaja ustrezen nadzor in sodeluje s centri za zaposlovanje in podjetji, da bi odpravili izključevanje invalidov iz sveta dela in v celoti ovrednotili njihov potencial;

115.  poziva države članice, naj sprejmejo okvire za kakovost pripravništev ter spodbujajo in razvijajo možnosti vajeništva in usposabljanja za invalide, ob zagotavljanju primerne prilagoditve in dostopnega okolja, da bi jim zagotovili socialno zaščito in jim olajšali vključevanje na trg dela;

116.  poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi preprečili in obrnili negativne učinke varčevalnih ukrepov na socialno varstvo invalidov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razmisli o določitvi minimalne ravni socialnega varstva v EU, in sicer na ravni, ki bi omogočala spoštovanje pravice do ustrezne življenjske ravni in socialnega varstva invalidov;

117.  poziva države članice, naj izvedejo učinkovite mehanizme, da bi preprečili ali zmanjšali revščino, ranljivost in socialno izključenost invalidov in njihovih družin, s posebnim poudarkom na invalidnih otrocih, v okviru evropskega stebra socialnih pravic;

118.  poziva Komisijo, naj državam članicam, ki izvajajo programe javnofinančnega prilagajanja, omogoči, da bodo invalide izključile iz varčevalnih ukrepov, zlasti kar zadeva zdravstvo;

119.  poziva države članice, naj se vzdržijo zmanjševanja dajatev, povezanih z invalidnostjo, storitev v skupnosti, zdravstvenih storitev, programov usposabljanja in izobraževanja, ki bo spodkopalo Konvencijo o pravicah invalidov in še povečalo raven revščine in socialne izključenosti;

120.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zaradi preprečevanja socialne izključenosti invalidov in njihovih družin spodbujajo (na podlagi skupnih pravil) ukrepe za boj proti revščini, v kateri živijo številne družine prikrajšanih posameznikov, pri čemer bi morali upoštevati jasne kazalnike, na podlagi katerih bi oblikovali potrebne ukrepe pomoči;

121.  poudarja, da se na podlagi členov 7 in 96(7) uredbe o skupnih določbah(23) od držav članic in Komisije zahteva, da pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) na splošno ter zlasti v okviru operativnih programov zagotovijo upoštevanje in spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in vključevanja invalidov; poziva k celostnemu pristopu pri obravnavanju posebnih potreb invalidov; zato poziva Komisijo, naj pobliže spremlja uporabo splošnih predhodnih pogojev o nediskriminaciji in invalidnosti; poudarja, da je treba v tej oceni ovrednotiti ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti za ženske in moške ter za vključevanje invalidov, zlasti glede dostopnosti;

122.  poziva oblikovalce politik na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, naj poskrbijo za učinkovito spremljanje izvajanja predpisov o nediskriminaciji ter dostopnost in uporabo sredstev strukturnih in investicijskih skladov za zagotovitev enakega dostopa do vseh storitev, tudi interneta, za invalide ter enake in ustrezne bivalne razmere v vseh lokalnih skupnostih (na podeželju, redko poseljenih območjih in v mestih) in zavodih, ki zanje skrbijo; ugotavlja pa, da so socialne politike in njihovo financiranje v glavnem še vedno v pristojnosti držav članic;

123.  poziva Komisijo, naj pobliže spremlja, ali se pri uporabi strukturnih in investicijskih skladov upošteva načelo nediskriminacije ter z njim povezana zakonodaja; želi spomniti, da morajo biti organi, pristojni za spodbujanje socialne vključenosti, tudi organizacije, ki prestavljajo invalide, vključeni v partnerstvo pri načrtovanju programov in v izvedbeni fazi operativnih programov, s tem bo namreč zagotovljeno, da bodo interesi in pomisleki invalidov zares upoštevani; odločno poziva k uporabi strukturnih in investicijskih skladov za spoštovanje minimalnih standardov glede dostopnosti, mobilnosti in stanovanj za invalide in se zaveda, da je to pomembna in zahtevna naloga, zlasti za lokalne in regionalne organe;

124.  poziva Komisijo in države članice, naj bolje izkoristijo sredstva strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada in programa Ustvarjalna Evropa, in pri tem čim bolj vključijo nacionalne, regionalne in lokalne organizacije invalidov; poleg tega poudarja, da je pomembno invalidom zagotoviti popoln dostop do trga dela, izobraževanja in usposabljanja, do programov Erasmus +, jamstvo za mlade in pobude EURES;

125.  poziva države članice, naj razširijo načelo, po katerem lahko naročniki skladov ESI izločijo prošnje, ki ne izpolnjujejo pogojev glede dostopnosti za invalide;

126.  pozdravlja predhodno pogojenost glede socialne vključenosti in s tem povezano prednostno vlaganje v „prehod z institucionalnih storitev na storitve v okviru lokalnih skupnosti“ v Uredbi (EU) št. 1303/2013 o evropskih strukturnih in investicijskih skladih (skladi ESI); poziva države članice, naj sredstva uporabijo za deinstitucionalizacijo in kot orodje za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

127.  je zaskrbljen, da se evropski strukturni in investicijski skladi zlorabljajo za spodbujanje institucionalizacije, ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo spremljanje v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov in ob posvetovanju z organizacijami, ki predstavljajo invalide; priporoča, da se plačila državam članicam prekinejo, umaknejo in izterjajo, če je bila kršena obveznost spoštovanja temeljnih pravic; poudarja, da bi moral na načelih preglednosti temeljiti ves postopek, od dodelitve do uporabe;

128.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov in drugih zadevnih evropskih skladov EU, da bi razvili kakovostne in cenovno dostopne podporne storitve v lokalnih skupnostih za invalidne dečke in deklice in njihove družine, tudi oseb, ki potrebujejo visoko raven podpore, spodbujali deinstitucionalizacijo in preprečili novo institucionalizacijo ter spodbujali vključujoče skupnosti in dostop do vključujočega kakovostnega izobraževanja za invalidne dečke in deklice;

129.  meni, da bi morale institucije EU razmisliti o tem, da bi prihodnje in obstoječe sheme financiranja odprle tudi za organizacije, ki dejavno zastopajo invalide;

130.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vključevanje invalidov tako, da zagotavlja finančno podporo celi vrsti temeljnih projektov in organizacij;

131.  poziva institucije EU in države članice, naj invalide, tudi prek njihovih predstavniških organizacij, dejavno vključijo v postopke odločanja v skladu s členom 4(3) Konvencije o pravicah invalidov; poleg tega jih poziva, naj v teh postopkih upoštevajo mnenja invalidov;

132.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da se invalidom omogočijo izjeme in omejitve na področju avtorskih in sorodnih pravic; je seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, s katero naj bi slepim in slabovidnim olajšali dostop do objavljenih del, vendar ponovno izraža prepričanje, da je EU pristojna za sklenitev te pogodbe, ne da bi bila ratifikacija pogojena z revizijo pravnega okvira EU ali s pravočasno odločitvijo Sodišča EU; v zvezi s tem tudi poudarja, da morajo Parlament, Komisija in države članice sodelovati in tako zagotoviti hitro ratifikacijo Marakeške pogodbe;

133.  poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na področju avtorskih in sorodnih pravic invalidom omogočiti dostop do del in storitev, zaščitenih s temi pravicami, v kateri koli obliki; želi spomniti, da naj bi Komisija vložila zakonodajne predloge o izjemah in omejitvah na področju avtorskih in sorodnih pravic, da bo osebam z različnimi oblikami invalidnosti zagotovljen dostop do del in storitev, zaščitenih s temi pravicami;

134.  vztraja, kako pomembni so digitalni sistemi za invalide, saj jim omogočajo sodelovanje v vseh vidikih družbenega življenja, in priporoča, da se preuči uporaba podporne ambientalne tehnologije v izobraževanju; priznava, da nesorazmerno veliko število invalidov nima dostopa do spleta, da so izključeni iz digitalnega razvoja in zato prikrajšani za informacije, priložnosti, učenje novih veščin ter dostop do pomembnih storitev; zato poziva zakonodajalce na nacionalni ravni in ravni EU, naj pri izvajanju zakonodaje za enotni digitalni trg vključijo določbe o dostopnosti, vključijo vprašanje dostopnosti digitalnih vsebin v vse relevantne politike, naj v skupnostih uvede programe usposabljanja za „digitalne zastopnike“, da se bo več invalidov vključilo v splet ter sprejmejo potrebne ukrepe za boj proti kibernetskemu kriminalu in kibernetskemu ustrahovanju; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da spoštovanje pravic intelektualne lastnine ne bi nerazumno ali diskriminatorno oviralo dostopa invalidov do kulturnega gradiva, in naj preuči obvezno izjemo pri avtorskih pravicah za uporabo v korist invalidov, ki je neposredno povezana z invalidnostjo in je nekomercialne narave, v obsegu, ki ga zahteva konkretna oblika invalidnosti; poziva, naj se upošteva medsektorski pristop človekovih pravic invalidov v vseh politikah EU;

135.  želi spomniti, da je šport izredno dragoceno orodje, ko gre za socialno vključenost, saj zagotavlja priložnosti za medsebojno delovanje in učenje socialnih veščin; poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s členom 30 Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov oblikujejo posebne programe, s katerimi bo postalo ukvarjanje s športom invalidom dostopnejše; opozarja, da je pravica do popolnega dostopa do kulturnih prireditev ali rekreacijskih dejavnosti temeljna pravica, in zato poziva Komisijo, naj izboljša dostopnost tovrstnih dogodkov, objektov, blaga in storitev, tudi na avdiovizualnem področju; pozdravlja pobude, da se avdiovizualna in druga dela opremijo z ustreznimi podnapisi ali zvočnim opisom, da bi postala dostopna invalidom;

136.  meni, da je treba za invalide razviti digitalne instrumente za pomoč pri vključevanju invalidnih športnikov in športnic, pa tudi platforme za delo na daljavo, tako imenovani hot-desking in skupno delo (co-working); poleg tega meni, da bi bilo treba kakovost poučevanja v šolah in športno infrastrukturo prilagoditi potrebam invalidnih otrok in da bi morala vsaka država članica imeti nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za vseživljenjsko učenje, ki bi vseboval konkretne ukrepe za razvoj spretnosti invalidov;

137.  želi spomniti, da bi morali pri podprogramu MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa posebno pozornost nameniti projektom, ki vključujejo vprašanje invalidnosti, obenem pa bi bilo treba glede tega poudarjati izobraževalno moč filmov in festivalov;

138.  poudarja, da je dostopnost poglavitnega pomena, če želimo invalidom omogočiti, da bi v celoti izkoristijo evropsko turistično ponudbo;

139.  poudarja, da je treba pri turističnih storitvah upoštevati posebne potrebe invalidov, na primer lahek dostop do informacij, komunikacije in objektov, npr. sob, kopalnic, stranišč in drugih notranjih prostorov;

140.  poudarja, da bi se bilo treba sklicevati na načelo „turizem za vse“ pri vseh ukrepih, povezanih s turizmom, na nacionalni, regionalni, lokalni ali evropski ravni; ugotavlja, da bi morali ponudniki turističnih storitev upoštevati potrebe invalidov, in sicer s spodbujanjem ukrepov za prilagajanje že obstoječih zmogljivosti in za usposabljanje osebja.

Posebne obveznosti

141.  poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo temeljili na človekovih pravicah, ter poziva države članice, naj zagotovijo primerljive kvantitativne in kvalitativne podatke, razčlenjene na osnovi različnih dejavnikov, kot so spol, starost, zaposlitveni status in invalidnost, za vse dejavnosti v EU; poziva Komisijo, naj financira ustrezne raziskave in zbiranje podatkov, na primer o dostopnosti turizma in zdravstvenih storitev, nasilju, zlorabi in izkoriščanju vseh oseb z vsemi vrstami invalidnosti v skupnosti in v institucijah;

142.  poziva Komisijo, naj uskladi zbiranje podatkov o invalidnosti s socialnimi raziskavami EU v skladu s členom 31 Konvencije o pravicah invalidov, da bi natančno opredelili napredek na tem področju in o njem ustrezno obveščali; poudarja, da bi bilo treba pri zbiranju teh podatkov uporabljati metodologije, ki bi vključevale vse invalide, vključno s tistimi s hujšimi okvarami in tistimi, ki živijo v zavodih; pri vseh zbranih podatkih je treba dosledno upoštevati pobude o človekovih pravicah in varstvu podatkov, med drugim določbe iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in direktive EU o varstvu podatkov; poudarja, da morajo biti zbiranje podatkov in raziskave čim bolj podrobni in ciljno usmerjeni, nato pa naj se izvedejo ustrezne študije in delavnice, na podlagi katerih se bodo zagotovili ustrezni in učinkoviti ukrepi;

143.  poziva Komisijo, naj sistematično vključuje pravice invalidov v vse politike in programe mednarodnega sodelovanja EU;

144.   poudarja pomen doseganja vseh ciljev za trajnostni razvoj, povezanih z invalidnostjo, zlasti cilja 4 o zagotavljanju vključujočega, pravičnega in kakovostnega izobraževanja, ter opozarja na potrebo po povečanju števila šol z dostopom do prilagojene infrastrukture in materialov za invalidne dijake in študente ter po vlaganjih v usposobljenost učiteljev za vključujoče izobraževanje in udeležbo otrok v šoli in skupnosti;

145.  poudarja obljubo, da nihče ne bo zapostavljen, ter omembe invalidnosti v ciljih trajnostnega razvoja, zlasti v delih, povezanih z izobraževanjem, neenakostjo in dostopnostjo mest in naselij, ter pri zbiranju podatkov in spremljanju doseganja teh ciljev, ter priporoča, da EU prevzame vodilno vlogo pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki vključujejo vidik invalidnosti; poudarja tudi omembo sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč;

146.  priporoča, da EU prevzame vodilno vlogo pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki bo vključevala invalide, ter določi delovni načrt in srednjeročni pregled delovnega načrta, s čimer bi zagotovili mehanizem spremljanja in ocenjevanja ter odgovornost EU;

147.  poziva Komisijo, naj pripravi načrt za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjševanje tveganja nesreč v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov; meni, da bi tak načrt pomembno prispeval k opredelitvi kazalnikov na področjih, povezanih z invalidnostjo in socialno-ekonomskim vključevanjem; poudarja, da je treba pri opredelitvi kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja posebno pozornost nameniti revščini, socialni zaščiti, zdravstvenemu varstvu, nasilju nad ženskami, spolnemu in reproduktivnemu zdravju ter z njim povezanim pravicam, dostopu do vode, sanitarne ureditve in energije, odpornosti na nesreče in vpisovanju rojstev;

148.  poudarja, da morajo biti vse politike in programi EU, tako zunanji kot notranji, skladni s Konvencijo o pravicah invalidov, ter da morajo vsebovati posebne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno vključevanje pravic invalidov na vseh področjih, tudi v humanitarnih in razvojnih politikah in programih; zato poziva EU, naj sprejme harmonizirano politiko o razvoju, ki bo vključevala vidik invalidnosti, in vzpostavi sistematičen in institucionaliziran pristop za vključevanje pravic invalidov v vse svoje politike in programe na področju mednarodnega sodelovanja;

149.  priporoča, naj delegacije in agencije EU pokažejo ustrezno razumevanje strategij EU o invalidnosti in naj delujejo na vključujoč in dostopen način; predlaga oblikovanje „kontaktne točke“ za pravice invalidov v Evropski službi za zunanje delovanje; poziva, naj se v vse izobraževanje o človekovih pravicah, ki se izvaja v okviru misij skupne varnostne in obrambne politike, nujno vključi vidik invalidnosti;

150.  poleg tega poziva EU, naj:

–  izvede več razvojnih projektov, usmerjenih posebej na invalide;

–  vzpostavi mehanizem za izgradnjo zmogljivosti in izmenjavo dobre prakse med različnimi institucijami EU ter med EU in njenimi državami članicami o dostopni humanitarni pomoči, namenjeni tudi invalidom;

–  uvede informacijske točke za vprašanja invalidnosti v okviru delegacij EU ter imenuje usposobljene uradnike za zvezo, ki lahko invalidom ponudijo svoje strokovno znanje in izkušnje ter profesionalen pristop;

–  obravnava vprašanja glede invalidnosti v pogovorih s partnerskimi državami ter podpira in strateško sodeluje z nevladnimi organizacijami za invalide v teh državah;

–  pregleda večletni finančni okvir in Evropski razvojni sklad ob upoštevanju Konvencije o pravicah invalidov;

–  vključi omembo vključevanja vprašanj invalidnosti v politike EU v morebitnem novem Evropskem soglasju o razvoju;

–  razmisli o dodelitvi sredstev, namenjenih vsem politikam in programom mednarodnega sodelovanja EU, nacionalnim programom za invalide;

–  zagotovi otrokom, ki so verjetno ogroženi, takojšnjo, ustrezno in celovito oskrbo, saj je zgodnje ukrepanje zelo pomembno;

151.  pozdravlja novi cilj 12 v akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019; poziva Komisijo, naj zagotovi sistematično vključevanje Konvencije o pravicah invalidov v dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami; poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj vodi in spremlja napredek na tem področju, pri tem pa še posebej upošteva prizadevanja za standardizacijo na področju dostopnosti;

152.  podpira učinkovito vključevanje invalidov v družbo, in sicer v lokalne skupnosti, ter financiranje storitev za osebe, ki živijo neodvisno življenje v okviru programov iz instrumentov za financiranje zunanjega delovanja; poziva k bolj racionalizirani uporabi strukturnih skladov EU; poziva k vmesni oceni zunanjih finančnih instrumentov, da bi ocenili, kako učinkovito so prispevali k vključevanju invalidov v družbo, kako so se odpravile ovire in kako se uveljavlja dostopnost; poleg tega zahteva, da se z vsemi odhodki v programih EU, ki podpirajo institucionalizacijo, preprečuje segregacija invalidov; poziva k povečanju odhodkov in njihovemu nadzoru po posvetovanju z invalidskimi organizacijami;

153.  predlaga, da bi bilo treba vse ljudi, ki so v EU zaposleni na področju upravljanja zunanjih meja in v sprejemnih centrih za prosilce za azil, posebej usposobiti glede potreb invalidov in tako zagotoviti upoštevanje njihovih potreb;

154.  pozdravlja umik Komisije iz neodvisnega okvira spremljanja (okvir EU); si prizadeva za zagotovitev najustreznejše zasnove okvira EU, da bo v celoti usklajen s Konvencijo o pravicah invalidov in Pariškimi načeli, in poziva, naj se kodeks ravnanja, sklenjen med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo, pregleda in dopolni tako, da bo vključeval tudi Evropski parlament;

155.  želi poudariti, da je treba okrepiti politično sodelovanje znotraj tega okvira, vključno s finančnimi in človeškimi viri, da bi se lahko zagotovilo izpolnjevanje obveznosti in izvajanje priporočil iz konvencije o pravicah invalidov;

156.  pripisuje izredno velik pomen členu 33 Konvencije o pravicah invalidov (izvajanje konvencije in spremljanje njenega izvajanja v posameznih državah) in sklepnima ugotovitvama št. 76 in 77 Odbora za pravice invalidov; zato pozdravlja, da je Odbor odobril sodelovanje Evropskega parlamenta v okviru EU;

157.  poziva proračunske organe, naj dodelijo zadostna sredstva, da bi se lahko neodvisno opravljale naloge okvira EU;

158.  poudarja, da Odbor za peticije evropskim državljanom (fizičnim in pravnim osebam) zagotavlja dejavno zaščito v skladu s členom 227 PDEU in jim omogoča vlaganje pritožb zoper kršitev njihovih pravic, za katero so odgovorni evropski, nacionalni ali lokalni organi – tudi kršitev, povezanih z uporabo evropskih politik, katerih namen je izvajati Konvencijo o pravicah invalidov, in sicer v okviru izjave o razmejitvi pristojnosti, priložene sklepni listini o sklenitvi Pogodbe;

159.  poudarja, da je Odbor za peticije priznan kot edini institucionalni instrument EU (skupaj z varuhom človekovih pravic, ki je imenovan za varstvo državljanov v primeru upravnih nepravilnosti), ki ima zaščitno vlogo v okviru EU, ob spoštovanju načel delovanja nacionalnih institucij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic („pariška načela“), ki jih je generalna skupščina OZN leta 1993 sprejela v svoji resoluciji št. 48/134;

160.  poudarja, da Odbor za peticije pri izvajanju svoje zaščitne vloge opravlja svoje dolžnosti znotraj neodvisnega okvira za spremljanje, in sicer kar zadeva predhodne preiskave kršitev prava EU o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov, posredovanje peticij drugim parlamentarnim odborom za preiskavo ali ustrezno ukrepanje in obiske na terenu za zbiranje informacij in navezavo stikov z nacionalnimi organi;

161.  želi spomniti, da Odbor za peticije vsako leto prejme precej peticij invalidov, kar kaže, da se na milijone ljudi v vsej Evropi dnevno srečuje s težavami pri dostopu do dela in zaposlovanja, izobraževanja, prometa ali sodelovanja v politiki ter javnem in kulturnem življenju; poudarja, da je pomemben člen 29 konvencije, ki govori o sodelovanju invalidov v političnem in javnem življenju brez diskriminacije;

162.  poudarja, da so peticije, ki so bile deležne največ pozornosti, pogosto podprle tudi civilnodružbene organizacije, ki zastopajo invalide, in da je zato treba spodbujati zaščitno vlogo in učinkovitost peticij, ki temeljijo na kršitvah pravic invalidov, ter o njih poročati; želi pohvaliti vlogo teh organizacij pri spodbujanju socialnega vključevanja invalidov in izboljševanja kakovosti njihovega življenja;

163.  je seznanjen s peticijami, ki opisujejo kršitve v nekaterih državah članicah, ko gre za zagotavljanje preživetja invalidov, in to ne samo pomanjkanje zakonsko določenih subvencij, marveč tudi primere, kot na primer v peticiji št. 1062/2014, ko naj bi oblasti sprejele samovoljne upravne odločitve o zmanjšanju že podeljenih nadomestil na podlagi dvomljive zdravniške presoje, s katero je bila dejansko znižana stopnja invalidnosti; poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj bodo bolj dovzetni za posledice tovrstnih ukrepov na življenje posameznikov in njihovih družin, in poziva Komisijo, naj skrbno spremlja različne politike o invalidnosti in ukrepe za invalidnost, ki se izvajajo v različnih državah članicah;

164.  ker nekatere države članice, ki so konvencijo ratificirale, še niso imenovale organov za njeno izvajanje in nadzor, kot je določeno v členu 33; ker delo teh organov, ki so že ustanovljeni, zlasti kar zadeva okvire za spremljanje, vzpostavljene v skladu s členom 33(2), ovira pomanjkanje finančnih in človeških virov ter trdne pravne podlage za njihovo razporeditev;

165.  poziva vse države članice, naj okvirom za spremljanje iz člena 33(2) namenijo zadostna in stabilna finančna sredstva in človeške vire za opravljanje svojih nalog; meni, da bi morale zagotoviti tudi neodvisnost okvirov spremljanja, in sicer tako, da bi pri njihovi sestavi in delovanju upoštevale pariška načela o delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice, kot določa člen 33(2) – to bi lahko podprli z vzpostavijo formalne pravne podlage, ki bo jasno določila vlogo in obseg teh okvirov; poziva tiste države članice, ki še niso imenovale organov iz člena 33, naj to storijo čim prej in jim podelijo sredstva in pristojnosti za učinkovito izvajanje in spremljanje obveznosti, ki jih nalaga Konvencija o pravicah invalidov;

166.  poudarja, da je treba okrepiti mrežo Konvencije o pravicah invalidov, da bo ustrezno usklajevala izvajanje konvencije znotraj institucij, pa tudi med njimi, ter obenem dejavno vključevala in se tesno posvetovala z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami v svojih dejavnostih in sestankih;

167.  poziva vse institucije, agencije in organe EU, naj uvedejo informacijske točke, ter poudarja, da bi bilo treba med generalnimi direktorati in institucijami EU vzpostaviti horizontalni medinstitucionalni mehanizem za usklajevanje; poziva, naj se vse potrebno uredi v sklopu strategije za izvajanje konvencije;

168.  poziva h krepitvi medinstitucionalnega usklajevanja med izvedbenimi mehanizmi različnih institucij EU;

Spoštovanje konvencije v institucijah EU (javna uprava)

169.  pozdravlja pobudo Odbora za peticije, da bi vsako leto organizirali prireditve, posvečene peticijam na temo invalidnosti, in poudarja, da ima pri tem pomembno vlogo dialog, v katerem sodeluje več deležnikov, tudi drugi ustrezni odbori Evropskega parlamenta, člani okvira EU v sklopu Konvencije o pravicah invalidov, civilnodružbene organizacije, ki zastopajo invalide, in predstavniki akademskega sveta;

170.  pozdravlja, da je javna predstavitev „Varstvo pravic invalidov z vidika prejetih peticij“, ki jo je dne 15. oktobra 2015 organiziral Odbor za peticije, izpolnila visoke standarde dostopnosti, ter priporoča, naj bodo v prihodnje seje vseh odborov Parlamenta dostopne invalidom;

171.  pozdravlja uporabo braillove pisave pri komunikaciji z vlagatelji peticij in spodbuja vse institucije EU, naj pri komunikaciji z državljani uporabljajo znakovni jezik, lahko berljive formate in braillovo pisavo, da bi ohranile in okrepile prizadevanja za vključevanje državljanov v delo institucij in v evropski projekt;

172.  poziva države članice in institucije EU, naj učinkovito in obširno obveščajo o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja z javnostjo, in sicer s komunikacijskimi sredstvi, ki so dostopni invalidom, kot sta braillova pisava in prirejena besedila za lažje branje;

173.  poziva države članice in institucije, naj zagotovijo, da bo javnost o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja jasno in dobro obveščena prek dostopnih komunikacijskih sredstev, da bo vsebino mogoče zagotoviti v drugih oblikah, kot sta braillova pisava in prirejena besedila za lažje branje, ter da bodo javne predstavitve in seje o predlagani zakonodaji in politikah popolnoma dostopne za invalide, tudi tiste z motnjami v duševnem razvoju in učnimi težavami;

174.  poudarja, da je treba olajšati učinkovito sodelovanje in svobodo izražanja invalidov na javnih dogodkih in srečanjih, ki jih prirejajo institucije ali ki potekajo v njihovih prostorih, in sicer s podnaslavljanjem in tolmačenjem v znakovnem jeziku ter dokumenti, natisnjenimi v braillovi pisavi ter v lahko berljivi obliki;

175.  poziva svet guvernerjev Evropskih šol, vključno s Komisijo, naj zagotovi kakovostno vključujoče izobraževanje na Evropskih šolah, ki bo v skladu z zahtevami Konvencije o pravicah invalidov glede multidisciplinarnih ocen, vključevanja invalidnih otrok ter zagotavljanja primerne prilagoditve, hkrati pa bo omogočalo vključujoče sodelovanje invalidnih staršev;

176.  poziva institucije, naj podpirajo in spodbujajo delo Evropske agencije za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje;

177.  poziva EU, naj pregleda pravila skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, pokojninski sistem in ukrepe socialne varnosti in socialnega varstva, povezane z invalidnostjo, da bi preprečila diskriminacijo invalidov in zagotovila enake možnosti, med drugim s priznavanjem zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo, ki se razlikujejo od bolezni, in spodbujanjem samostojnega življenja in dela s celotnim povračilom dodatnih stroškov opreme ali storitev, potrebnih za delo (npr. braillov tiskalnik, slušni pripomočki, tolmač za znakovni jezik, podnaslavljanje itd.);

178.  poziva institucije, agencije in organe, naj zagotovijo, da se bodo kadrovski predpisi izvajali učinkovito in v celoti in skladu s Konvencijo o pravicah invalidov in notranjimi pravili ter da se izvedbene določbe oblikujejo ob polnem izvajanju določb konvencije kot del odprtega procesa, ki vključuje vidik invalidnosti, da bi se upoštevale sklepne ugotovitve;

179.  poziva, naj se za invalide – ali osebe z vzdrževanimi invalidnimi družinskimi člani –, ki delajo v evropskih institucijah, zagotovi primerna prilagoditev, ki bo usmerjena v njihove potrebe in združljiva s Konvencijo o pravicah invalidov, pri čemer naj se posebna pozornost nameni potrebam invalidnih staršev;

180.  poziva institucije, naj sprejmejo celovite politike zaposlovanja, ohranjevanja zaposlitve in napredovanja, vključno z začasnimi pozitivnimi ukrepi, da bi dejavno in znatno povečali število invalidnega osebja in invalidnih pripravnikov, tudi tistih s posebnimi potrebami na psihosocialnem in intelektualnem področju, v skladu s členom 5 Direktive 2000/78/ES;

181.  priporoča, da se v posvetovanju z organizacijami, ki predstavljajo invalide, oblikujejo celoviti moduli usposabljanja o Konvenciji o pravicah invalidov za osebje, s posebnim poudarkom na osebju za delo s strankami, vodstvu in javnih naročilih;

182.  poziva institucije EU, naj zagotovijo dostop do svojih spletnih vsebin in aplikacij, tudi do intraneta ter vseh ključnih dostopnih dokumentov in avdiovizualnih vsebin, pa tudi fizičen dostop do svojih stavb;

183.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami, organi in agencijami EU, pa tudi državami članicami, usklajuje učinkovito in sistematično spremljanje sklepnih ugotovitev, po možnosti s strategijo za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov;

184.  poziva EU in države članice, naj pri izvajanju končnih pripomb zagotovijo sistematično posvetovanje in strukturirano sodelovanje invalidskih predstavniških organizacij;

185.  glede na člen 35 Konvencije o pravicah invalidov, v skladu s katerim morajo tiste države članice, ki so jo podpisale, predložiti začetno in nadaljnja poročila o izvajanju, meni, da je treba poročila oddati vsaka štiri leta ter da bi jih bilo treba pripraviti v sodelovanju z invalidskimi organizacijami;

°

°  °

186.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 23, 27.1.2010, str. 35

(2)

CRPD/C/EU/CO/1.

(3)

CRPD/C/EU/Q/1.

(4)

A/RES/64/142.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(6)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0059.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0286.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0208.

(13)

UL C 75, 26.2.2016, str. 130.

(14)

UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.

(15)

UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23.

(16)

Sodišče Evropske unije, združeni zadevi C-335/11 in C-337/11 HK Danmark, 11. april 2013, odstavka 29–30; Sodišče Evropske unije, zadeva C-363/12 Z, 18. marec 2014, odstavek 73; Sodišče Evropske unije, zadeva C-356/12 Glatzel, 22. maj 2014, odstavek 68.

(17)

Poročilo Agencije za temeljne pravice: Nasilje nad invalidnimi otroki: zakonodaja, politike in programi v EU, http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2015-violence-against-children-with-disabilities_en.pdf

(18)

Poročilo Agencije za temeljne pravice, Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava. Glavni rezultati: http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-main-results-apr14_en.pdf

(19)

Van Straaten in drugi (2015). Self-reported care needs of Dutch homeless people with and without a suspected intellectual disability: a 1,5-year follow-up study (Samoocena potreb po oskrbi med nizozemskimi brezdomci z domnevno motnjo v duševnem razvoju ali brez nje: dopolnilna študija v obdobju enega leta in pol). V: Health Soc Care Community, 1. oktober 2015. Spletna izdaja, 1. oktober 2015.

(20)

EU-SILC 2012.

(21)

UL C 56E, 26.2.2013, str. 41.

(22)

COM (2015)0615.

(23)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

EU je decembra 2010 kot prva organizacija za regionalno povezovanje(1) pristopila h Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: konvencija). To je prva (in do zdaj edina) mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo je EU ratificirala kot celoto; Izbirni protokol ni bil podpisan ali ratificiran. Z ratifikacijo konvencije je EU zdaj pod nadzorom Odbora za pravice invalidov (v nadaljnjem besedilu: Odbor).

Po pristopu je morala EU, tako kot druge države pogodbenice, predložiti začetno poročilo(2) o stanju izvajanja konvencije, nadaljnja redna poročila pa je treba pripraviti vsaka štiri leta. Komisija je Odboru junija 2014 predložila začetno poročilo in ta je maja 2015, po prvem srečanju Odbora in EU aprila v Ženevi, objavil svoj odziv v obliki seznama zadev(3).

Evropski parlament je pozneje v maju 2015 na plenarnem zasedanju sprejel resolucijo o seznamu zadev(4) in pozval Evropsko komisijo, naj njegova stališča upošteva pri oblikovanju svojega odziva na seznam. Stališča Parlamenta so bila pozneje v veliki meri vključena.

Po drugem srečanju z Odborom avgusta 2015 so bile objavljene sklepne ugotovitve o začetnem poročilu Evropske unije(5). V njih je zahtevano, da mora EU Odboru v letu dni(6) odgovoriti na nekatera vprašanja. Zato je Evropski parlament pozneje sklenil, da bo pripravil poročilo na lastno pobudo in tako zagotovil, da bodo njegova stališča vključena v poročilo, ki ga bo Komisija Odboru predložila do septembra 2016. Predvidena so redna (po možnosti letna) poročila, kot je to poročilo.

Evropski parlament je bil na obeh srečanjih v Ženevi navzoč kot del okvira EU za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja konvencije(7), kot je zahtevano v njej. V sedanji sestavi okvira, v kateri je med predstavniki Evropskega parlamenta tudi poročevalka, sodelujejo še Evropska komisija, evropska varuhinja človekovih pravic, Agencija Evropske unije za temeljne pravice in Evropski invalidski forum. Po priporočilu Odbora je Evropska komisija v predstavitvi, ki jo je pripravil Odbor za peticije, javno napovedala svoj odstop, tako da bo najverjetneje preoblikovan ves okvir.

Konvencija ima med vsemi mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah skoraj največje število držav pogodbenic in podpisnic. Podpisalo jo je vseh 28 držav članic EU, 25 jih jo je tudi ratificiralo, razen Finske in Irske. V času pisanja tega osnutka poročila se Nizozemska približuje pristopu h konvenciji.

Konvencija zajema številne pravice, ki segajo na vsa področja življenja, a nekatere ne sodijo v pristojnost EU. Zato morajo države članice konvencijo izvajati enako na vseh ravneh, tudi na regionalni in nacionalni. Čeprav je EU za odpravo te pravne negotovosti prvotno objavila izjavo o pristojnosti(8), je Odbor obravnaval EU po skrajšanem postopku in v svojih priporočilih določil, da je treba izjavo redno posodabljati.

Namen poročila na lastno pobudo

Namen tega poročila je predvsem, da bi se osredotočili na zadeve, ki so bile izrecno poudarjene v sklepnih ugotovitvah. Poročevalka se torej prednostno ukvarja s priporočili, ki sodijo v pristojnost EU, zaradi česar je mogoče pričakovati zaplete glede izvajanja na nacionalni ravni.

Posebno pozornost bo namenila institucijam EU, ki morajo biti zgled pri izvajanju konvencije. To zajema kadrovske predpise ter prakse zaposlovanja in ohranjanja zaposlitve, pa tudi javne dogodke, ki jih prireja Evropski parlament ali ki potekajo v njegovih prostorih.

Poročevalka meni, da pri človekovih pravicah ni hierarhije in da je treba diskriminacijo na podlagi invalidnosti obravnavati kot vse druge oblike diskriminacije, tudi če gre za diskriminacijo iz več razlogov. To je zlasti pomembno za invalidne ženske in otroke, starejše in posameznike z večplastnimi potrebami po podpori, vključno z osebami s posebnimi potrebami na intelektualnem in psihosocialnem področju.

Parlament je poročilo na lastno pobudo spremljal z velikim zanimanjem, mnenje o njem pa je oblikovalo kar deset odborov:

•  LIBE (pridruženi odbor po členu 54)

•  PETI (pridruženi odbor po členu 54)

•  CULT

•  DEVE

•  TRAN

•  REGI

•  JURI

•  FEMM

•  AFET

•  ENVI

Splošna zgradba

Poročilo sledi zgradbi sklepnih ugotovitev na podlagi členov konvencije, zato je razdeljeno na štiri dele:

1.  Splošna načela in obveznosti (členi 1–4)

2.  Posebne pravice (členi 5–30)

3.  Posebne obveznosti (členi 31–33)

4.  Spoštovanje konvencije v institucijah Evropske unije (javna uprava)

Primerna prilagoditev

Primerna prilagoditev je pojem, ki se uporablja po celotnem poročilu in ki bi ga bilo zaradi njegove večplastne narave morda treba dodatno obrazložiti. Primer primerne prilagoditve je, da se posameznemu zaposlenemu na delovnem mestu zagotovi tolmač za znakovni jezik. Ta se razlikuje od „dostopnosti“, ki je veliko širši pojem in ne pomeni nujno ukrepa, prilagojenega posamezniku. Primer dostopnosti je zagotovitev tolmača za znakovni jezik na javnem dogodku ali klančine v javni stavbi za olajšanje dostopa uporabnikom invalidskih vozičkov na splošno in ne posamezni osebi.

V konvenciji (člen 2) je ta pojem opredeljen tako:

„‚primerna prilagoditev‘ pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebne, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin“.

V členu 5 direktive o enakosti(9) pri zaposlovanju je navedeno:

„Da se zagotovi skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, se zagotovijo razumne prilagoditve. To pomeni, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Obremenitev ni nesorazmerna, če jo zadosti kompenzirajo ukrepi v okviru politike, ki jo zadevna država članica izvaja v zvezi s hendikepiranimi osebami.“

Konvencija v nasprotju z direktivo o enakosti pri zaposlovanju šteje odklonitev primerne prilagoditve za obliko diskriminacije, zato zadevna direktiva v zvezi s tem ni skladna s konvencijo.

Posvetovanje z deležniki

Konvencija se od drugih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah razlikuje po tem, da so bili invalidi in njihove predstavniške organizacije že od začetka vključeni v proces njenega nastajanja, kakor je zapisano tudi v njenem členu 4(3): „[...] [D]ržave pogodbenice [se] temeljito posvetujejo z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij.“ Zato jih je treba po mnenju poročevalke nujno vključiti tudi v pripravo poročila.

V ta namen je medskupina za invalide v sodelovanju z Evropskim invalidskim forumom decembra 2015 v Strasbourgu organizirala srečanje skupin, na katerem je želela pridobiti stališča Evropskega invalidskega foruma in njegovih organizacij članic. Njihovi ustni in pisni prispevki so že prispevali k oblikovanju delovnega dokumenta in osnutka poročila. Poročevalka pozdravlja, da je na tem srečanju sodelovalo veliko število poročevalcev in poročevalcev v senci iz vseh udeleženih odborov. To poročilo je edinstveno zaradi številnih konstruktivnih prispevkov že v tej zgodnji fazi, tako da bo nedvomno izčrpno.

Poročevalka se je in se še bo sestala tudi s predstavniki več invalidskih organizacij, da bodo njihovi pomisleki res upoštevani – bodisi v pristojnem odboru bodisi v odborih, zaprošenih za mnenje.

Številne organizacije so o začetnem poročilu Komisije pripravile tako imenovana vzporedna poročila. Poročevalka namerava tudi ta besedila vključiti v poročilo na lastno pobudo.

V sodelovanju s pripravljavkama mnenja iz pridruženih odborov LIBE in PETI je bila konec januarja organizirana predstavitev, na kateri naj bi zbrali nadaljnje konkretne prispevke ustreznih deležnikov, tudi invalidskih organizacij.

V odboru EMPL je bil delovni dokument proučen v okviru izmenjave mnenj z deležniki. V njej so sodelovali govorniki na visoki ravni ustreznih deležnikov, na primer urada Evropskega varuha človekovih pravic, Agencije za temeljne pravice, civilne družbe, ki jo zastopa Evropski invalidski forum, in član Odbora.

Poročevalka si kar najbolj prizadeva zagotoviti, da so vsa srečanja in tudi predstavitve odbora EMPL, na katerih se obravnava to poročilo, čim bolj dostopne invalidom. V ta namen sodeluje z invalidskimi organizacijami ter predsednikom in sekretariatom odbora EMPL, tako da postajajo javna srečanja odborov Evropskega parlamenta dostopna kot še nikoli do zdaj.

(1)

Člen 44 konvencije

(2)

 http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2f1&Lang=en

(3)

 http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fQ%2f1&Lang=en

(4)

(2015/2684(RSP))

(5)

Konvencija o pravicah invalidov /C/EU/Q/1

(6)

Druga vprašanja se bodo lahko obravnavala v naslednjem rednem poročilu januarja 2021 (glej točko 94 Konvencije o pravicah invalidov/C/EU/CO/1).

(7)

Člen 33(2) konvencije

(8)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32010D0048, Priloga II

(9)

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve(*) (25.5.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Martina Anderson

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so invalidne ženske in dekleta v vsakodnevnem življenju izpostavljene več oblikam diskriminacije, ki je lahko fizična, čustvena, spolna ali gospodarska ter vključuje nasilje nad partnerjem, nasilje negovalcev, spolno nasilje in institucionalno nasilje;

1.  potrjuje, da naj bi bilo približno 80 milijonov evropskih državljanov invalidov in da bi morali imeti popoln dostop do vseh storitev in pravic, ki jih ponuja Evropska unija;

2.  se strinja s pomisleki odbora Združenih narodov za pravice invalidov, da Evropska unija nima jasne strategije za izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov;

3.  poziva Komisijo, naj pregleda svojo strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020 in pripravi tudi časovni razpored in natančne kazalnike, da bi zagotovila polno izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015;

4.  obžaluje, da se invalidi še danes srečujejo z diskriminacijo in izključenostjo; poziva Komisijo, naj čim bolj poveča sinergijo med strategijo EU o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ter določbami Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencije OZN o otrokovih pravicah, da bi zagotovila dejansko uživanje in uresničevanje priznanih pravic, tudi z usklajevanjem in izvajanjem zakonodajnega okvira ter s kulturnimi in političnimi ukrepi;

5.  poudarja, da je treba v novo evropsko strategijo o invalidnosti vključiti jasen vidik spola, ki bo zajemal boj proti nasilju nad ženskami ter nasilju v družini nad invalidnimi ženskami in dekleti;

6.  poziva Komisijo, naj razvije strukturiran dialog s predstavniškimi organizacijami, ki zastopajo invalide, ter naj se z njimi posvetuje in sodeluje pri postopku pregledovanja in izvajanja, vključno z oblikovanjem odziva na seznam vprašanj za odbor Združenih narodov za pravice invalidov, ter pri razvoju, izvajanju in spremljanju vseh politik EU;

7.  poziva institucije EU, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje življenja invalidnih žensk v skladu s priporočili, ki jih je odbor Združenih narodov za pravice invalidov predložil v povezavi s pregledom izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, ki ga bo izvedla Evropske unije;

8.  poziva države članice in institucije EU, naj učinkovito in obširno obveščajo o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja z javnostjo, in sicer s komunikacijskimi sredstvi, ki so dostopni invalidom, kot sta braillova pisava in prirejena besedila za lažje branje;

9.  močno obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel predloga direktive iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; ponovno poziva Svet, naj to čim prej stori;

10.  močno obžaluje tudi zamudo pri ratifikaciji Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja ter poziva Komisijo in države članice, naj to pogodbo čim prej ratificirajo;

11.  poudarja, da je treba v Evropski uniji zagotoviti prepoved vseh oblik diskriminacije na podlagi invalidnosti, vključno z večplastno in presečno diskriminacijo;

12.  poziva države članice, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi zagotovile primerno prilagoditev za invalide, s čimer bodo spodbudile enakost, odpravile diskriminacijo ter omogočile, da bodo lahko invalidi tako kot drugi uresničevali vse človekove pravice in temeljne svoboščine;

13.  poziva institucije EU in države članice, naj invalide, tudi prek njihovih predstavniških organizacij, dejavno vključijo v postopke odločanja v skladu s členom 4(3) Konvencije o pravicah invalidov; polega tega jih poziva, naj v teh postopkih upoštevajo mnenja invalidov;

14.  poziva države članice in institucije, naj zagotovijo, da bo javnost o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja jasno in dobro obveščena prek dostopnih komunikacijskih sredstev, da bo vsebino mogoče zagotoviti v drugih oblikah, kot sta braillova pisava in prirejena besedila za lažje branje, ter da bodo javne predstavitve in seje o predlagani zakonodaji in politikah popolnoma dostopne za invalide, tudi tiste z motnjami v duševnem razvoju in učnimi težavami;

15.  poziva vse institucije EU, naj zagotovijo ustrezno raven dostopnosti pri vsej svoji zunanji in notranji komunikaciji, vključno z dokumenti, videoposnetki in spletnimi mesti, ki naj bodo na voljo tudi v drugih oblikah in sredstvih komunikacije, kot so braillova pisava, prirejena besedila za lažje branje in znakovni jezik;

16.  meni, da bi morale institucije EU, predvsem Parlament, Svet in Komisija, zagotoviti, da se bodo v veljavni in prihodnji zakonodaji v celoti upoštevale človekove pravice in Konvencija o pravicah invalidov;

17.  ugotavlja, da tri države članice, in sicer Finska, Nizozemska in Irska, še vedno niso ratificirale te konvencije; jih poziva, naj to storijo čim prej;

18.  poziva institucije EU, naj se še posebej osredotočijo na invalidne otroke in potrebe njihovih družin, ocenijo sedanjo skladnost EU s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in si prizadevajo za odpravo vseh ovir, s katerimi se invalidni otroci srečujejo v vsakdanjem življenju, tako da zagotovijo ustrezno podporo njihovim družinam, tudi s subvencioniranjem in zagotavljanjem posebnih storitev;

19.  poudarja, da so invalidni otroci bolj ranljivi za nasilje, ustrahovanje in spolno zlorabo v šoli, doma ali v ustanovah; poziva EU in države članice, naj se s posebnimi ukrepi in dostopnimi podpornimi storitvami učinkoviteje odzovejo na nasilje nad invalidnimi otroki ter se proti njemu borijo;

20.  poudarja, da je treba za zagotavljanje varstva pravic invalidnih otrok zagotoviti ustrezno podporo njihovim družinam z okrepitvijo zakonodajnih instrumentov, ki so na voljo v EU, kot je instrument za podaljšan starševski dopust za starše invalidnih otrok;

21.  poziva, naj se vzpostavi medinstitucionalni usklajevalni mehanizem za izvajanje in spremljanje Konvencije o pravicah invalidov, ki bi zagotavljal, da bi v postopku sprejemanja prek svojih predstavniških organizacij sodelovali tudi invalidi;

22.  potrjuje, da je Konvencija o pravicah invalidov pozitiven in ključen instrument pri spodbujanju reforme zakonodaje, ob katerem morajo države članice ponovno proučiti, kako se obravnavajo invalidi; obžaluje pa, da se invalidi na strateških področjih, kot sta kazensko sodstvo in politična udeležba, še vedno srečujejo s težkimi izzivi; meni, da mora biti prednostna naloga neomejen in popoln dostop do političnega sistema za vse invalide; priznava, da mora biti dostop več kot zgolj fizična dostopnost volilnih mest ter da bi moral zajemati številne pobude, s katerimi bi demokratični proces odprli za vse državljane; to bi moralo vključevati zagotavljanje gradiva, povezanega z volitvami, v znakovnem jeziku, braillovi pisavi in kot prirejena besedila za lažje branje, popolno zagotavljanje potrebne pomoči invalidom med postopki glasovanja, spodbujanje glasovanja po pošti ali prek pooblaščenca, kadar je to mogoče, ter odprava ovir za invalidne državljane, ki bi radi kandidirali na volitvah, pa tudi obravnavo veljavnih pravil o pravni sposobnosti in njihovem učinku na zmožnost invalidov, da v celoti sodelujejo pri demokratičnem procesu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo ustrezno in v celoti, zlasti v primeru invalidnih oseb, izvajale določbe člena 3(2) Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter direktiv 2010/64/EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in 2012/13/EU o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku, zlasti pa Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti;

23.  močno obžaluje, da številne države na sodišču še vedno ne priznavajo pravne sposobnosti osebam z motnjami v duševnem razvoju ali jo omejujejo; poziva države članice, naj pozitivno pristopijo k vprašanju pravne sposobnosti ter naj bodo namesto samodejni izključitvi bolj naklonjene podpornemu vključevanju;

24.  poziva Komisijo, naj uskladi zbiranje podatkov o invalidnosti s socialnimi raziskavami EU v skladu s členom 31 Konvencije o pravicah invalidov, da bi natančno opredelili napredek na tem področju in o njem ustrezno obveščali; poudarja, da bi bilo treba pri zbiranju teh podatkov uporabljati metodologije, ki bi vključevale vse invalide, vključno s tistimi s hujšimi okvarami in tistimi, ki živijo v ustanovah; pri vseh zbranih podatkih je treba dosledno upoštevati pobude o človekovih pravicah in varstvu podatkov, med drugim določbe iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in direktive EU o varstvu podatkov; poudarja, da morajo biti zbiranje podatkov in raziskave čim bolj podrobni in ciljno usmerjeni, nato pa naj se izvedejo ustrezne študije in delavnice, na podlagi katerih se bodo zagotovili ustrezni in učinkoviti ukrepi;

25.  obžaluje, da evropska številka za klic v sili 112 ni dostopna invalidom, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo številka 112 dostopna invalidom, z uporabo tehnologij nove generacije;

26.  poziva k okrepitvi obstoječih organov za enakost, da bi lahko pomagali pri vključevanju, spodbujanju in spremljanju Konvencije o pravicah invalidov; opozarja EU in države članice, da morajo dejavno sodelovati s civilno družbo, zlasti z invalidskimi organizacijami;

27.  poziva k vključitvi pravic invalidov v širši socialno-ekonomski program EU, zlasti v strategijo Evropa 2020 in evropski semester; priporoča, naj se sprejme pakt o invalidnosti, ki bo zagotavljal vključitev pravic invalidov v pobude EU;

28.  meni, da bi morale institucije EU razmisliti o tem, da bi prihodnje in obstoječe sheme financiranja odprle tudi za organizacije, ki dejavno zastopajo invalide;

29.  priznava, da so ranljivi člani družbe še bolj odrinjeni, če so invalidi, zato meni, da bi si morale institucije EU in države članice še bolj prizadevati za polno zagotavljanje pravic in storitev za vse invalide, tudi osebe brez državljanstva, brezdomce, begunce in prosilce za azil ter osebe, ki pripadajo manjšinam; poudarja, da bi morala EU invalidnost vključiti v svojo migracijsko in begunsko politiko;

30.  poudarja, da je treba za zagotovitev spoštovanja pravic invalidov omogočiti, da bodo lahko sami odločali o svojem življenju in tem, kako bi lahko najbolje izkoristili svoj potencial, na primer z okrepitvijo instrumentov, kot je sistem negovalcev;

31.  močno obžaluje katastrofalne pogoje za pridržanje oseb s posebnimi potrebami, ugotovljene v nekaterih državah članicah, ter jih poziva, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za upoštevanje Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenega člena 3 o prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja;

32.  meni, da bi moral Svet sprejeti direktivo o enakem obravnavanju in razširiti njeno področje uporabe, da ne bi vključevala le zaposlovanja;

33.  predlaga, da bi bilo treba vse ljudi, ki so v EU zaposleni na področju upravljanja zunanjih meja in v sprejemnih centrih za prosilce za azil, posebej usposobiti glede potreb invalidov in tako zagotoviti upoštevanje njihovih potreb;

34.  poziva institucije EU, naj pripravijo in podpirajo informacijske kampanje o pravicah invalidov ter o raznolikosti, spretnostih in talentih invalidov;

35.  obžaluje, da še vedno obstajajo ovire pri dostopu invalidov do blaga in storitev; meni, da te ovire omejujejo njihovo udeležbo v družbi in pomenijo kršitev njihovih državljanskih pravic; pozdravlja podporo, ki jo je Parlament novembra 2015 izrazil aktu o dostopnosti, vendar potrjuje, da akt ni vsestranska rešitev; poziva k njegovemu čimprejšnjemu sprejetju in polni uveljavitvi;

36.  priporoča, da bi bilo treba za zagotovitev vključitve invalidov v družbo odpraviti vse ovire, ki še vedno omejujejo njihovo vključevanje v izobraževalne sisteme, na delovna mesta, v javno življenje in domačo skupnost;

37.  priporoča, naj se za zagotavljanje ustreznega vključevanja invalidov v družbo spodbuja pravilna uporaba skladov EU, ki to spodbujajo z raziskavami, razvojem ter z izvajanjem in razširjanjem novih zamisli, tehnologij in metod;

38.  priporoča, naj se z odpravo vseh ovir, ki obstajajo še dandanes, zagotovi načelo prostega gibanja invalidov znotraj EU;

39.  potrjuje, da imajo institucije EU dobre zmožnosti ozaveščanja, zato jih poziva, naj ozaveščajo o varstvu in zagotavljanju pravic invalidov;

40.  poudarja pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja; želi poudariti, da je treba spolno vzgojo oblikovati in izvajati tako, da bo prilagojena tudi invalidom ter bo temeljila na celostnem pristopu in se bo izvajala v varnem okolju brez predsodkov;

41.  želi poudariti, da je treba okrepiti politično sodelovanje znotraj tega okvira, vključno s finančnimi in človeškimi viri, da bi se lahko zagotovilo izpolnjevanje obveznosti in izvajanje priporočil iz Konvencije o pravicah invalidov;

42.  poziva Parlament, Svet in Komisijo, naj v celoti izvajajo priporočila odbora Združenih narodov za pravice invalidov in zagotovijo, da se bo Konvencija upoštevala v vsej prihodnji zakonodaji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Martina Anderson, Heinz K. Becker, Malin Björk, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Sophia in ‘t Veld, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Sylvia-Yvonne Kaufmann, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Monica Macovei, Barbara Matera, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Udo Voigt, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Marina Albiol Guzmán, Hugues Bayet, Carlos Coelho, Pál Csáky, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Angelika Mlinar, Artis Pabriks, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Emil Radev, Barbara Spinelli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Miroslav Poche


MNENJE Odbora za peticije(*) (29.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Rosa Estaràs Ferragut

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pripisuje izredno velik pomen členu 33 Konvencije OZN o pravicah invalidov (izvajanje konvencije in spremljanje njenega izvajanja v posameznih državah) in sklepnima ugotovitvama št. 76 in 77 odbora OZN za pravice invalidov; zato pozdravlja, da je odbor odobril sodelovanje Evropskega parlamenta v neodvisnem okviru spremljanja;

2.  poudarja, da Odbor za peticije evropskim državljanom (fizičnim in pravnim osebam) zagotavlja dejavno zaščito v skladu s členom 227 PDEU in jim omogoča vlaganje pritožb zoper kršitev njihovih pravic, za katero so odgovorni evropski, nacionalni ali lokalni organi – tudi kršitev, povezanih z uporabo evropskih politik, katerih namen je izvajati Konvencijo o pravicah invalidov, in sicer v okviru izjave o razmejitvi pristojnosti, priložene sklepni listini o sklenitvi Pogodbe;

3.  poudarja, da je Odbor za peticije priznan kot edini institucionalni instrument EU (skupaj z varuhom človekovih pravic, ki je imenovan za varstvo državljanov v primeru upravnih nepravilnosti), ki ima zaščitno vlogo v neodvisnem okviru za spremljanje, ob spoštovanju načel delovanja nacionalnih institucij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic („pariška načela“), ki jih je generalna skupščina OZN leta 1993 sprejela v svoji resoluciji št. 48/134;

4.  poudarja, da Odbor za peticije pri izvajanju svoje zaščitne vloge opravlja svoje dolžnosti znotraj neodvisnega okvira za spremljanje, in sicer kar zadeva predhodne preiskave kršitev prava EU o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov, posredovanje peticij drugim parlamentarnim odborom za preiskavo ali ustrezno ukrepanje in obiske na terenu za zbiranje informacij in navezavo stikov z nacionalnimi organi;

5.  želi spomniti, da Odbor za peticije vsako leto prejme precej peticij invalidov, kar kaže, da se na milijone ljudi v vsej Evropi dnevno srečuje s težavami pri dostopu do dela in zaposlovanja, izobraževanja, prometa ali sodelovanja v politiki ter javnem in kulturnem življenju; poudarja, da je pomemben člen 29 Konvencije, ki govori o sodelovanju invalidov v političnem in javnem življenju brez diskriminacije;

6.  želi opomniti, da polno vključevanje invalidov ni le posameznikova pravica in zaslužena ugodnost, marveč vrednota za vso družbo, saj lahko z njihovimi dragocenimi in raznovrstnimi znanji in spretnostmi veliko pridobi;

7.  poudarja, da so peticije, ki so bile deležne največ pozornosti, pogosto podprle tudi civilnodružbene organizacije, zastopajo invalide, in da je zato treba spodbujati zaščitno vlogo in učinkovitost peticij, ki temeljijo na kršitvah pravic invalidov, ter o njih poročati; želi pohvaliti vlogo teh organizacij pri spodbujanju socialnega vključevanja invalidov in izboljševanja kakovosti njihovega življenja in meni, da morajo javne institucije še naprej podpirati te naloge, tudi z namenskim financiranjem;

8.  pozdravlja, da je javna predstavitev „Varstvo pravic invalidov z vidika prejetih peticij“, ki jo je dne 15. oktobra 2015 organiziral Odbor za peticije, izpolnila visoke standarde dostopnosti, ter priporoča, naj bodo v prihodnje seje vseh odborov Parlamenta dostopne invalidom;

9.  pozdravlja pobudo Odbora za peticije, da bi vsako leto organizirali prireditve, posvečene peticijam na temo invalidnosti, in poudarja, da ima pri tem pomembno vlogo dialog, v katerem sodeluje več deležnikov, tudi drugi ustrezni odbori Evropskega parlamenta, člani okvira EU v sklopu Konvencije o pravicah invalidov, civilnodružbene organizacije, ki zastopajo invalide, in predstavniki akademskega sveta;

10.  pozdravlja uporabo Braillove pisave pri komunikaciji z vlagatelji peticij in spodbuja vse institucije EU, naj pri komunikaciji z državljani uporabljajo znakovni jezik, lahko berljive formate in Braillovo pisavo, da bi ohranile in okrepile prizadevanja za vključevanje državljanov v delo institucij in v evropski projekt;

11.  poziva službe Evropskega parlamenta, naj okrepijo notranji mehanizem za usklajevanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, da bo postal krovni mehanizem za spremljanje in izvajanje konvencije, ki bo zajemal vse parlamentarne odbore, ter mu bo dodeljen lasten sekretariat in lastno osebje, zaposleno za poln delovni čas;

12.  ker nekatere države članice, ki so Konvencijo ratificirale, še niso imenovale organov za njeno izvajanje in nadzor, kot je določeno v členu 33; ker delo teh organov, ki so že ustanovljeni, zlasti kar zadeva okvire za spremljanje, vzpostavljene v skladu s členom 33(2), ovira pomanjkanje finančnih in človeških virov ter trdne pravne podlage za njihovo razporeditev;

13.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za dokončanje reform, ki so nujne za ratifikacijo konvencije; poziva EU in države članice, naj svojo ratifikacijo Konvencije dopolnijo še s sprejetjem izbirnega protokola; meni, da bi bilo treba pred sklenitvijo protokola razjasniti vlogo Odbora za peticije in jo priznati v Poslovniku;

14.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za uskladitev svojih pravnih okvirov z zahtevami Konvencije, vključno s celovitim pregledom svoje zakonodaje, da se zagotovi popolna uskladitev z določbami konvencije, določijo jasni cilji in časovni okviri za izvajanje reform ter določijo pristojni subjekti;

15.  poziva države članice, naj izvajajo določbe Konvencije o pravicah invalidov, revidirajo svojo zakonodajo in zagotovijo ustrezno izvrševanje; poziva k razvoju novih nacionalnih orodij in okrepitvi že obstoječih, da bi čim bolje pomagali invalidom in njihovim družinam;

16.  meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic; pozdravlja, da je izpolnjevanje mednarodnih obveznosti EU na področju človekovih pravic prvič pregledal organ OZN za spremljanje pogodb; meni, da so sklepne ugotovitve odbora Združenih narodov za pravice invalidov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov v EU, ki so bile objavljene leta 2015, pomemben znak zavzetosti EU za enakost in spoštovanje človekovih pravic ter je neke vrste smernica za zakonodajno in politično ukrepanje na vseh področjih njenih pristojnosti;

17.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami, organi in agencijami EU, pa tudi državami članicami, usklajuje učinkovito in sistematično spremljanje sklepnih ugotovitev, po možnosti s strategijo za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov;

18.  poziva k poglobljeni reviziji evropske strategije o invalidnosti (2010–2020);

19.  v skladu s priporočili iz prve ocene Konvencije meni, da bi morala Komisija vzpostaviti neodvisen instrument, s katerim bi spremljali in revidirali Konvencijo, oblikovali mednarodni mehanizem za usklajevanje ter vzpostavili stalne lokalne informacijske točke in agencije v vsaki državi članici;

20.  poziva vse države članice, naj okvirom za spremljanje iz člena 33(2) namenijo zadostna in stabilna finančna sredstva in človeške vire za opravljanje svojih nalog; meni, da bi morale zagotoviti tudi neodvisnost okvirov spremljanja, in sicer tako, da bi pri njihovi sestavi in delovanju upoštevale pariška načela o delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice, kot določa člen 33(2) – to bi lahko podprli z vzpostavijo formalne pravne podlage, ki bo jasno določila vlogo in obseg teh okvirov; poziva tiste države članice, ki še niso imenovale organov iz člena 33, naj to storijo čim prej in jim podelijo sredstva in pristojnosti za učinkovito izvajanje in spremljanje obveznosti, ki jih nalaga Konvencija o pravicah invalidov;

21.  meni, da je treba invalide in njihove organizacije vključiti v vse faze procesa odločanja; meni, da bodo procesi pregleda, ki jih bodo izvedli organi za spremljanje, dragocena priložnost za prispevek organizacij civilne družbe, vključno z organizacijami, ki zastopajo invalide; poziva EU in države členice, naj pri izvajanju posameznih sklepnih ugotovitev poskrbijo za strukturirano in sistematično posvetovanje z organizacijami, ki zastopajo invalide, ter naj spodbujajo zbiranje podatkov in izmenjavo dobre prakse; poziva, naj bo posvet popolnoma dostopen invalidom, tako da bodo lahko v njem sodelovali ne glede na vrsto invalidnosti;

22.  poudarja, da je treba invalidom zagotoviti informacije o njihovih pravicah in jim omogočiti popolno sodelovanje v vseh politikah in ukrepih, ki bi jih lahko zadevali, tudi z mehanizmom za pritožbe, in da bi bilo treba dati prednost sodelovanju invalidnih otrok ter obstoječih invalidskih organizacij;

23.  glede na člen 35 Konvencije o pravicah invalidov, v skladu s katerim morajo tiste države članice, ki so jo podpisale, predložiti začetno in nadaljnja poročila o izvajanju, meni, da je treba poročila oddati vsaka štiri leta ter da bi jih bilo treba pripraviti v sodelovanju z invalidskimi organizacijami;

24.  poziva Komisijo, naj razjasni široko opredelitev invalidnosti na ravni EU;

25.  poziva vse evropske institucije, naj spodbujajo kampanje za ozaveščanje o invalidski problematiki z vidika človekovih pravic; meni, da bi morali mediji stremeti k pozitivnemu prikazovanju invalidov, se osredotočati na njihova znanja in spretnosti, na njihov prispevek k družbi ter na večanje njihove prepoznavnosti;

26.  poziva vse države članice EU, naj ustrezno priznajo pomembno vlogo družinskih negovalcev ter jim zagotovijo ustrezno socialno in ekonomsko priznanje in uvedejo izvedbene ukrepe za neposredno materialno podporo, denimo zaščito pokojninskih pravic ali subvencije, s katerimi bi zmanjšali skupne stroške storitev za negovalce; poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo analizirala pravni status (ali odsotnost pravnega statusa) družinskih negovalcev v vseh državah članicah;

27.  poudarja, da imajo po Konvenciji vsi invalidi na vseh področjih življenja enakovredno pravno in poslovno sposobnost kot drugi, tudi dostop do pravnega varstva (njihov ekonomski položaj ne bi smel biti ovira za dostop), glasovalnih pravic, bančništva, zdravstvenega varstva, blaga in storitev; poziva EU, naj zagotovi, da bodo invalidi lahko uživali vse pravice iz primarnih pogodb in prava EU;

28.  poudarja, da je pravna in poslovna sposobnost odločilnega pomena za samostojnost, in da je treba vsakršno omejevanje te sposobnosti in imenovanje zakonitih skrbnikov določiti na podlagi jasnih meril, harmoniziranih na ravni EU, pri čemer bi bilo treba redno pregledovati, ali je dolgoročno pravno zastopanje potrebno in ali je zakoniti skrbnik ustrezen;

29.  meni, da če osebam s psihosocialnimi motnjami v zakonodaji držav članic ni omogočeno uveljavljanje volilne pravice (člen 29 Konvencije), bi bilo treba revidirati omejevalne razlage zaščitnih ukrepov v zvezi s tem;

30.  pozdravlja, da je Komisija 2. decembra 2015 objavila predlog evropskega akta o dostopnosti; želi spomniti, da je potreben celosten pristop k dostopnosti in da je treba pravico do dostopnosti, kot je zapisana v členu 9 Konvencije, zagotoviti vsem invalidom;

31.  poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k uporabi strukturnih skladov, da bi razvile visokokakovostne socialne storitve za invalide in zagotovile prehod z oskrbe v zavodih na oskrbo v skupnosti;

32.  poudarja, da morajo vsi invalidi imeti pravico živeti v družbi, kjer uživajo enake možnosti kot drugi ter jim je zagotovljena popolna vključenost in udeležba v družbi;

33.  poziva, naj bo uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov uravnotežena ter naj spodbuja razvoj bolj vključujočih skupnosti in po potrebi sistemov institucionalizacije, tako da bi bili invalidi (tudi otroci in mladi) v obeh primerih v vsej Evropi deležni ustrezne podpore in pomoči, s tem pa bi tudi spodbujali k večji neodvisnosti v okviru posameznikovih zmožnosti;

34.  poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje dostopa do strukturnih skladov tudi za podporne storitve, zlasti za otroke in mlade ter njihove družine;

35.  poudarja, da bi morale biti ustanove, ki nudijo podporo invalidnim osebam, zlasti tiste, ki so odgovorne za varne objekte, skladne z ustrezno potrjenimi standardi (ki jih je treba še opredeliti) in bi jih morali redno pregledovati;

36.  poziva EU in države članice, naj poskrbijo za učinkovite ukrepe za boj proti segregaciji invalidnih učencev v šolah in učnih okoljih ter naj po vseh močeh zagotovijo, da bodo v celoti deležni pravice do vključujočega in visokokakovostnega formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja;

37.  poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o vplivu osrednjih politik EU in naložbenih skladov na invalide; poziva Komisijo in države članice, naj k načrtovanju operativnih programov pritegnejo predstavniške organizacije invalidov; poleg tega poudarja, da je pomembno invalidom zagotoviti popoln dostop do programov, kot so Erasmus +, jamstvo za mlade in pobude EURES;

38.  poudarja, da se invalidni otroci soočajo s specifičnimi težavami in da si je treba prizadevati za odpravo vseh ovir, da se jim omogoči popolna neodvisnost in enake možnosti, torej je tudi bistvenega pomena, da so vključeni v oblikovanje politik, ki jih zadevajo; meni, da je treba v ta namen vzpostaviti instrumente, da bodo lahko izrazili svoja stališča in da se bo zagotovilo njihovo sodelovanje;

39.  poziva Komisijo, naj v evropskih šolah zagotovi vključujoče izobraževanje že od zgodnjega otroštva po preventivnem pristopu in z upoštevanjem perspektive invalidnosti, in sicer v skladu z zahtevami Konvencije o multidisciplinarni oceni posameznikovih potreb, neizključevanju invalidnih otrok ter primerni prilagoditvi;

40.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo invalide, nujno ukrepa, da bi invalidom zagotovili ustrezen življenjski standard in socialno zaščito in jih obvarovali pred posledicami varčevalnih ukrepov, sprejetih zaradi gospodarske krize;

41.  poziva države članice, naj se vzdržijo zmanjševanja invalidskih prejemkov, storitev v skupnosti, zdravstvenih storitev, programov usposabljanja in izobraževanja, saj bo to ošibilo Konvencijo o pravicah invalidov in še povečalo raven revščine in socialne izključenosti;

42.  je seznanjen s peticijami, ki opisujejo kršitve v nekaterih državah članicah, ko gre za zagotavljanje preživetja invalidov, in to ne samo pomanjkanje zakonsko določenih subvencij, marveč tudi primere, kot na primer v peticiji št. 1062/2014, ko naj bi oblasti samovoljno sprejele samovoljne upravne odločitve o zmanjšanju že podeljenih nadomestil na podlagi dvomljive zdravniške presoje, s katero je bila dejansko znižana stopnja invalidnosti; poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj bodo bolj dovzetni za posledice tovrstnih ukrepov na življenje posameznikov in njihovih družin, in poziva Komisijo, naj skrbno spremlja različne politike o invalidnosti in ukrepe za invalidnost, ki se izvajajo v različnih državah članicah;

43.  poziva institucije EU, naj revidirajo kadrovske predpise, notranje pravilnike in izvedbena pravila, da bi prevzele celovite politike zaposlovanja, vključno s pozitivnimi ukrepi, in si tako prizadevale za večje število invalidnega osebja in praktikantov, ob tem pa naj zagotovijo, da bodo vsi invalidni uslužbenci institucij EU ali uslužbenci, ki imajo invalidne vzdrževane družinske člane, deležni primerne prilagoditve, ki jo potrebujejo za enakovredno uživanje svojih pravic; poziva Komisijo, naj revidira pravila skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za institucije EU, da bi celovito krila zdravstvene potrebe, povezane z invalidnostjo, tako da bi bila skladna s Konvencijo;

44.  poudarja, da mora biti prosto gibanje evropskih državljanov zagotovljeno tudi invalidom, zato morajo države članice zagotoviti vzajemno priznavanje njihovega položaja in socialnih pravic (člen 18 Konvencije);

45.  meni, da bi evropska invalidska izkaznica invalidom omogočila, da bi potovali čez mejo domače države in izkoristili možnost dostopa do kulture, prometa in športa, ter da bi bilo treba preučiti druge ugodnosti in spodbujati njihovo vzajemno priznavanje;

46.  meni, da bi bilo treba strategijo enotnega digitalnega trga izvajati tako, da bo invalidom omogočen popoln dostop do vseh njenih vidikov;

47.  ugotavlja, da je zgolj približno 48 % invalidov v EU zaposlenih in samo 27,8 % jih ima končano visokošolsko izobraževanje; poudarja, da morajo institucije EU in države članice v skladu s členom 27 Konvencije o pravicah invalidov odpraviti vse obstoječe ovire za dostop invalidov do zaposlitve ter s posameznikom prilagojenim usposabljanjem in namenskimi instrumenti, s katerimi bi spodbujali in olajšali njihov dostop do trga dela; spodbuja izmenjavo najboljše prakse med državami članicami o tem, katera orodja so najučinkovitejša pri povečevanju stopnje zaposlenosti;

48.   poudarja, da je treba invalidom zagotoviti nediskriminatoren dostop do zdravstvenih in oskrbnih sistemov in da je treba težave, ki lahko nastanejo pri njihovem zdravljenju, reševati z vso potrebno skrbnostjo; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti nediskriminatoren dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in da v nobenem primeru ne bi smeli izvajati sterilizacije ali splava proti posameznikovi volji ter da bi morali zdravstveni sistemi poskrbeti za odkrivanje, sporočanje in preprečevanje spolnega nasilja in/ali zlorab;

49.  poudarja, da sistem zdravstvenega zavarovanja ne sme diskriminirati invalidov;

50.  meni, da bi bilo treba oceniti vpliv direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu na invalide;

51.  poudarja, da je treba za vse zdravstvene posege, ki zahtevajo svobodno privolitev po predhodni seznanitvi, pridobiti privolitev tudi od invalidne osebe in da je treba izvesti vse potrebne ukrepe, da lahko tudi invalidi dobijo in razumejo potrebne informacije; poudarja, da mora biti privolitev izrečena osebno, vnaprej in ob polnem poznavanju dejstev ter ob vseh potrebnih mehanizmih, s katerimi se zagotovi spoštovanje teh načel, ter da je treba sprejeti tudi ustrezne ukrepe za osebe s psihosocialnimi motnjami;

52.  meni, da bi bilo treba revidirati predpise pomorskega in zračnega prometa in zagotoviti, da se zoper invalidne potnike ne bo izvajala nobena oblika diskriminacije, ne fizična ne ekonomska, in da se bodo na tem področju odpravile vse ovire;

53.  želi spomniti na priporočilo OZN, da je treba v vseh politikah na področju invalidnosti, predvsem pa v politikah za boj proti nasilju in diskriminaciji, upoštevati vidik spola; zagovarja, da bi se morala EU kot nadaljnji korak v boju proti nasilju nad invalidnimi ženskami in dekleti pridružiti Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima; EU tudi poziva, naj spodbuja politike za boj proti diskriminaciji invalidov;

54.  poziva vse države članice EU, naj se dogovorijo za strogo direktivo o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, ki bi morala veljati za vsa spletna mesta, ki ponujajo javne storitve (tudi če jih opravljajo zasebni subjekti in/ali se financirajo ali delno financirajo z javnimi sredstvi), mobilni splet in mobilne aplikacije pa tudi prenosljivi dokumenti (Word, PDF itd.), ki se veliko uporabljajo v spletnih postopkih; poziva institucije EU, naj zagotovijo, da bodo vse njihove spletne strani in dokumenti dostopni invalidom;

55.  poziva k hitri ratifikaciji Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja; izraža veliko ogorčenje, da je sedem držav članic EU oblikovalo manjšinski blok, s katerim ovirajo proces ratifikacije Marakeške pogodbe, in jih poziva, naj ponovno razmislijo o svojem stališču in olajšajo ratifikacijo neodvisno od tega, ali je treba revidirati pravni okvir EU ali se pričakuje odločitev Sodišča o pristojnostih, kar lahko traja več mesecev;

56.  poziva k takojšnji odpravi zastoja v Svetu pri obravnavi direktive EU o preprečevanju diskriminacije, pri kateri ni bilo napredka vse od leta 2008.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Alberto Cirio, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Kostadinka Kuneva, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jérôme Lavrilleux, Julia Reda, Ángela Vallina, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Martina Dlabajová, Zbigniew Kuźmiuk


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (26.5.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavec mnenja: Richard Howitt

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja novi cilj 12 v akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019; poziva Komisijo, naj zagotovi sistematično vključevanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami; poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj vodi in spremlja napredek na tem področju, pri tem pa še posebej upošteva prizadevanja za standardizacijo na področju dostopnosti;

2.  odločno poziva, naj se oddelek 8 evropske strategije o invalidnosti, ki se nanaša na zunanje delovanje, dopolni z vključitvijo resničnih in konkretnih zavez, ki bodo invalidom izboljšale življenje, v novi „seznam ukrepov“ strategije za obdobje 2016–2020, saj te zaveze niso bile vključene v seznam za obdobje 2010–2015;

3.  podpira učinkovito vključevanje invalidov v družbo, in sicer v lokalne skupnosti, ter financiranje storitev za osebe, ki živijo neodvisno življenje v okviru programov iz instrumentov za financiranje zunanjega delovanja; poziva k bolj racionalizirani uporabi strukturnih skladov EU; poziva k vmesni oceni zunanjih finančnih instrumentov, da bi ocenili, kako učinkovito so prispevali k vključevanju invalidov v družbo, kako so se odpravile ovire in kako se uveljavlja dostopnost; poleg tega zahteva, da se z vsemi odhodki v programih EU, ki podpirajo institucionalizacijo, preprečuje segregacija invalidov; poziva k povečanju odhodkov in njihovemu nadzoru po posvetovanju z invalidskimi organizacijami;

4.  podpira strokovna priporočila Odbora za pravice invalidov, s katerimi bo EU postala bolj dostopna in vključujoča, da bi uresničili pristop k invalidnosti v nevarnih in izrednih razmerah, ki temelji na človekovih pravicah, med drugim tudi z izvajanjem sendajskega okvira; odločno poziva k vključevanju človekovih pravic invalidov, žrtev dvojne diskriminacije, v politike EU na področju migracij in beguncev; poudarja, da bi ti ukrepi morali zagotoviti ustrezen odgovor na specifične potrebe invalidov ter upoštevati zahtevo po razumnih ukrepih za prilagoditve, ki temeljijo na potrebah; spodbuja nadaljnje upoštevanje potreb invalidov v humanitarnih odzivih držav članic in Evropske unije;

5.  ponovno poudarja pomen sklepov Sveta o vključitvi obvladovanja nesreč z dejavno udeležbo invalidov v mehanizme civilne zaščite v EU in v vseh državah članicah; poziva k ozaveščanju in obveščanju invalidov ter zagotavljanju storitev za krizno ukrepanje in civilno zaščito v pobudah za zmanjševanje tveganja nesreč ter k zagotavljanju psihološke podpore za invalide v fazi okrevanja po nesrečah;

6.  pozdravlja priporočila Odbora za pravice invalidov, naj EU oblikuje sistem kazalnikov, ki bodo temeljili na človekovih pravicah; poudarja, da je treba z njimi jasno meriti dostop invalidov do zunanjih programov EU in kako sredstva EU vplivajo na njihove človekove pravice, v skladu s členoma 31 in 32 konvencije Odbora za pravice invalidov; poziva, naj se v vse smernice za oceno učinka vključi izrecen sklic na konvencijo o pravicah invalidov; poziva EU, naj razvije celosten sistem za zbiranje podatkov;

7.  priporoča, naj delegacije in agencije EU pokažejo ustrezno razumevanje strategij EU o invalidnosti in naj delujejo na vključujoč in dostopen način; predlaga oblikovanje „kontaktne točke“ za pravice invalidov v Evropski službi za zunanje delovanje; poziva, naj se v vse izobraževanje o človekovih pravicah, ki se izvaja v okviru misij skupne varnostne in obrambne politike, nujno vključi vidik invalidnosti;

8.  močno obžaluje, da se EU pri svojih pripravah za revizijski postopek, ki ga je vodil odbor Združenih narodov za pravice invalidov leta 2015, in pri pripravi svojega poročila o napredku ni formalno posvetovala z invalidskimi organizacijami; poziva te organizacije, naj kot neodvisne stranke dejavno prispevajo k zasedanjem navedenega odbora in pri prihodnjih pregledih sodelujejo v uradnih delegacijah EU;

9.  želi opomniti, da so invalidne ženske in dekleta dvakrat diskriminirane in so pogosto v večji nevarnosti, da bi postale žrtev nasilja, zlorab, slabega ravnanja ali izkoriščanja; močno podpira priporočilo, da bi vidik spola vključili v vse strategije EU s področja invalidnosti, tudi v zunanje politike in zunanje delovanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Andrzej Grzyb, Marek Jurek, Tokia Saïfi, Bodil Valero, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Judith Sargentini, Ricardo Serrão Santos, Jarosław Wałęsa, Renate Weber


MNENJE Odbora za razvoj (6.6.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja: Heidi Hautala

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da po ocenah približno 15 % svetovnega prebivalstva oziroma 1 milijarda ljudi trpi za invalidnostjo, pri čemer 80 % teh oseb živi v državah z nizkimi dohodki na prebivalca; poudarja, da bi bilo mogoče polovico primerov invalidnosti preprečiti, saj so neposredno povezani z revščino, ter da po ocenah 98 % invalidnih otrok v državah v razvoju ne obiskuje šole;

2.  poudarja, da je revščina tako vzrok kot posledica invalidnosti in da je ovira za izpolnjevanje osnovnih potreb, kot so prehrana, zdravstveno varstvo, voda in sanitarna ureditev, kar lahko vodi v invalidnost;

3.  opozarja, da je invalidnosti vse več, saj se prebivalstvo stara;

4.  poudarja, da se invalidi lahko soočajo z dodatnimi stroški, povezanimi z invalidnostjo, višjimi stopnjami brezposelnosti in nižjimi dohodki, zaradi česar oni in njihove družine bolj tvegajo, da bodo zašli v finančne težave;

5.  poudarja, da izključenost iz izobraževanja lahko vodi v manjše možnosti za zaposlitev in pridobivanje zaslužka invalidov, zaradi česar so oni in njihove družine bolj dovzetni za revščino, to pa omejuje nacionalno gospodarsko rast;

6.  poudarja, da ima nezmožnost dostopanja do ustrezne in pravočasne zdravstvene oskrbe lahko za posledico slabo ali slabšajočo se stopnjo funkcioniranja invalidov, vključno z razvojem dodatne invalidnosti, kar dolgoročno ustvarja večje osebne in družbene zdravstvene in proizvodne stroške;

7.  poudarja, da vključevanje invalidov v družbo ne glede na socialno-ekonomski, politični ali kulturni položaj države ni le razvojno vprašanje, ampak vprašanje človekovih pravic;

8.  poudarja, da k vse večjemu številu invalidov prispevajo tudi potekajoči konflikti in naravne nesreče;

9.  poudarja obljubo, da nihče ne bo zapostavljen, in omembe invalidnosti v ciljih trajnostnega razvoja, zlasti v delih, povezanih z izobraževanjem, rastjo, zaposlovanjem, neenakostjo in dostopnostjo mest in naselij, ter pri zbiranju podatkov in spremljanju doseganja teh ciljev, in priporoča, da EU prevzame vodilno vlogo pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki vključujejo vidik invalidnosti; poudarja tudi omembo Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč;

10.  izpostavlja dejstvo, da prevladujoče politike in programi niso vedno dostopni invalidom;

11.  poudarja, da je EU dosegla velik napredek pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, vendar je treba še veliko storiti na področju neenakosti, brezposelnosti in izobraževanja, kot je izjavil odbor Združenih narodov za pravice invalidov; izraža tudi zaskrbljenost zaradi spolnega nasilja in drugih oblik zlorabe invalidov, zlasti žensk in otrok;

12.  poziva Komisijo, naj pripravi načrt za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjševanje tveganja nesreč v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov; meni, da bi tak načrt pomembno prispeval k opredelitvi kazalnikov na področjih, povezanih z invalidnostjo in socialno-ekonomskim vključevanjem; poudarja, da je treba pri opredelitvi kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja posebno pozornost nameniti revščini, socialni zaščiti, zdravstvenemu varstvu, nasilju nad ženskami, spolnemu in reproduktivnemu zdravju ter z njim povezanim pravicam, dostopu do vode, sanitarne ureditve in energije, odpornosti na nesreče in vpisovanju rojstev;

13.  poudarja, da so za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov bistvenega pomena vsi ukrepi, namenjeni obveščanju, ozaveščanju in usposabljanju;

14.  poudarja, da morajo biti vse politike in programi EU, tako zunanji kot notranji, skladni s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter da morajo vsebovati posebne ukrepe, ki bodo zagotavljali vključevanje pravic invalidov na vseh področjih, tudi v humanitarnih in razvojnih politikah in programih; zato poziva EU, naj sprejme harmonizirano politiko o razvoju, ki bo vključevala vidik invalidnosti, in vzpostavi sistematičen in institucionaliziran pristop za vključevanje pravic invalidov v vse svoje politike in programe na področju mednarodnega sodelovanja;

15.  poleg tega poziva EU, naj:

–  izvede več razvojnih projektov, usmerjenih posebej na invalide;

–  vzpostavi mehanizem za izgradnjo zmogljivosti in izmenjavo dobre prakse med različnimi institucijami EU ter med EU in njenimi državami članicami o dostopni humanitarni pomoči, namenjeni tudi invalidom;

–  opredeli in vzpostavi mehanizme za zbiranje in spremljanje razčlenjenih podatkov o invalidnosti, spolu in starosti, da bi spremljali pravice invalidov v razvojnih programih EU in določili časovni razpored za zagotavljanje razčlenjenih podatkov iz vseh programov;

–  vključi invalidnost v migracijsko in begunsko politiko;

–  uvede informacijske točke za vprašanja invalidnosti v okviru delegacij EU ter imenuje usposobljene uradnike za zvezo, ki lahko invalidom ponudijo svoje strokovno znanje in izkušnje ter profesionalen pristop;

–  obravnava vprašanja glede invalidnosti v pogovorih s partnerskimi državami ter podpira in strateško sodeluje z nevladnimi organizacijami za invalide v teh državah;

–  pregleda večletni finančni okvir in Evropski razvojni sklad ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov;

–  vključi omembo vključevanja vprašanj invalidnosti v politike EU v morebitnem novem Evropskem soglasju o razvoju;

–  razmisli o dodelitvi sredstev, namenjenih vsem politikam in programom mednarodnega sodelovanja EU, nacionalnim programom za invalide;

–  zagotovi otrokom, ki so verjetno ogroženi, takojšnjo, ustrezno in celovito oskrbo, saj je zgodnje ukrepanje zelo pomembno;

–  zagotovi staršem invalidnih otrok usposabljanje, ki ga potrebujejo, da bodo v celoti in aktivno sodelovali pri oskrbi svojih otrok;

–  spodbuja zgodnje vključevanje invalidnih otrok v vrtce in osnovne šole in zagotavljanje posebnih storitev v okviru izobraževanja v njih;

16.  poziva EU, naj skupaj s partnerskimi državami, regionalnimi organizacijami in na globalni ravni prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju pravic invalidov v okviru izvajanja Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

17.  priporoča, da EU prevzame vodilno vlogo pri izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki bo vključevalo invalide, ter določi delovni načrt in srednjeročni pregled delovnega načrta, s čimer bi zagotovili mehanizem spremljanja in ocenjevanja ter odgovornost EU;

18.  poudarja pomen rednega posvetovanja z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami;

19.  opozarja, kako pomembno je dajanje posebne podpore invalidom v razmerah, ki sledijo prenehanju izrednih razmer;

20.  izpostavlja pomen uvedbe „urada za invalide“, s katerim bi izboljšali učinkovitost usklajevanja in zbiranja informacij v državah v razvoju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Carolina Punset, Adam Szejnfeld, Patrizia Toia, Jan Zahradil

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (28.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja: Nessa Childers

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja tesno povezanost med invalidnostjo, ki jo ima približno 15 % prebivalstva EU, in šibkim zdravjem, saj težave in ovire pri dostopu vodijo v neustrezno ali nezadostno ponudbo zdravstvenih storitev za invalide, zlasti če je invalidnost nastala kot neželeni učinek zdravil; se zaveda, da pomanjkljiv dostop do zdravstvenih storitev negativno vpliva na zmožnost invalidov, da bi živeli neodvisno, vključeno in enakovredno drugim;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da invalidi v dosti večji meri poročajo o neustrezni oskrbi ali zavrnitvi oskrbe in o primerih prisile ali slabega ravnanja, kar kaže, da zdravstveno osebje ni dovolj usposobljeno glede tega, kakšno oskrbo potrebujejo invalidi; poziva države članice, naj vlagajo v usposabljanje strokovnjakov, ki skrbijo za invalide in jim pomagajo;

3.  poudarja, da je treba preučiti in obravnavati vprašanja presečne in večplastne diskriminacije, zlasti glede na visoko stopnjo evidentiranih resnih zdravstvenih težav invalidk, splošno višjega deleža težav z duševnim zdravjem med ženskami, zlasti med migrantkami, begunkami in prosilkami za azil, in drugih oblik diskriminacije invalidov, na primer zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti in identitete, ter socialnih neenakosti, kar bi bilo mogoče vse preprečiti;

4.  poziva države članice, naj sprejmejo pravne predpise in postopke, ki bi izrecno priznavali, preprečevali in odpravljali večplastno in presečno diskriminacijo, in naj sprejmejo ustrezne ukrepe za ozaveščanje in usposabljanje javnih in zasebnih akterjev o teh vrstah diskriminacije, pri tem pa naj se nameni posebna pozornost invalidnim ženskam, otrokom, lezbijkam, gejem, biseksualcem, transspolnim in interseksualnim osebam (LGBTI) ter migrantom;

5.  poudarja, da so svobodna privolitev po predhodni seznanitvi in dostopni postopki pogoj za pravico, da lahko invalidi, zlasti osebe z učnimi težavami, v največji možni meri svobodno odločajo o svojem zdravljenju; poziva, naj bodo v osrčju oskrbe pravice pacientov;

6.  želi spomniti, da ima Komisija privilegiran položaj za omogočanje in spodbujanje izvajanja najboljše prakse v državah članicah, kar zadeva enak dostop do običajnih zdravstvenih storitev ter zagotavljanje posebne nege in oskrbe za invalide;

7.  poziva Komisijo, naj v svoje zdravstvene instrumente in politike vključi pristope, ki se osredotočajo na invalidnost, da bi v državah članicah izboljšali zdravstvene rezultate za invalide, in sicer z boljšo fizično, okoljsko in senzorno dostopnostjo, kakovostjo in cenovno dostopnostjo, hkrati z razvojem instrumentov in politik v to smer pa naj se Komisija posvetuje z invalidi;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo za razvoj podpornih zmogljivosti, s katerimi bomo invalidnim otrokom in mladostnikom pomagali razviti vse njihove potenciale; še posebej opozarja, da je treba spodbujati njihovo vzgojo in izobraževanje v družini in domači skupnosti, ne pa jih institucionalizirati;

9.  ponavlja, da so reproduktivne pravice med temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavljajo dunajska deklaracija in akcijski program iz leta 1993 ter Konvencija OZN o pravicah invalidov: pravica do enakosti in nediskriminacije, pravica do poroke in oblikovanja družine; pravica do celostne reproduktivnozdravstvene oskrbe, vključno z načrtovanjem družine in obporodnimi zdravstvenimi storitvami, izobraževanjem in obveščanjem; pravica do svobodne privolitve po predhodni seznanitvi pri vseh zdravstvenih posegih, vključno s sterilizacijo in splavom, ter pravica ne biti izpostavljen spolni zlorabi in izkoriščanju;

10.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da bodo vse zdravstvene storitve in oskrba za invalidke, vključno z oskrbo in storitvami reproduktivnega in duševnega zdravja, dostopne ter se bodo izvajale na podlagi svobodne privolitve pacientk po predhodni seznanitvi;

11.  poziva države članice, naj sprejmejo smernice, s katerimi bodo zagotovile, da bo vse izobraževanje, obveščanje, zdravstvena oskrba in storitve spolnega in reproduktivnega zdravja na voljo invalidnim ženskam in dekletom v dostopnih in starosti ustreznih oblikah, vključno z znakovnim jezikom, Braillovo pisavo, taktilno komunikacijo, velikim tiskom in drugimi alternativnimi načini, kanali in formati sporočanja;

12.  poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da neprostovoljno zdravljenje in zadrževanje po zakonu ne bo dovoljeno, kar ustreza najnovejšim mednarodnim standardom;

13.  ugotavlja, da je ovirano oblikovanje ustreznih politik, s katerimi bi zmanjšali neenakosti pri dostopu, ker primanjkuje razčlenjenih podatkov in statističnih podatkov na podnacionalni ravni in o podskupinah prebivalstva; poziva Komisijo in države članice, naj harmonizirajo opredelitev kazalnikov čakalne dobe in jih zberejo, poleg tega pa naj določijo in izvršujejo tudi standarde dostopnosti zdravstvenih ustanov za invalide;

14.  poziva Komisijo, naj ne podpira varčevalnih ukrepov, ki utegnejo po vsej EU škodljivo vplivati na zagotavljanje zdravstvene oskrbe za invalide;

15.  poziva države članice, naj ne znižujejo sredstev za invalidske prejemke, storitve v skupnosti in zdravstvene storitve, saj bi s tem poslabšali zdravje in dobrobit invalidov in negovalcev v družini;

16.  poziva Komisijo, naj v svojo oceno direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu vključi izrecen del o invalidnosti, in poziva države članice, naj si prizadevajo za nadaljnje izvajanje direktive z vidika potreb invalidov in njihove pravice do poznavanja in učinkovite uporabe določb in instrumentov direktive, saj je slabo poznana tudi med splošnim prebivalstvom;

17.  poziva Komisijo, naj razvije vseevropske smernice za nacionalne kontaktne točke o zagotavljanju dostopnih informacij vsem pacientom o oskrbi v drugih državah članicah, pri tem pa naj upošteva posebno vlogo združenj pacientov;

18.  spodbuja Komisijo, naj pomaga državam članicam in članom evropskih referenčnih mrež, naj razširijo vire in strokovno znanje teh mrež tudi na tiste oblike invalidnosti, ki niso nujno redke, potrebujejo pa visoko specializirano zdravstveno oskrbo večdisciplinarnih zdravstvenih timov in zgoščeno znanje ter vire iz tega okvira;

19.  pozdravlja pilotni projekt evropske invalidske izkaznice; spodbuja vse države članice, naj se pridružijo tej pobudi, in poziva Komisijo, naj po potrebi nameni dovolj finančnih sredstev za razvoj evropske invalidske izkaznice kot vseevropskega projekta;

20.  pričakuje, da bodo države članice in Komisija zagotovile invalidom in ljudem, ki zanje skrbijo, polno dostopnost elektronskih in mobilnih zdravstvenih storitev, aplikacij in naprav, vključno s številko 112 za klic v sili in sistemom za napredno določanje lokacije mobilnega klica (AML), ter da bodo v tem smislu še naprej izkoriščale potencial telemedicine za izboljšanje dostopa in oskrbe;

21.  ugotavlja, da strukturni in investicijski skladi v programskem obdobju 2014–2020 omogočajo manevrski prostor za ukrepe za uveljavljanje ciljev konvencije; zato poziva k bolj racionalizirani uporabi strukturnih skladov EU, kar bi po potrebi dopolnili z nacionalnimi ukrepi kot orodjem za visokokakovostne in ustrezno prilagojene zdravstvene storitve za invalide, za odpravo razlik v dostopu do oskrbe, izboljšanje kakovosti življenja in spodbujanje dostopnosti zdravstva za invalide, vključno z elektronskimi storitvami, aplikacijami in napravami;

22.  vztraja, da morajo biti storitve in blago dostopni invalidom; poudarja, da se dostopnost ne razvija in ne izvaja zaradi ekonomskih ovir in razmerja med stroški in koristmi; je prepričan, da bi z večjo udeležbo invalidov pri razvoju zdravstvenih in sorodnih proizvodov in storitev zagotovili večjo varnost in dostopnost;

23.  poziva, naj bodo invalidske organizacije popolnoma vključene v razvoj in pregled politik o invalidnosti;

24.  poudarja, da se telesni invalidi srečujejo tudi s problemi pri politikah digitaliziranega trga mobilnosti, in poziva k omogočanju dostopa za vse osebe z vsemi vrstami invalidnosti v dostopnih jezikih, oblikah in tehnologijah, primernih za različne vrste invalidnosti, vključno z znakovnimi jeziki, Braillovo pisavo, sistemi dopolnilne in nadomestne komunikacije ter drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami komuniciranja po lastni izbiri, med drugim z lahko berljivim jezikom, podnaslavljanjem in osebnimi pisnimi sporočili, zlasti za zdravstvene informacije, hkrati pa bi morali uporabljati več senzoričnih kanalov;

25.  spodbuja Komisijo, naj si trajno prizadeva za okrepitev zdravstvene preventive in spodbujanja, da bi rešili problem velikih razlik v zdravju in dostopu, s katerimi se srečujejo najranljivejši invalidi;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo, da bi nevrodegenerativne bolezni opredelili kot invalidnost;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj čim prej začnejo izvajati evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020;

28.  poziva Komisijo, naj strategijo EU o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov uskladi z jasnim časovnim okvirom, referenčnimi vrednostmi in kazalniki;

29.  poziva Komisijo, naj v evropsko strategijo za invalidnost vključi poseben razdelek o zaščiti invalidnih odvisnih oseb, ki nimajo družine, da bi jim nudila podporo; v tem delu bi morali v prvi vrsti obravnavati socialne in zdravstvene potrebe invalidov, šele zatem vse druge vidike življenja;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo osrednjo vlogo negovalcev v družini in jim tako zagotovijo ustrezen dostop do zdravstvenih storitev, saj ima skrb za invalida posledice za njihovo lastno telesno in duševno zdravje in dobro počutje;

31.  poudarja, da je odprava diskriminacije invalidov na vseh življenjskih področjih, tudi glede dostopa do zdravstva, odvisna od sprejetja in izvajanja horizontalne direktive o enakem obravnavanju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

0

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Davor Škrlec, Renate Sommer, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Tom Vandenkendelaere, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Caputo, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Merja Kyllönen, Gesine Meissner, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Jasenko Selimovic, Kay Swinburne, Keith Taylor, Mihai Ţurcanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Boutonnet


MNENJE Odbora za promet in turizem (27.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavec mnenja: Davor Škrlec

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da naj se Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bori proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti (člen 10), ter ji daje pristojnost za sprejemanje zakonodaje, s katero naj obravnava tovrstno diskriminacijo (člen 19);

B.  ker člena 21 in 26 Listine EU o temeljnih pravicah izrecno prepovedujeta diskriminacijo na podlagi invalidnosti ter invalidom zagotavljata enakopravno udeležbo v družbi;

C.  ker je Komisija v odzivih na resolucijo Evropskega parlamenta „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov politični okvir za turizem v Evropi“(1), ki jih je sprejela 13. decembra 2011, tudi priznala, da je treba zagotoviti neprekinjeno verigo dostopnih storitev za vse (prevoz, nastanitev, gostinske storitve in znamenitosti), in v ta namen začela izvajati ukrepe za ozaveščanje, izboljšanje znanja in spretnosti v turističnem sektorju, s tem pa tudi za izboljšanje kakovosti turističnih objektov za ljudi s posebnimi potrebami ali invalide;

D.  ker potrebe invalidov, funkcionalno in gibalno oviranih na področju prometa, mobilnosti in turizma prinašajo poslovne priložnosti v sektorju prometnih storitev in storitev mobilnosti, saj bodo lahko v duhu načela „oblikovanje, prilagojeno vsem“ koristile vsem: tako osebam z vsemi vrstami invalidnosti (med drugim gibalno oviranim, slepim, gluhim in naglušnim; osebam z avtizmom, osebam z intelektualnimi ali psihosocialnimi težavami itd.) kot tudi drugim uporabnikom;

E.  ker je v Evropi 80 milijonov invalidov in funkcionalno oviranih oseb, kar je šestina vsega prebivalstva;

1.  poziva Komisijo in Svet, naj bolje poskrbita za potrebe invalidov in jih dosledno upoštevata pri pregledu uredb EU, na primer o pravicah potnikov v različnih načinih prevoza (Uredba (ES) št. 1107/2006 in Uredba (ES) št. 261/2004 o zračnem prevozu, Uredba (ES) št. 1371/2007 o železniškem prevozu, Uredba (EU) št. 1177/2010 o vodnem prometu in Uredba (EU) št. 181/2011 o avtobusnem prevozu) ter pri pripravi zakonodaje, na primer o pravicah potnikov pri večmodalnih potovanjih; poudarja, da se je EU leta 2010 v okviru evropske strategije o invalidnosti 2010–2020 zavezala Evropi brez ovir;

2.  poziva EU, naj okrepljeno spremlja izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov in uskladi delo nacionalnih izvršilnih organov, ter poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje zakonodaje EU, ki je namenjena izboljšanju dostopa do prometnega in turističnega prevoza na lokalni, regionalni in državni ravni (vključno z avtobusi in taksiji, javnim mestnim prometom, železniškim, letalskim in vodnim prevozom, pa tudi postajami, letališči in pristanišči), pri tem pa naj odpravijo prepreke za Evropo brez ovir, na primer z okrepljenimi pristojnostmi ustreznih organov izvrševanja v skladu z zakonodajo o pravicah potnikov, da bodo vsem invalidnim potnikom po vsej EU dejansko zagotovljene enake pravice, in sicer tako glede dostopnosti, standardizacije, harmonizacije in tehničnih zahtev kot spodbud za podjetja, sindikalne politike in kolektivnih pogodb;

3.  poziva Komisijo, naj razjasni odgovornosti posameznih akterjev, kar zadeva skrb za gibalno ovirane osebe, zlasti glede prestopanja med različnimi prevoznimi sredstvi, in naj Parlament obvesti o sodelovanju združenj invalidov in njihovi vlogi pri izvajanju predpisov o pravicah potnikov;

4.   poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izvajanje evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020; obžaluje, da je bila vmesna ocena evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020, ki je bila predvidena za leto 2015, odložena, in poziva Komisijo, naj oceno čim prej dokonča in posreduje;

5.  je trdno prepričan, da skupna pravila o dostopnosti na ravni EU prinašajo prednosti in zato z zanimanjem pričakuje hitro sprejetje predloga Komisije o evropskem aktu o dostopnosti(2);

6.  poudarja, da je treba sprejeti evropski akt o dostopnosti, ki bo odločilen pri reševanju vseh vprašanj glede dostopnosti prevoza, mobilnosti in turizma za gibalno ovirane, zagotovil pa bo tudi, da bodo invalidom popolnoma dostopne letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza, zlasti pri prestopanju in dostopu brez stopnic na vseh podzemnih vlakih in železnicah, pa tudi spletišča, storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanje v realnem času ter samopostrežni terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza;

7.  priznava, da bodo imela mala in srednja podjetja korist od izpolnjevanja standardnih zahtev EU, saj se jim ne bo več treba prilagajati neenakim nacionalnim predpisom; obžaluje pa, da v predlaganem evropskem aktu o dostopnosti niso zajeti čezmejni turistični proizvodi in storitve; poudarja, da na ravni EU niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi s turističnimi objekti in storitvami, da bi postopno harmonizirali klasifikacijo nastanitev, pri tem pa upoštevali merila dostopnosti;

8.  poziva Komisijo, naj predlaga, da bi EU ratificirala izbirni protokol h konvenciji, da bi lahko invalidi bolje uveljavljali svoje pravice, zlasti glede na pomanjkanje dostopa zanje do prevoznih storitev in nekaterih vidikov grajenega okolja, vključno s turističnimi objekti in nastanitvami;

9.  poudarja, da je neoviran dostop do prevoznih storitev, vozil, infrastrukture in intermodalnih povezovalnih vozlišč, predvsem na podeželju, bistvenega pomena za zagotavljanje mobilnih sistemov, ki že po zasnovi ne bodo diskriminirali; v zvezi s tem poudarja, da morajo imeti invalidi dostop do proizvodov in storitev ter da si je treba še naprej prizadevati za dostopnost prevoznih in turističnih storitev, vozil in infrastrukture; želi spomniti, da je z instrumentom za povezovanje Evrope mogoče financirati ukrepe v mestnem okolju in ukrepe za izboljšanje dostopa invalidov, in sicer do 10 % stroškov prilagajanja;

10.  poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o uporabi sredstev TEN-T objavi informacije o napredovanju pri ukrepih in višini sredstev, namenjenih prilagajanju infrastrukture invalidom v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in drugih vrst skladov EU; poziva jo tudi, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo spodbujala k večjemu sodelovanju v projektih za prilagajanje infrastrukture invalidom in ki naj med drugim zajemajo informativne sestanke in obveščanje morebitnih promotorjev;

11.  v zvezi s tem opozarja, da je treba financirati ukrepe v mestnem okolju, kjer je največ prestopanja med različnimi prevoznimi sredstvi in kjer imajo gibalno ovirane osebe največ težav;

12.  poudarja, da je dostopnost poglavitnega pomena, če želimo invalidom omogočiti, da bi v celoti izkoristijo evropsko turistično ponudbo;

13.  poudarja, da bi morale biti dostopne oblike prednostna naloga v politikah digitaliziranega trga mobilnosti in bi morale olajšati dostop vsem osebam z vsemi vrstami invalidnosti, in sicer v dostopnem jeziku in dostopnih oblikah in tehnologijah za različne vrste invalidnosti, vključno z znakovnimi jeziki, Braillovo pisavo, sistemi dopolnilne in nadomestne komunikacije ter drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami sporočanja po lastni izbiri, med drugim z lahko berljivim jezikom ali piktogrami, podnaslavljanjem in osebnimi pisnimi sporočili za potovalne informacije, sisteme rezervacij in izdaje vozovnic, hkrati pa bi morala biti omogočena uporaba več senzoričnih kanalov; v zvezi s prometno infrastrukturo in storitvami poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne mehanizme za spremljanje in nadzor, s katerimi bo zagotovila, da bodo dostopnost in pripomočki za invalide na voljo tudi pri storitvah javnega prevoza v vseh državah članicah;

14.  poudarja, da bi morali invalidom omogočiti dostop do informacij o večmodalnih in čezmejnih prometnih storitvah za prevoz od vrat do vrat, ki omogočajo izbiro najbolj trajnostne, najcenejše ali najhitrejše storitve, ter jim omogočiti spletno rezervacijo in plačilo;

15.  zahteva, naj bodo na voljo potovalne informacije v realnem času, da bodo lahko invalidi že pred potovanjem obveščeni o morebitnih motnjah in o alternativnih možnostih za potovanje;

16.  pozdravlja pilotni projekt evropske invalidske izkaznice; spodbuja države članice in Komisijo, naj ga nadaljujejo, pri čemer naj upoštevajo in po možnosti izkoristijo najnovejši tehnološki razvoj, zlasti na področju intermodalnosti, medsebojne povezljivosti in interoperabilnosti, in poudarja, da je treba pri zasnovi izdelkov, povezanih z letalskim, avtobusnim, železniškim in vodnim potniškim prometom, vedno uporabiti načelo oblikovanja za vse, da bi v celoti izpolnili zahteve glede dostopnosti; spodbuja vse države članice, naj se pridružijo pobudi za evropsko invalidsko izkaznico, in poziva Komisijo, naj nameni dovolj finančnih sredstev, da bi se ta pobuda razvila v vseevropski projekt;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo številka 112 za klic v sili po vsej Evropi zlahka dostopna za invalide;

18.  poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost podpornim tehnologijam, ki invalidom omogočajo samostojno življenje, in da je treba pridobljena spoznanja o nujno potrebni neovirani mobilnosti in turističnih storitvah bolje vključiti v prihodnje raziskovalne in inovacijske programe, kakršni so tisti v okvirnem programu Obzorje 2020; zato je treba izboljšati in harmonizirati statistične podatke na evropski ravni ter izmenjavati zglede dobre prakse;

19.  poziva Komisijo, naj spodbuja raziskave, zbiranje podatkov in izmenjavo zgledov dobre prakse v posvetovanju s predstavniškimi organizacijami invalidov ter naj redno pripravlja pregled podatkov o dostopnosti turističnih storitev za invalide, kot je določeno v obeh prilogah k Uredbi (EU) št. 692/2011 o statistiki turizma;

20.  poudarja, da je treba pri turističnih storitvah upoštevati posebne potrebe invalidov, na primer lahek dostop do informacij, komunikacije in objektov, npr. sob, kopalnic, stranišč in drugih notranjih prostorov;

21.  poziva pristojne organe v državah članicah, naj pripravijo strategije ozaveščanja o pravicah invalidov in tako omogočijo usposabljanje prometnih in turističnih delavcev s področja ozaveščanja in enakih možnostih za invalide, obenem pa naj spodbujajo sodelovanje in izmenjavo zgledov najboljše prakse med evropskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z invalidnostjo, ter javnimi in zasebnimi organi, ki se ukvarjajo s prevozom; zahteva, da mora biti gradivo za usposabljanje na voljo v dostopnih oblikah;

22.  poudarja, da je treba zlasti na področju zračnega prometa ustrezno usposobiti letalsko osebje, tako da bodo delavci letalskih prevoznikov invalidom zmožni zagotoviti ustrezne pogoje prevoza; posebno pozornost bi bilo treba nameniti temu, da bo osebje znalo pravilno ravnati z vozički, tako da se ne bodo poškodovali;

23.  poudarja, da bi se bilo treba sklicevati na načelo „turizem za vse“ pri vseh ukrepih, povezanih s turizmom, na nacionalni, regionalni, lokalni ali evropski ravni; ugotavlja, da bi morali ponudniki turističnih storitev upoštevati potrebe invalidov, in sicer s spodbujanjem ukrepov za prilagajanje že obstoječih zmogljivosti in za usposabljanje osebja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Merja Kyllönen, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Tapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Jill Evans, Michael Gahler, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Marek Plura, Davor Škrlec, Dubravka Šuica, Ruža Tomašić, Evžen Tošenovský, Henna Virkkunen

(1)

UL C 56E, 26.2.2013, str. 41.

(2)

COM(2015)0615.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (21.3.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora OZN za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja: Jens Nilsson

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se na podlagi členov 7 in 96(7) uredbe o skupnih določbah(1) od držav članic in Komisije zahteva, da pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) na splošno ter zlasti v okviru operativnih programov zagotovijo upoštevanje in spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in vključevanja invalidov; poziva k celostnemu pristopu pri obravnavanju posebnih potreb invalidov; zato poziva Komisijo, naj pobliže spremlja uporabo splošnih predhodnih pogojev o nediskriminaciji in invalidnosti; poudarja, da je treba v tej oceni ovrednotiti ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti za ženske in moške ter za vključevanje invalidov, zlasti glede dostopnosti;

2.  poudarja, da je zaradi sistema deljenega upravljanja pri izvajanju kohezijske politike potrebno učinkovito upravljanje na več ravneh in usklajevanje ukrepov v boju proti diskriminaciji; poziva Evropsko unijo, naj razmisli o vzpostavitvi mehanizma za medinstitucionalno usklajevanje; poudarja, da bi moral pripomoči h gradnji zmogljivosti in izmenjavi dobre prakse med različnimi institucijami Evropske unije in državami članicami o dostopni humanitarni pomoči, namenjeni tudi invalidom, smiselnem posvetovanju in sodelovanju invalidov ter njihovih predstavniški organizacij;

3.  poudarja, da se invalidi srečujejo s številnimi izzivi pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti na področju zaposlovanja, nastanitve in mobilnosti; meni, da invalidi dragoceno prispevajo k vsej družbi, tudi kot uspešni podjetniki, ki pogosto vodijo mala podjetja, in da je lahko njihov dragoceni prispevek še večji, če je (delovno in poslovno) okolje ustrezno prilagojeno, za kar so potrebna sredstva strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva EU, naj ugotovi in sporoči, koliko invalidov je zaposlenih in samozaposlenih; želi spomniti, da je po podatkih iz evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2012 vsak šesti državljan EU invalid, več kot tretjina oseb, starejših od 75 let, je invalidov ali omejitve do neke mere, več kot 20 % jih je ima velike omejitve, te številke pa naj bi se s staranjem prebivalstva EU še povečale;

4.  močno priporoča, naj države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi povečajo prizadevanja na področju popolne enakosti, preprečevanja diskriminacije in izključevanja invalidov, na primer z enakim dostopom do zdravstvene oskrbe za vse, ki imajo katero vrsto invalidnosti, vključno s tistimi, ki potrebujejo visokokakovostno podporo in storitve; poziva k oceni Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu glede dostopa za invalide, enakega dostopa do stanovanj, prometa, proizvodov in storitev, pa tudi k vključujočemu (poklicnemu) izobraževanju in zaposlovanju, hkrati pa je treba izboljšati splošno ozaveščenost o različnih oblikah invalidnosti in s tem povezanih potrebah;

5.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s Parlamentom v zvezi s vprašanji, ki jih je v svojih sklepnih ugotovitvah k začetnemu poročilu Evropske unije izpostavil odbor OZN za pravice invalidov(2); poudarja, da morajo biti institucije EU zgled pri izvajanju konvencije. poziva k obsežni kampanji za ozaveščanje javnosti o Konvenciji o pravicah invalidov ter za boj proti predsodkom o njih; poziva države članice, ki konvencije še niso ratificirale, naj to čim prej storijo; poziva Komisijo, naj s Parlamentom čim prej obravnava osnutek poročila o izvajanju konvencije;

6.  meni, da bi bilo treba sredstva strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, uporabiti za reševanje velikega izziva revščine in izključenosti invalidov ter za podporo njihovemu uravnoteženemu vključevanju in deinstitucionalizaciji, pri tem pa bi morali onemogočiti širjenje institucij; v zvezi s tem poziva, da bi bilo treba v nacionalne načrte za deinstitucionalizacijo vključiti izrecne cilje za oskrbo v skupnosti, ki bi jo izvajali ustrezno kvalificirani in usposobljeni ljudje, tako da bi imeli invalidi v domačem kraju dostop do enakega nabora možnosti kot vsi drugi in bili deležni podpore, ki jo potrebujejo;

7.  poziva oblikovalce politik na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, naj poskrbijo za učinkovito spremljanje izvajanja predpisov o nediskriminaciji ter dostopnost in uporabo sredstev strukturnih in investicijskih skladov za zagotovitev enakega dostopa do vseh storitev, tudi interneta, za invalide ter enake in ustrezne bivalne razmere v vseh lokalnih skupnostih (na podeželju, redko poseljenih območjih in v mestih) in ustanovah, ki zanje skrbijo; ugotavlja pa, da so socialne politike in njihovo financiranje v glavnem še vedno v pristojnosti držav članic;

8.  podpira proaktivne ukrepe za podporo zaposlovanja invalidov in za sprejetje celostnih politik zaposlovanja; spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne javne ustanove, naj dajejo zgled in se vzdržijo zmanjševanja prejemkov za invalidnost, okrepijo naj poklicno usposabljanje in učinkovito izvršujejo kvote za invalide z zagotavljanjem davčnih spodbud za delodajalce; meni, da je treba invalidom zagotoviti neovirano dostopnost infrastrukture ter vseh načinov javnega prevoza; poleg tega poziva, naj se pri načrtovanju ukrepov, ki se sofinancirajo iz strukturnih in investicijskih skladov, oblikujejo načrti za odpravo arhitekturnih ovir za uporabo stavb in javnih prostorov;

9.  poziva Komisijo, naj pobliže spremlja, ali se pri uporabi strukturnih in investicijskih skladov upošteva načelo nediskriminacije ter z njim povezana zakonodaja; želi spomniti, da morajo biti organi, pristojni za spodbujanje socialne vključenosti, tudi invalidske organizacije, vključeni v partnerstvo pri načrtovanju programov in v izvedbeni fazi operativnih programov, s tem bo namreč zagotovljeno, da bodo interesi in pomisleki invalidov zares upoštevani; odločno poziva k uporabi strukturnih in investicijskih skladov za spoštovanje minimalnih standardov glede dostopnosti, mobilnosti in stanovanj za invalide in se zaveda, da je to pomembna in zahtevna naloga, zlasti za lokalne in regionalne organe;

10.  meni, da je treba za invalide razviti digitalne instrumente za pomoč pri vključevanju invalidnih športnikov in športnic, pa tudi platforme za delo na daljavo, tako imenovani hot-desking in skupno delo (co-working); poleg tega meni, da bi bilo treba kakovost poučevanja v šolah in športno infrastrukturo prilagoditi potrebam invalidnih otrok in da bi morala vsaka država članica imeti nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za vseživljenjsko učenje, ki bi vseboval konkretne ukrepe za razvoj spretnosti invalidov;

11.  želi spomniti, da pri človekovih pravicah ni hierarhije in da je treba diskriminacijo na podlagi invalidnosti obravnavati enako kot vse druge oblike diskriminacije, tudi če gre za diskriminacijo iz več razlogov; zato poziva vse akterje, naj namenijo posebno pozornost potrebam vsakogar, tudi beguncev, oseb z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami, oseb z motnjo avtističnega spektra in starejših invalidov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

17.3.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Viorica Dăncilă, Elena Gentile, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Bronis Ropė, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Sergio Gutiérrez Prieto, Gesine Meissner, Georgi Pirinski

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

Organizacija združenih narodov, Konvencija o pravicah invalidov, Odbor za pravice invalidov, sklepne ugotovitve k začetnemu poročilu Evropske unije, 4. september 2015 (CRPD/C/EU/CO/1).


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (21.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora OZN za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja: Silvia Costa

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da so samostojnost, vključevanje in dostop do vključujočega izobraževanja in usposabljanja, družbenega in kulturnega življenja ter prostočasnih in športnih dejavnosti pravice, zagotovljene s členi 19, 24 in 30 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (KPI); ponovno opozarja, da te pravice ščiti pravo EU, zlasti v členu 21 Listine o temeljnih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti in na podlagi načela polnega in učinkovitega sodelovanja, vključno z demokratično udeležbo v družbi ter vključenostjo invalidov (člen 3 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov); zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo enakopraven in učinkovit dostop do ključnih področij, kot so vključujoče in kakovostno izobraževanje, kultura in šport, pa tudi dostop do obšolskih dejavnosti, kot so gledališče, jeziki in umetnost; poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020 pri določanju ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja vključijo posebne kazalnike za invalidnost;

2.  poziva države članice, naj zagotovijo izobraževanje, ki bo otroke in odrasle z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju vključevalo v usposabljanje in izobraževanje, tudi v storitve usmerjanja in podpore ter individualne izobraževalne poti; opozarja, da se te pobude lahko financirajo s podporo iz strukturnih skladov, Evropskega sklada za strateške naložbe in programa Erasmus+;

3.  želi spomniti na osnutek splošne opombe odbora konvencije Združenih narodov za pravice invalidov k členu 24 (pravica do vključujočega izobraževanja), ki podrobno opisuje njegovo normativno vsebino, obveznosti držav, povezavo z drugimi določbami konvencije ter izvajanje na nacionalni ravni;

4.  želi spomniti, da bi se morali v okviru programov, usmerjenih na mlade, posebej zavzeti za mlade invalide;

5.  želi spomniti, da so invalidi pogosto izključeni ali nimajo dejanskega dostopa do storitev izobraževanja in usposabljanja, kadar so potrebni prilagojeni izobraževalni projekti, ki upoštevajo njihovo stopnjo invalidnosti, da jim pomagajo v celoti doseči njihov družbeni, ekonomski in izobraževalni potencial; poudarja, da bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bo vsem invalidnim učencem zagotovljena primerna prilagoditev, ki jo potrebujejo za uresničevanje pravice do vključujočega in kakovostnega izobraževanja; spodbuja države članice in pristojne regionalne in lokalne vlade, naj okrepijo programe usposabljanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vse zadevne zainteresirane strani, vključene v neformalno in priložnostno izobraževanje, ter njihov dostop do infrastrukture IKT, da bi podprli njihovo delo z učenci s posebnimi potrebami in za boj proti predsodkom, zlasti do invalidov in oseb s psihosocialnimi ali duševnimi motnjami;

6.  želi spomniti, da je šport izredno dragoceno orodje, ko gre za socialno vključenost, saj zagotavlja priložnosti za medsebojno delovanje in učenje socialnih veščin; poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s členom 30 Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov oblikujejo posebne programe, s katerimi bo postalo ukvarjanje s športom invalidom dostopnejše; opozarja, da je pravica do popolnega dostopa do kulturnih prireditev ali rekreacijskih dejavnosti temeljna pravica, in zato poziva Komisijo, naj izboljša dostopnost tovrstnih dogodkov, objektov, blaga in storitev, tudi na avdiovizualnem področju; pozdravlja pobude, da se avdiovizualna in druga dela opremijo z ustreznimi podnapisi ali zvočnim opisom, da bi postala dostopna invalidom;

7.  priporoča evropskim šolam, naj izvajajo prakso nezavračanja na podlagi invalidnosti in poziva Komisijo, naj izboljša in po možnosti zagotovi dostop za vse invalidne otroke do vključujočega in kakovostnega izobraževanja v evropskih šolah; predlaga razvoj individualnih izobraževalnih programov, določenih na začetku šolskega leta v soglasju s šolo, družino in nacionalnimi organi; poziva države članice in Komisijo, naj olajšajo priznavanje kvalifikacij za invalidne učence, vpisane v evropske šole.

8.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo segregacije in zavračanje invalidnih učencev v šolah in učnem okolju, in jim zagotovijo dostop do primerne nastanitve in podporo, ki jo potrebujejo, da bi učencu olajšali doseganje polnega potenciala; poudarja, da je mogoče enake možnosti doseči le, če je pravica do vključujočega izobraževanja in usposabljanja zagotovljena na vseh stopnjah in pri vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, in je zato zajamčeno priznavanje kvalifikacij invalidov, zlasti tistih, pridobljenih v spodbudnem učnem okolju, kjer se lahko invalidne osebe naučijo prav kompetenc in spretnosti za premagovanje invalidnosti; poudarja tehnične in finančne pomanjkljivosti posebnih programov vzgoje in izobraževanja, zlasti v državah članicah, ki jih je prizadela kriza, in poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko stanje izboljšali;

9.  je seznanjen z napredkom, doseženim pri urejanju programov študentske izmenjave, zlasti programa Erasmus+, z vključitvijo dodatne finančne podpore za mobilnost invalidnih študentov in osebja in vztraja, da je treba nujno nadaljevati s posebnimi določbami v vseh vidikih programa; priznava, da se invalidni učenci v praksi še vedno soočajo s številnimi ovirami (nazorske, komunikacijske, arhitekturne, informacijske ovire); poziva Komisijo in države članice, naj bolj podprejo sodelovanje invalidov v programih izmenjav EU in naj izboljšajo prepoznavnost in preglednost priložnosti za mobilnost; poziva jo tudi, naj spodbuja izmenjavo dobrih praks glede programov izmenjave za invalidne študente in učitelje;

10.  želi spomniti, da bi morali pri podprogramu MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa posebno pozornost nameniti projektom, ki vključujejo vprašanje invalidnosti, obenem pa bi bilo treba glede tega poudarjati izobraževalno moč filmov in festivalov;

11.  podpira pobude, katerih cilj je ozaveščati družbo o težavah, s katerimi se soočajo invalidi, ter invalide bolj seznaniti z njihovim potencialom in prispevkom, ki ga lahko dajo, med drugim s pomočjo posebnih izobraževalnih programov v šolah; poudarja, da je temeljni pomen konvencije Združenih narodov za pravice invalidov ta, da prinaša spremembo kulturnih vzorcev in nas pripravi do tega, da invalidnosti ne vidimo v osebi, temveč spoznamo, da do nje prihaja zaradi ovir v družbenem in gospodarskem okolju;

12.  poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za preprečevanje nasilja nad invalidnimi otroki, pri čemer naj se usmeri na družine, skupnosti, strokovne delavce in institucije; ugotavlja, da imajo šole bistveno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti in poudarja, da potrebujemo ustrezne mehanizme, ki bi omogočali vključenost v običajnih šolah in ki bi zagotavljali, da so pedagogi in učitelji ustrezno pripravljeni in usposobljeni za prepoznavanje nasilja nad invalidnimi otroki in odziv nanj;

13.  poziva, naj izobraževalni sistemi ne ustvarjajo okolja, ki označuje učence, na primer nivojskega pouka (ločevanje po sposobnostih), saj invalidni učenci zaradi tega trpijo, zlasti tisti z učnimi težavami;

14.  opominja, da je treba invalidne otroke in njihove družine podpirati z zgodnjim ukrepanjem ter z ustrezno socialno pomočjo in ustreznimi storitvami v skupnosti;

15.  poziva Komisijo, naj v prihodnje strategije, politike in programe za enakost spolov vključi vidik invalidnih žensk in deklic, ter poziva države članice in Komisijo, naj vidik enakosti spolov vključijo v programe in storitve izobraževanja in usposabljanja, da bi zagotavljali izobraževanje in razvoj z vključenostjo invalidov ter povečali smiselno udeležbo invalidk v dialogu o invalidnosti; ugotavlja tudi, da so invalidne osebe, ki pripadajo etničnim, jezikovnim ali verskim manjšinam, pogosto najbolj ranljive, ker so izpostavljene različnim oblikam diskriminacije;

16.  poudarja, da invalidi potrebujejo dostop do informacij in komunikacije v dostopnih oblikah in tehnologije, ki so primerne različnim vrstam invalidnosti, vključno z znakovnim jezikom, Braillovo pisavo, povečevalnim in alternativnim sporočanjem in drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami sporočanja po njihovi izbiri, med drugim z lahko berljivimi oblikami in podnaslavljanjem; zato poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za uveljavitev zakonodaje o dostopu do informacij in komunikacije; poziva Svet, naj nemudoma sprejme sklep o sklenitvi Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi ovirami pri branju; poziva Svet in države članice, naj izvajajo dosledne in učinkovite ukrepe v skladu z določbami pogodbe;

17.  ugotavlja, da bi morale strategije za mlade za obdobje po letu 2018 vključevati potrebe mladih invalidov;

18.  vztraja, kako pomembni so digitalni sistemi za invalide, saj jim omogočajo sodelovanje v vseh vidikih družbenega življenja, in priporoča, da se preuči uporaba podporne ambientalne tehnologije v izobraževanju; priznava, da nesorazmerno veliko število invalidov nima dostopa do spleta, da so izključeni iz digitalnega razvoja in zato prikrajšani za informacije, priložnosti, učenje novih veščin ter dostop do pomembnih storitev; zato poziva zakonodajalce na nacionalni ravni in ravni EU, naj pri izvajanju zakonodaje za enotni digitalni trg vključijo določbe o dostopnosti, vključijo vprašanje dostopnosti digitalnih vsebin v vse relevantne politike, naj v skupnostih uvede programe usposabljanja za „digitalne zastopnike“, da se bo več invalidov vključilo v splet ter sprejmejo potrebne ukrepe za boj proti kibernetskemu kriminalu in kibernetskemu ustrahovanju; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da spoštovanje pravic intelektualne lastnine ne bi nerazumno ali diskriminatorno oviralo dostopa invalidov do kulturnega gradiva, in naj preuči obvezno izjemo pri avtorskih pravicah za uporabo v korist invalidov, ki je neposredno povezana z invalidnostjo in je nekomercialne narave, v obsegu, ki ga zahteva konkretna oblika invalidnosti; poziva, naj se upošteva medsektorski pristop človekovih pravic invalidov v vseh politikah EU;

19.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vključevanje invalidov tako, da finančno podpira celo vrsto temeljnih projektov in organizacij;

20.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z invalidskimi organizacijami začne kampanjo za ozaveščanje o konvenciji za pravice invalidov, ki se bo osredotočala na izmenjavo dobrih praks, in poziva tudi, naj bo ves material, povezan s krepitvijo zmogljivosti, usposabljanjem in ozaveščanjem, na voljo v dostopni obliki; opozarja vse institucije in organe EU, kako pomembno je zagotoviti popoln dostop do njihovih informacijskih portalov za vse invalidne osebe.

21.  poudarja, da je treba vzpostaviti strukturiran dialog med Komisijo, invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami, da bi dosegli njihovo aktivno udeležbo pri razvoju in izvajanju prihodnjih politik izobraževanja in usposabljanja, prav tako tudi v kulturi, športu in mladinskih dejavnostih, da bi dosegli cilj „nič o nas brez nas“; poziva javne organe na vseh ravneh, naj spodbujajo in zagotavljajo udeležbo invalidov pri pripravi politik in programov, ki se jih dotikajo;

22.  je trdno prepričan, da bi bilo treba čim prej opraviti učinkovit, presečen in celovit pregled zakonodaje EU, da bi jo v celoti harmonizirali z določbami konvencije Združenih narodov za pravice invalidov, saj bi s tem uvedli demokratičen in participativen proces, katerega namen bi bil zagotoviti neposredno in polno udeležbo invalidskih predstavniških organizacij;

23.  opozarja države članice na pomen zagotavljanja dostopa do natečajev, usposabljanj, preusposabljanj, pripravništev in vajeništev za mlade odrasle in invalidne delavce, tudi z ustreznimi načini in morebitno pomočjo podpornih tehnologij;

24.  poudarja pomen sistematičnega in tesnega posvetovanja med invalidskimi predstavniškimi organizacijami, oblikovalci politike, podjetji in drugimi pomembnimi deležniki glede vseh novih pobud, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik in ukrepov na področju izobraževanja, usposabljanja, kulture, športa in mladine;

25.  poziva EU, naj ratificira Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov, pri tem pa se spominja pozitivnega predloga Komisije iz leta 2008, ki ga je Parlament podprl z zakonodajno resolucijo, sprejeto leta 2009; ob tem poudarja, da je protokol podpisala in ratificirala velika večina držav članic EU;

26.  priznava, da so za oblikovanje ustrezne politike za zagotavljanje vključujočega izobraževanja za vse invalide v EU potrebni primerljivi in dosledni podatki EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zbiranje zanesljivih statističnih podatkov o udeležbi invalidov na različnih stopnjah in v različnih vrstah izobraževanja in usposabljanja, udeležbi v programih mobilnosti in številu invalidov, ki zgodaj opustijo šolanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mary Honeyball, Dietmar Köster, Zdzisław Krasnodębski


MNENJE Odbora za pravne zadeve (24.5.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja: Heidi Hautala

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Konvencija OZN o pravicah invalidov prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo je ratificirala EU;

B.  ker EU pri izpolnjevanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic prvič spremlja organ OZN; ker sklepne ugotovitve odbora Združenih narodov za pravice invalidov o izvajanju konvencije v EU, ki so bile objavljene leta 2015, kažejo, da je EU močno zavezana enakosti in spoštovanju človekovih pravic;

C.  ker je Konvencija o pravicah invalidov skupni sporazum in čeprav sodijo nekatera področja v pristojnost EU, jo morajo države članice v celoti izvajati tudi na nacionalni ravni;

D.  ker obširna priporočila Odbora za pravice invalidov vsebujejo smernice za ukrepe v zakonodaji in politikah, ki so v pristojnosti EU;

E.  ker nekatere države članice, ki so ratificirale konvencijo, še niso ustanovile ali imenovale organov za njeno izvajanje in nadzor, kot je določeno v členu 33; ker je delo že ustanovljenih organov ovirano, zlasti na področju spremljanja iz člena 33(2) konvencije, in sicer zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov ter ker ni trdne pravne podlage za njihovo zagotovitev;

1.  priznava, da je za varstvo pravic iz konvencije izredno pomemben učinkovit mehanizem za individualne pritožbe; s tem v zvezi poziva Svet, naj nemudoma ratificira izbirni protokol;

2.  meni, da je izredno pomemben člen 33 konvencije (o nacionalnem izvajanju in spremljanju) ter točki 76 in 77 sklepnih ugotovitev Odbora za pravice invalidov; zato pozdravlja, da je odbor dovolil sodelovanje Evropskega parlamenta pri neodvisnem spremljanju;

3.  poziva Komisijo, naj nemudoma temeljito oceni ali pregleda zakonodajo EU in programe financiranja in zagotovi, da bodo popolnoma skladni s konvencijo, ter naj po potrebi predlaga spremembe zakonodaje, k čemur naj konstruktivno pritegne invalidske organizacije in člane okvira EU za izvajanje konvencije, pri tem pa naj določi jasne cilje in roke za reformo; poudarja, da je treba v zvezi s tem sprejeti celovito strategijo EU o konvenciji, vključno s časovnim okvirom, merili uspešnosti in roki;

4.  poziva Komisijo, naj glede na sklepne ugotovitve predlaga redno posodabljanje izjave o pristojnosti z uradnim sodelovanjem invalidskih organizacij in Evropskega parlamenta;

5.  poziva države članice, naj zagotovijo dovolj finančnih in človeških virov za delovanje in neodvisnost okvirov za spremljanje, vzpostavljenih v skladu s členom 33(2) konvencije, in naj poskrbijo, da bodo neodvisni in da se bodo pri njihovi sestavi in delovanju upoštevala pariška načela o delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice, kot določa člen 33(2), hkrati naj se vse našteto opira na formalno pravno podlago, v kateri bodo pristojnosti jasno določene;

6.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z drugimi institucijami, organi in agencijami EU ter z državami članicami, da bi uskladila učinkovito in dosledno ukrepanje v skladu s sklepnimi ugotovitvami; poziva, naj se vse potrebno uredi v sklopu strategije za izvajanje konvencije;

7.  poziva EU in države članice, naj pri izvajanju končnih pripomb zagotovijo sistematično posvetovanje in strukturirano sodelovanje invalidskih predstavniških organizacij;

8.  poziva Evropski parlament, naj okrepi notranji mehanizem za usklajevanje izvajanja konvencije (mreža za izvajanje konvencije), da bo postal mehanizem za spremljanje in izvajanje, v katerem bodo zajeti vsi parlamentarni odbori in bodo konstruktivno sodelovale invalidske organizacije;

9.  je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se invalidi še vedno srečujejo pri dostopu do sodnega varstva; opozarja, da je pravica do dostopa do sodnega varstva osrednja temeljna pravica in bistveni element pravne države; poziva države članice, naj ukrepajo in invalidom v celoti zagotovijo primerne postopkovne prilagoditve ter jim ustrezno prilagodijo postopke; meni, da bi morala Komisija razmisliti o vključitvi posebnih programov usposabljanja o Konvenciji o pravicah invalidov v program EU na področju pravosodja za obdobje 2014–2020; predlaga, naj sodišča EU uporabljajo svoja notranja pravila in navodila tako, da bo invalidom olajšan dostop do sodnega varstva, ter naj se tudi v sodstvu upoštevajo splošna priporočila Odbora za pravice invalidov;

10.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da se invalidom omogočijo izjeme in omejitve na področju avtorskih in sorodnih pravic; je seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, s katero naj bi slepim in slabovidnim olajšali dostop do objavljenih del, vendar ponovno izraža prepričanje, da je EU pristojna za sklenitev te pogodbe , ne da bi bila ratifikacija pogojena z revizijo pravnega okvira EU ali s pravočasno odločitvijo Sodišča EU; v zvezi s tem tudi poudarja, da morajo Parlament, Komisija in države članice sodelovati in tako zagotoviti hitro ratifikacijo Marakeške pogodbe;

11.  poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na področju avtorskih in sorodnih pravic invalidom omogočiti dostop do del in storitev, zaščitenih s temi pravicami, v kateri koli obliki; želi spomniti, da naj bi Komisija vložila zakonodajne predloge o izjemah in omejitvah na področju avtorskih in sorodnih pravic, da bo osebam z različnimi oblikami invalidnosti zagotovljen dostop do del in storitev, zaščitenih s temi pravicami;

12.  obžaluje, da Svet ni sprejel vključitve dokumentov v zvezi z invalidnostjo v področje uporabe uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij, tako da bi poenostavili sprejemanje nekaterih javnih listin v EU;

13.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih predlogov Sveta, da bi občutno skrčili področje uporabe direktive EU o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja; je zaskrbljen, da izjeme, ki jih predlaga Svet, ne bodo zadostovale, da bi 80 milijonom invalidom in 150 milijonom starejšim, ki živijo v EU, zagotovili enak dostop do enotnega digitalnega trga in spletnih javnih storitev, namenjenih državljanom EU, in bo s tem kršena pravica do enakega dostopa do informacij, zapisana v konvenciji;

14.  poudarja, da morajo države članice in Komisija konkretno ukrepati proti vsem oblikam neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi invalidnosti;

15.  poziva, naj se nujno odpravi zastoj pri obravnavi direktive EU o preprečevanju diskriminacije, pri kateri v Svetu ni napredka vse od leta 2008;

16.  ugotavlja, da lahko Haaška konvencija o mednarodnem varstvu odraslih oseb na več načinov funkcionalno pomaga pri izvajanju in podpiranju mednarodnih obveznosti pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov; glede tega obžaluje, da Komisija ni ukrepala v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o čezmejnih posledicah pravnega varstva odraslih oseb;

17.  pozdravlja, da je Komisija dne 2. decembra 2015 objavila Evropski akt o dostopnosti; želi opomniti, da je potreben celosten pristop k dostopnosti in da je treba to pravico, kot je zapisana v členu 9 Konvencije o pravicah invalidov, zagotoviti osebam s katerokoli vrsto invalidnosti;

18.  poziva institucije EU, naj pregledajo svoje notranje kadrovske predpise in izvedbena pravila ter zagotovijo zaposlovanje več invalidnega osebja in praktikantov, obenem pa naj poskrbijo za potrebne prilagoditve, da bodo invalidni uslužbenci oziroma uslužbenci z invalidnimi družinskimi člani pri uveljavljanju svojih pravic deležni enakih možnosti, kot jih imajo vse drugi;

19.  poziva Komisijo, naj revidira pravila skupnega sistema institucij EU za zdravstveno zavarovanje, da bi celovito krila zdravstvene potrebe, povezane z invalidnostjo, tako da bi bila skladna s Konvencijo o pravicah invalidov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Nilsson


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (25.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah odbora Združenih narodov za pravice invalidov

(2015/2258(INI))

Pripravljavka mnenja: Rosa Estaràs Ferragut

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker naj bi v Evropski uniji živelo 80 milijonov invalidov, od tega naj bi bilo 46 milijonov invalidnih žensk in deklet, ki predstavljajo 16 % vseh žensk v EU, kar kaže, da je invalidnost v Evropski uniji bolj pogosta pri ženskah kot pri moških; ker so invalidke pogosto žrtve večplastne diskriminacije in se soočajo s pomembnimi ovirami pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic in svoboščin, kot je pravica do dostopa do izobraževanja in zaposlitve, kar lahko privede do socialne izoliranosti in psiholoških travm; ker invalidnost na ženske nesorazmerno vpliva tudi zato, ker skrbijo za invalidne družinske člane;

B.  ker je v Konvenciji OZN o pravicah invalidov priznano, da so invalidne ženske in dekleta v družini ali zunaj nje bolj izpostavljene nasilju, poškodbam, zlorabljanju, zanemarjanju, malomarnemu ali slabemu ravnanju in izkoriščanju;

C.  ker je v Konvenciji OZN o pravicah invalidov poudarjeno, da je treba vidik spola vključiti v vsa prizadevanja in spodbujati polno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

D.  ker so enako obravnavanje, pozitivni ukrepi in politike za invalidke in matere invalidnih otrok temeljna pravica in etična obveznost;

E.  ker je skoraj 80 % invalidk žrtev psihičnega in telesnega nasilja ter ker so v primerjavi z drugimi ženskami bolj izpostavljene nevarnosti spolnega nasilja; ker so invalidne ženske in dekleta izpostavljene večplastni diskriminaciji;

F.  ker je pri invalidnih ženskah in dekletih precej večja verjetnost, da bodo postale žrtve nasilja na podlagi spola, zlasti nasilja v družini in spolnega izkoriščanja, glede na ocene pa je verjetnost zlorabe pri invalidkah 1,5- do 10-krat večja kot pri drugih ženskah;

G.  ker je zaradi demografskih in družbenih sprememb povpraševanje po delavcih v gospodinjstvu in negovalcih vse večje, zlasti v okviru družine; ker za invalide in vzdrževane osebe v družini ponavadi skrbijo ženske, zaradi česar so pogosto izključene s trga dela;

H.  ker so invalidke, zlasti migrantke, zaradi večplastne diskriminacije bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti;

I.  ker je stopnja zaposlenosti med neinvalidnimi ženskami 65-odstotna, med invalidkami pa 44-odstotna; ker so invalidke v primerjavi z invalidi pri dostopu do zaposlitve in izobraževanja pogosto diskriminirane; ker je stopnja brezposelnosti invalidov še vedno nesprejemljivo visoka; ker imajo invalidne ženske in dekleta večje težave pri vstopu na trg dela; ker je treba premagati ovire za mobilnost ter večjo odvisnost od družinskih članov in negovalcev, da bi spodbudili dejavno udeležbo invalidk v izobraževanju, na trgu dela ter v družbenem in gospodarskem življenju skupnosti;

J.  ker je plačana zaposlitev bistvena, da se lahko invalidom omogoči neodvisno življenje, preživljanje družine in kritje stroškov gospodinjstva; ker invalidne ženske in dekleta pogosto prejemajo manjše plačilo; ker je ta ranljiva skupina ljudi bolj izpostavljena revščini in socialni izključenosti;

K.  ker so imeli gospodarska kriza, varčevalni ukrepi in zniževanje sredstev na področju socialnih storitev in zdravstvene oskrbe v večini državah članicah EU resne posledice za ranljive skupine prebivalstva v EU, zlasti za invalide in njihove družine, ki so jih varčevalni ukrepi nesorazmerno prizadeli, še posebej invalidne ženske in dekleta;

L.  ker se invalidni otroci pri uveljavljanju svojih temeljnih pravic soočajo z velikimi ovirami;

M.  ker so invalidni otroci pogosto izključeni iz družbe, saj včasih živijo v ustanovah ali drugih zavodih, ločeni od družin;

N.  ker imajo invalidni otroci pravico živeti z družino ali v družinskem okolju in pričakovati, da bodo pristojne državne institucije delovale v najboljšem interesu otrok in njihovih družin;

O.  ker je manj verjetno, da se bodo invalidni otroci šolali, zaradi česar so njihove možnosti za ustvarjanje človeškega kapitala omejene, v odraslosti pa imajo manj možnosti za zaposlitev ter so manj produktivni;

P.  ker je pri invalidih večja verjetnost, da bodo brezposelni, na splošno pa zaslužijo manj, tudi ko so zaposleni; ker se zdi, da so možnosti za zaposlovanje in dohodke toliko manjše, kolikor težja je invalidnost;

Q.  ker imajo lahko invalidi dodatne stroške zaradi invalidnosti (kot so stroški, povezani z zdravstveno oskrbo ali medicinsko-tehničnimi pripomočki ali s potrebo po osebni podpori in pomoči) in tako pogostokrat potrebujejo več sredstev za to, da bi dosegli enake rezultate kot neinvalidi;

R.  ker je Odbor za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah o začetnem poročilu Evropske unije priporočil, naj Evropska unija vključi vidik invalidnosti v svoje politike in programe za enakost spolov, pa tudi vidik spolov v svoje strategije o invalidnosti ter naj pripravi pozitivne ukrepe, vzpostavi mehanizem za spremljanje in financiranje zbiranja podatkov in raziskav o invalidnih ženskah in dekletih; ker poleg tega priporoča, naj Evropska unija zagotovi učinkovito zaščito pred nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem ter poskrbi, da bodo v okviru politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja obravnavane potrebe invalidnih otrok in odraslih, vključno z njihovimi negovalci, ter sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti invalidov, med katerimi je večina žensk;

1.  podpira sklepe in priporočila Odbora za pravice invalidov in poudarja, da morajo institucije EU in države članice v svoje politike, programe in strategije o enakosti spolov vključiti vidik invalidnih žensk in deklet, načelo enakosti spolov pa v strategije o invalidnosti; poleg tega poziva k vzpostavitvi mehanizmov za redno pregledovanje doseženega napredka;

2.  obžaluje, da Evropska strategija o invalidnosti 2010–2020 ne vključuje celostne obravnave vidika enakosti spolov ali ločenega poglavja o politikah na področju invalidnosti, ki bi problematiko obravnavalo ločeno po spolu, čeprav so invalidke pogosto v slabšem položaju kot invalidi ter so pogosteje izpostavljene revščini in socialni izključenosti;

3.  je zaskrbljen, ker vprašanje invalidnosti ni obravnavano v dokumentu Komisije o strateškem prizadevanju za enakost spolov za obdobje 2016–2019, in jo poziva, naj to pomanjkljivost odpravi tako, da bo v svoje politike in programe vključila invalidke in negovalke;

4.  poziva države članice, naj uporabijo pristop vključevanja načela enakosti spolov v politike in ukrepe za invalidne ženske, moške, dekleta in fante ter pri njihovem izvajanju na vseh področjih, zlasti v zvezi z vključevanjem v delovno okolje, izobraževanjem in bojem proti diskriminaciji;

5.  poudarja velik pomen člena 33 Konvencije o pravicah invalidov (Izvajanje konvencije in spremljanje njenega izvajanja v posameznih državah) in sklepnih ugotovitev št. 76 in 77 odbora OZN; zato pozdravlja, da je odbor OZN odobril prisotnost Evropskega parlamenta v neodvisnem okviru spremljanja;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ustrezne politike in uporabijo ukrepe na vseh področjih politike, da bodo spodbujale neodvisno življenje in polno vključenost; zato poziva Komisijo, naj zbere in posreduje posodobljene statistične podatke o invalidih, razčlenjene po starosti in spolu, da bo lahko spremljala položaj invalidov v EU;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo lahko vsi invalidi uveljavljali pravico do prostega gibanja, ki jo imajo vsi državljani EU, tako da bo v veljavni in prihodnji zakonodaji zagotovila enake možnosti, temeljne pravice, enak dostop do storitev in na trg dela, pa tudi enake pravice in dolžnosti pri dostopu do socialne varnosti kot državljani države članice, v kateri so zavarovani, v skladu z načelom enakega obravnavanja in nediskriminacije; poleg tega poziva države članice, naj na področju enakosti pri zaposlovanju v celoti spoštujejo določbe prenovljene direktive o enakosti spolov (Direktiva 2006/54/ES);

8.  poudarja, da je treba invalidnim migrantkam in migrantskim dekletom pomagati, da bodo razvile spretnosti, s katerimi bodo lahko pridobile ustrezno zaposlitev;

9.  meni, da je treba invalidom, zlasti ženskam in dekletom, omogočiti, da bodo v enaki meri kot neinvalidi svobodno izživljali spolnost, in meni, da bi morale imeti invalidke možnost, da živijo kot druge ženske in izpolnijo svoje želje glede ustvarjanja družine;

10.  poudarja, da bi morale imeti invalidna dekleta in ženske dostop do vseh spolnih in reproduktivnih pravic ter do izobraževanja o spolnosti, ki bi ga izvajali strokovnjaki s tega področja; meni, da je zato bistveno, da imajo invalidne ženske in dekleta poln dostop do zdravstvene oskrbe, ki ustreza njihovim posebnim potrebam, vključno z ginekološkimi in drugimi zdravstvenimi pregledi, načrtovanjem družine in ustrezno prilagojeno podporo med nosečnostjo; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo določbe o njihovem javnem zdravstvu vključevale ustrezen dostop do teh storitev;

11.  ponovno potrjuje svoje stališče, da je treba invalidkam in invalidom ter njihovim družinam zagotoviti specializirano podporo, tudi pomoč pri negi otroka, da bi lahko polno uživali v materinstvu in očetovstvu;

12.  poudarja, da je za uresničitev samostojnega in neodvisnega življenja invalidov, zlasti žensk, (zasebna ali javna) podpora način, s katerim bi pomagali njim in njihovim družinam, omogočili dostop do dela ter ustanov za izobraževanje in poklicno usposabljanje, pomagali pa bi jim tudi v primeru nosečnosti in materinstva;

13.  ponovno poudarja, da je treba nujno rešiti vprašanje nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti v zasebnem in institucionalnem okolju; poziva države članice, naj zagotovijo podporne službe, ki bodo dostopne ženskam in dekletom z vsemi oblikami invalidnosti; zagovarja, da bi se morala EU kot nadaljnji korak v boju proti nasilju nad invalidnimi ženskami in dekleti pridružiti Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Istanbulska konvencija);

14.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so invalidne ženske in dekleta, zlasti žrtve večplastne diskriminacije, bolj izpostavljene nasilju na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem in/ali spolnim izkoriščanjem, tako v domačem kot v institucionalnem okolju; poudarja, da morajo države članice uvesti ali okrepiti zakonodajo za zaščito pravic invalidnih žensk in deklet v primerih takega nasilja in za podporo njihovemu okrevanju;

15.  poudarja pomen vloge medijev pri prikazovanju žensk in deklet, pa tudi invalidnosti, ter ugotavlja, da lahko pomanjkanje prepoznavnosti ali širjenje stereotipov ohranjata predsodke, nasilje in izključenost; poziva vse evropske institucije, naj začnejo in podprejo kampanje za večjo ozaveščenost glede Konvencije o pravicah invalidov ter naj se borijo proti predsodkom, diskriminaciji in kaznivim dejanjem iz sovraštva zoper invalide, tudi ženske in dekleta; meni, da bi si morali mediji poleg večanja prepoznavnosti invalidnih žensk in deklet prizadevati tudi za njihovo pozitivno prikazovanje;

16.  poudarja pomen temeljne pravice invalidov do udeležbe v političnih procesih in odločanju o invalidnosti na vseh ravneh, kot je poudarjeno v Konvenciji OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je treba invalidne ženske in dekleta, vključno s tistimi iz marginaliziranih in ranljivih skupin, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, usposobiti in jim omogočiti, da sodelujejo v procesih odločanja, da bi poskrbeli za izražanje, podporo in varstvo njihovih interesov in pravic, s čimer bi zagotovili dejanski splošni vidik spola; poziva države članice, naj zagotovijo primerno prilagojene storitve in infrastrukturo, ki bi omogočile njihovo dejavno udeležbo, in naj vlagajo v podporne in prilagodljive tehnologije ter v digitalno vključenost;

17.  je zaskrbljen, saj se v nekaterih državah članicah evropski strukturni in investicijski skladi uporabljajo za spodbujanje institucionalizacije namesto razvoja bolj vključujočih skupnosti, v katerih bi lahko invalidi živeli z ustrezno podporo; je zaskrbljen, saj so lahko invalidi, zlasti ženske, otroci in starejši, žrtve nasilja ali slabega ravnanja, zlasti v institucionalnem okolju;

18.  je zaskrbljen zaradi različnih oblik izključevanja, ki jih povzroča institucionalizacija invalidov, saj lahko to diskriminatorno obravnavanje spodbudi nadaljnje predsodke in slabo ravnanje v institucionalnem okolju in v družbi kot celoti;

19.  zahteva, naj se strukturni in investicijski skladi uporabljajo na uravnotežen način, ki spodbuja razvoj bolj vključujočih skupnosti in institucionalizacije, ko je potrebna, tako da bodo lahko v obeh primerih zlasti invalidne ženske in dekleta, otroci in mladi prejeli ustrezno podporo in pomoč po vsej Evropski uniji; ponovno poudarja, da morajo države članice spodbujati vključujoče in ozaveščene skupnosti ter zagotoviti ustrezno podporo pri odpravljanju ovir in diskriminacije na podlagi spola, s katerimi se soočajo invalidne ženske in dekleta;

20.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti med invalidi, zlasti med invalidkami, v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva v Evropski uniji; poziva države članice, naj spodbujajo in zagotovijo zakonodajni in politični okvir za udeležbo invalidk na trgu dela, tudi za tiste, ki imajo skrite motnje, kronično bolezen ali učne težave;

21.  poudarja pomen socialnih podjetij in zadrug pri družbenem in gospodarskem vključevanju in krepitvi položaja invalidov, zlasti invalidk; poziva Komisijo in države članice, naj se programi in politike za invalide in za vključevanje načela enakosti spolov močno osredotočijo na socialno gospodarstvo;

22.  je zaskrbljen, ker je vzgajanje invalidnih otrok naloga, ki jo opravljajo predvsem ženske;

23  poudarja neprecenljivo in finančno podcenjeno vlogo žensk, ki skrbijo za invalidne družinske člane;

24.  poudarja pomen vključevanja invalidnih deklet v redno izobraževanje v vseh primerih, ko njihova invalidnost to omogoča; poudarja pomen formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja pri spodbujanju socialne vključenosti invalidnih žensk in deklet; poudarja potencial umetniškega in kulturnega sektorja za krepitev vloge invalidnih žensk in deklet ter za odpravo predsodkov in diskriminacije zaradi invalidnosti; ugotavlja, da je treba podpreti vključujoče izobraževalne programe za odpravo ovir, s katerimi se soočajo osebe z učnimi težavami, in za boj proti specifičnim stereotipom, diskriminaciji in kaznivim dejanjem iz sovraštva;

25.  poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij za mobilnost, komunikacijo in dostop do javnih storitev; zato poziva države članice, naj dejavno spodbujajo udeležbo invalidov, med drugim tudi pri dostopu do spletnih javnih storitev;

26.  poziva institucije EU, naj pregledajo kadrovske predpise, notranja pravila in izvedbena pravila ter sprejmejo celovito politiko zaposlovanja, vključno s pozitivnimi ukrepi, da bi dejansko povečale število invalidnih uslužbencev in pripravnikov ter zagotovile, da bodo vsi uslužbenci institucij EU, ki so invalidi ali imajo vzdrževane invalidne družinske člane, deležni primerne prilagoditve, ki jo potrebujejo za enakovredno uveljavljanje svojih pravic; poleg tega poziva Komisijo, naj pregleda skupni sistem zdravstvenega zavarovanja institucij EU, da bo celovito pokrival zdravstvene potrebe, povezane z invalidnostjo, in sicer skladno s Konvencijo;

27.  poziva Komisijo, naj zagotovi vključujoče izobraževanje v evropskih šolah, prav tako pa naj v skladu z zahtevami iz Konvencije OZN o pravicah invalidov glede multidisciplinarne ocene posameznih potreb zagotovi, da invalidna dekleta ne bodo izključena ter da bodo deležna ustrezne in primerne prilagoditve;

28.  poziva Evropski parlament, naj okrepi notranji mehanizem za usklajevanje izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov (mreža konvencije), da bo postal prečni mehanizem za spremljanje in izvajanje konvencije, ki bo zajemal vse parlamentarne odbore in imel izključno njemu dodeljeno osebje;

29.  poziva k takojšnji ratifikaciji Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ne da bi ratifikacijo pogojevali s pregledom pravnega okvira EU ali s časovnim razporedom sprejemanja odločitev Sodišča; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, ki so nujni za izvajanje Marakeške pogodbe;

30.  poziva k takojšni odpravi zastoja v Svetu pri obravnavi direktive EU o preprečevanju diskriminacije, pri kateri ni bilo napredka od leta 2008, direktiva pa naj posebej obravnava presečno diskriminacijo na podlagi spola in invalidnosti;

31.  poziva države članice, naj takoj okrepijo svoja prizadevanja za zagotovitev enako dostopne uprave in storitev za invalide kot za druge ljudi; poudarja, da se lahko neodvisno življenje, socialno vključenost in udeležbo invalidnih žensk in deklet doseže le, če se odstranijo preostale ovire; poleg tega meni, da morajo biti splošne informacije o storitvah za državljane (kot so informacije o izobraževanju, zaposlovanju, socialnem in zdravstvenem varstvu), na voljo v različnih oblikah in formatih, da bodo na preprost in zanesljiv način dostopne invalidom;

32.  poudarja, da mora Svet pospešiti predlog direktive o dostopnosti spletnih mest organov javnega sektorja, da bi povečali dostopnost dokumentov, videoposnetkov in spletnih mest ter zagotovili alternativne načine sporočanja, ki bodo dostopni invalidom;

33.  pozdravlja objavo predloga Komisije o Evropskem aktu o dostopnosti z dne 2. decembra 2015; spominja, da je potreben celosten pristop k dostopnosti in da je treba pravico do dostopnosti, kot je zapisana v členu 9 Konvencije OZN o pravicah invalidov, zagotoviti vsem invalidom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Evelyn Regner, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marco Zanni


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Michaela Šojdrová, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Tania González Peñas, Richard Howitt, Dieter-Lebrecht Koch, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Evelyn Regner, Joachim Schuster, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Rosa D’Amato, Jens Geier, Sylvie Goddyn, Jasenko Selimovic


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

ENF

PPE

 

S&D

 

 

Verts/ALE

 

Jasenko Selimovic

Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Ulrike Trebesius,

Laura Agea, Rosa D'Amato,

Xabier Benito Ziluaga, Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Kostadinka Kuneva, João Pimenta Lopes,

Mara Bizzotto

David Casa, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Ádám Kósa, Thomas Mann, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Michaela Šojdrová,

Guillaume Balas, Brando Benifei, Ole Christensen, Jens Geier, Richard Howitt, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Maria João Rodrigues, Joachim Schuster, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato,

Jean Lambert, Tamás Meszerics, Terry Reintke,

3

-

ENF

NI

Sylvie Goddyn,Dominique Martin,

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo