Postopek : 2015/2321(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0204/2016

Predložena besedila :

A8-0204/2016

Razprave :

PV 04/07/2016 - 14
CRE 04/07/2016 - 14

Glasovanja :

PV 05/07/2016 - 4.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0297

POROČILO     
PDF 716kWORD 271k
10.6.2016
PE 575.366v02-00 A8-0204/2016

o beguncih: vključevanje v družbo in na trg dela

(2015/2321(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Brando Benifei

Pripravljavka mnenja (*):

Silvia Costa, Odbor za kulturo in izobraževanje

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje(*)
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o beguncih: vključevanje v družbo in na trg dela

(2015/2321(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 78 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Europi(2),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije o migracijah v desetih točkah, predstavljenega na skupnem zasedanju Sveta za zunanje in Sveta za notranje zadeve v Luxembourgu dne 20. aprila 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska agenda o migracijah (COM(2015)0240),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje in odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU (COM(2015)0452),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt EU o vračanju“ (COM(2015)0453),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije o skupnem priročniku o vračanju, ki bi ga uporabljali pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog v zvezi z vračanjem (C(2015)6250),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o predpisih o javnem naročanju v okviru sedanje krize na področju azila (COM(2015)0454),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o reševanju begunske krize v Evropi: vloga zunanjega delovanja EU (JOIN(2015)0040),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije o vzpostavitvi nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (Commission Decision on the establishment of a European Union Emergency Trust Fund for stability and addressing root causes of irregular migration and displaced persons in Africa) (C(2015)7293),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o obvladovanju begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah (COM(2015)0490),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2015 z naslovom Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020) (COM(2015)0285),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem programu za vključevanje državljanov tretjih držav,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o obvladovanju begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah (COM(2015)0510),

–  ob upoštevanju sklepov, ki jih je sprejel Evropski svet na zasedanju junija 2014, izrednem zasedanju 23. aprila 2015, zasedanju 25. in 26. junija 2015, neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad članic EU o migracijah 23. septembra 2015, zasedanju 15. oktobra 2015 ter zasedanjih 17. in 18. decembra 2015 ter 18. in 19. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o varnih izvornih državah na zasedanju 20. julija 2015, o migracijah na zasedanju 20. julija 2015, o prihodnosti politike vračanja oseb na zasedanju 8. oktobra 2015, o migracijah na zasedanju 12. oktobra 2015, o ukrepih za reševanje begunske in migracijske krize na zasedanju 9. novembra 2015 ter o apatridnosti na zasedanju 4. decembra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o preselitvi 20 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru večstranskih in nacionalnih shem, sprejetih na zasedanju 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta EU in Turčije z dne 15. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju izjave s konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti, sprejete dne 8. oktobra 2015, ter izjave voditeljev, sprejete ob srečanju o begunskih tokovih na zahodnobalkanski poti dne 25. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta in politične izjave, sprejetih na vrhu med EU in Afriko o migracijah, ki je potekal 11. in 12. novembra 2015 v Valletti,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju k sporočilu o letnem pregledu rasti za leto 2016,

–  ob upoštevanju resolucije št. 1994 (2014) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil Evropskega azilnega podpornega urada, zlasti letnega poročila o razmerah na področju azila v Evropski uniji za leto 2014,

–  ob upoštevanju členov 33.1 in 33.2 Konvencije OZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1984,

–  ob upoštevanju dejavnosti, letnih poročil in študij Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), zlasti študij o hudih oblikah izkoriščanja delovne sile,

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja A o integraciji migrantov in njenih vplivih na trg dela, študij tematskega sektorja C o izvajanju člena 80 PDEU, o novih pristopih, alternativnih načinih in sredstvih za dostop do azilnega postopka za osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, o preučitvi novih zakonodajnih možnosti na področju delovne migracije v EU, o okrepitvi skupnega evropskega azilnega sistema in alternativah dublinski uredbi, o sodelovanju EU s tretjimi državami na področju migracije ter ob upoštevanju zapisov tematskih sektorjev A in D o sredstvih EU za migracijsko politiko in integracijo beguncev: analiza učinkovitosti in najboljša praksa za prihodnost, ter študije tematskega sektorja EXPO o migrantih v Sredozemskem morju: varstvo človekovih pravic,

–  ob upoštevanju študij Evropske migracijske mreže, zlasti študije o politikah, praksah in podatkih o mladoletnikih brez spremstva,

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil visokega komisarja Združenih narodov za begunce,

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil posebnega poročevalca Združenih narodov o človekovih pravicah migrantov,

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil Mednarodne organizacije za migracije,

–  ob upoštevanju dela in poročil Evropskega sveta za begunce in izgnance,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij – Evropska agenda o migracijah, sprejetega na 115. plenarnem zasedanju 3. in 4. decembra 2015,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2015 o evropski agendi o migracijah ter o akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(3),

–  ob upoštevanju izkušenj iz programa Equal in pridobljenih spoznanj,

–  ob upoštevanju skupnih osnovnih načel o politiki vključevanja priseljencev v EU, ki jih je sprejel Svet za pravosodje in notranje zadeve novembra 2004, zlasti načel 3, 5 in 7,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela in zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo(4),

–  ob upoštevanju ustreznih publikacij Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zlasti publikacij o pokazateljih integracije priseljencev leta 2015: namestitev (Indicators of Immigrant Integration 2015: Settling In), zagotovitvi delovanja integracije: begunci in drugi, potrebni zaščite (Making Integration Work: Refugees and others in need of protection) in o novem profilu migrantov zaradi nedavne gospodarske krize (A New Profile of Migrants in the Aftermath of the Recent Economic Crisis),

–  ob upoštevanju ustreznih publikacij Eurofounda, zlasti o izzivih na področju usklajevanja politik za državljane tretjih držav (Challenges of policy coordination for third-country nationals) in pristopih k integraciji beguncev na trg dela v EU (Approaches towards the labour market integration of refugees in the EU),

–  ob upoštevanju zabeležke razprave osebja Mednarodnega denarnega sklada o valu beguncev v Evropi: ekonomski izzivi (The Refugee Surge in Europe: Economic Challenges),

–  ob upoštevanju letnega poročila zbirke podatkov o azilu za obdobje 2014–2015 Preobrat v skupnem azilnem sistemu: begunci sredi solidarnostne krize Evrope (Common Asylum System at a turning point: Refugees caught in Europe's solidarity crisis),

–  ob upoštevanju premislekov Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce z dne 22. oktobra 2013 (druga posodobitev) o mednarodni zaščiti v povezavi z osebami, ki bežijo iz Sirske arabske republike,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU(7),

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja C Evropskega parlamenta iz februarja 2016 o begunkah in prosilkah za azil: vprašanje vključevanja,

–  ob upoštevanju zaključkov z evropskega tristranskega socialnega vrha 16. marca 2016, zlasti izjave evropskih ekonomskih in socialnih partnerjev o begunski krizi,

–  ob upoštevanju mednarodnih obvez iz Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter ob upoštevanju temeljne pravice vseh otrok do dostopa do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja ne glede na spol, raso, etnično ali socialno poreklo,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0204/2016),

A.  ker je begunska kriza predvsem humanitarna kriza, ki jo je sprožila tudi destabilizacija držav v sosedstvu EU, vendar ima dolgoročne vplive na njene trge dela in civilno družbo, zaradi česar so potrebni dolgoročni in premišljeni odzivi, da bi zagotovili socialno kohezijo na lokalni ravni in uspešno vključitev prišlekov v naše družbe;

B.  ker je bila Ženevska konvencija oblikovana zato, da bi zaščitili evropske begunce po drugi svetovni vojni, v njej pa je opredeljeno, kdo so begunci, katere so njihove pravice, pa tudi obveznosti držav;

C.  ker obstajajo tri vrste pravnega statusa, na podlagi katerega so osebe upravičene oziroma lahko upravičene do mednarodne zaščite, in sicer osebe s statusom begunca, prosilci za azil in osebe, upravičene do subsidiarne zaščite; ker je treba politike socialnega vključevanja in vključevanja na trg dela prilagoditi njihovim specifičnim potrebam;

D.  ker je treba za učinkovito in takojšnje ukrepanje preučiti vzroke begunske krize; ker so med njenimi glavnimi vzroki konflikti in ker bi z njihovo odpravo lahko močno zmanjšali število beguncev, saj bi se ti lahko vrnili v svoje države;

E.  ker je število prosilcev za azil in beguncev, registriranih v Evropi v letih 2014 in 2015, izjemno, kar je posledica težkih humanitarnih razmer v nekaterih sosednjih državah EU; ker bi boljši dostop do informacij s pomočjo novih tehnologij lahko pripomogel k preprečevanju cvetoče dejavnosti trgovcev z ljudmi in tihotapcev ljudi;

F.  ker akcijski načrt in politična izjava, sprejeta na vrhu EU–Afrika o migracijah v Valletti 11. in 12. novembra 2015, nista prinesla konkretnih in odločnih ukrepov;

G.  ker bo vključevanje beguncev v družbo in na trg dela mogoče le, če bodo države članice in njihove družbe solidarne in če bodo prevzele skupne obveznosti;

H.  ker naj bi se glede na projekcije delovno sposobno prebivalstvo v EU do leta 2020 zmanjšalo za 7,5 milijona; ker projekcije o razvoju potreb na trgu dela v EU kažejo na trenutno in nadaljnje pomanjkanje delovne sile na posameznih področjih;

I.  ker je vključevanje v zaposlitev korak na poti k vključevanju v družbo;

J.  ker je vključevanje beguncev v družbe gostiteljice in zlasti na njihove trge dela dinamičen dvosmeren, pa tudi dvorazsežnostni (ker vključuje pravice in dolžnosti) proces, ki predstavlja izziv in priložnost, saj vključevanje beguncev zahteva usklajeno, toda razmejeno odgovornost in prizadevanja od samih beguncev kot tudi od držav članic, njihovih lokalnih in po potrebi regionalnih uprav in skupnosti gostiteljic, potrebna pa sta tudi sodelovanje in podpora socialnih partnerjev, civilne družbe ter prostovoljskih organizacij;

K.  ker za uspešno vključevanje ni nujno zgolj vključevanje na trg dela, temveč tudi dostop do jezikovnih tečajev ob prihodu, stanovanja, izobraževanja in usposabljanja, socialne zaščite in zdravstvenega varstva, vključno s podporo za duševno zdravje;

L.  ker so razmere na trgu dela v državah gostiteljicah odločujoč dejavnik za uspešno in trajno vključevanje beguncev; ker je stopnja brezposelnosti v EU, zlasti brezposelnosti mladih in dolgoročne brezposelnosti še vedno izjemno visoka, stalen izziv pa je tudi usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela;

M.  ker je vsak begunec posameznik z osebnimi okoliščinami, znanjem, spretnostmi, kvalifikacijami, delovnimi in življenjskimi izkušnjami in potrebami, ki jih je treba priznati; ker begunci lahko izvajajo in ustvarijo gospodarske dejavnosti, ki bodo imele pozitivne donose za skupnosti gostiteljice;

N.  ker poleg tega 24,4 % celotnega prebivalstva v EU grozi revščina in socialna izključenost, skoraj 10 % pa živi v hudem materialnem pomanjkanju;

O.  ker se državljani tretjih držav soočajo s številnimi težavami v postopku priznavanja svojega znanja in spretnosti ter kvalifikacij; ker je priznavanje kvalifikacij iz tretjih držav tesno povezano s preverjanjem znanja in spretnosti;

P.  ker je za vstop odraslih beguncev na trg dela nujno, da se jim prizna opravljeno usposabljanje in kvalifikacije, potrebni pa so tudi posebni ukrepi za pridobitev akademskih kvalifikacij in posebnih znanj in spretnosti;

Q.  ker je zagotavljanje učinkovitega dostopa do trga dela za begunce in prosilce za azil pomembno za povrnitev njihovega človekovega dostojanstva in lastne vrednosti, poleg tega je to stroškovno učinkovit in odgovoren pristop do javnih financ, saj bi se tako znižali stroški držav članic in lokalnih organov, begunci in prosilci za azil pa bi lahko dejavno prispevali v davčno blagajno;

R.  ker imajo ženske in mladoletniki, tako begunci kot prosilci za azil, posebne potrebe glede zaščite; ker je treba v vse politike vključevanja v družbo in na trga dela vključiti vidik spola in varstva otrok;

S.  ker je leta 2015 po podatkih Europola deset tisoč otrok brez spremstva po prihodu v Evropo izginilo;

T.  ker imajo prisilno razseljevanje, konflikti, kršitve človekovih pravic in vojne hude posledice za telesno in duševno zdravje ljudi, ki jih prizadenejo; ker je poleg tega zelo veliko begunk in prosilk za azil žrtev nasilja zaradi spola;

U.  ker so mnogi prosilci za azil, ki so prispeli v Evropo, soočeni z nečloveškimi in negotovimi razmerami, saj živijo v taboriščih, kjer nimajo dostopa do sredstev in dovolj kakovostnih storitev, s katerimi bi zadovoljili svoje osnovne potrebe;

V.  ker člen 33.1 Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951 določa, da nobena država pogodbenica begunca na nikakršen način ne sme izgnati ali prisilno vrniti na meje ozemlja, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja;

W.  ker člena 3.1 in 3.2 Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 določata, da nobena država pogodbenica ne sme osebe izgnati, vrniti ali izročiti drugi državi, če obstaja utemeljen sum, da bo podvržena mučenju [...] pristojni organi upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, po potrebi tudi obstoj doslednega vzorca hudih, grobih ali množičnih kršitev človekovih pravic v zadevni državi;

X.  ker je diskriminacija skupaj z jezikovnimi, izobraževalnimi in institucionalnimi dejavniki na splošno ena izmed pomembnih ovir, ki migrantom preprečuje polno udeležbo na trgu dela in v družbi(9);

Y.  ker je med prosilci za azil in begunci, ki so prišli v EU v let 2015, četrtina otrok, polovica pa jih je starih od 18 do 34 let; ker ti otroci prihajajo z območij konfliktov, kjer obiskovanje šole tudi dalj časa ni bilo mogoče ali pa je bilo omejeno, oziroma iz begunskih taborišč, kjer je imela le manjšina dostop do izobraževanja ali do obiskovanja lokalnih šol;

Z.  ker je v Direktivi 2003/86/ES na področju združitve družine beguncev določeno, da države EU ne smejo uvesti pogojev o minimalnem obdobju bivanja na ozemlju, preden se jim lahko pridružijo družinski člani;

1.  poudarja, da mora takojšnji odziv EU na razmere temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, kot je določeno v členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in na celostnem pristopu, pri katerem se bo upoštevalo, da je treba izboljšati poti za varno in zakonito migracijo ter se bodo popolnoma spoštovali veljavni ter temeljne evropske pravice in vrednote; poudarja, da je pritok beguncev in prosilcev za azil mogoče obvladovati le tako, da se čim prej vzpostavi stalen mehanizem premestitev za vse države članice;

2.  ugotavlja visoko stopnjo heterogenosti in nejasnosti pri uporabi izraza begunec v javnem in političnem diskurzu; poudarja pomen jasnega evidentiranja beguncev v skladu s pravno opredelitvijo iz Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, in zakonodaje EU, zlasti direktive o izpolnjevanju pogojev(10), kot je opredeljeno v členu 2(c), (d), (e), (f) in (g), ter direktive o pogojih za sprejem, kot je opredeljeno v členu 2(a), (b) in (c); poudarja, da je treba za namen izvajanja različnih evropskih in mednarodnih politik jasno razločevati begunce od ekonomskih migrantov;

3.  poudarja, da je oseba, ki izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito, državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, a ji prav tako grozi resno tveganje za trpljenje, mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, oz. civilist, čigar življenje je resno in individualno ogroženo zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada (glej direktivo o izpolnjevanju pogojev);

4  poudarja, da obstajajo znotraj držav članic bistvene razlike v času in načinu obravnave prošenj za mednarodno zaščito; poudarja, da lahko počasni in pretirano birokratski postopki ovirajo dostop beguncev in prosilcev za azil do izobraževanja in usposabljanja, poklicnega usmerjanja, trga dela in začetek izvajanja programov EU in držav članic ter učinkovito in usklajeno uporabo sredstev na tem področju, povečajo pa lahko tudi ranljivost beguncev in prosilcev za azil za neprijavljeno delo in prekarne pogoje dela; opozarja, da je nujno treba vzpostaviti skupni azilni sistem, da bi izboljšali postopke za priznanje, obenem pa zagotovili najvišjo stopnjo varnosti za begunce in za evropske državljane; priporoča sprejetje ustreznih podpornih ukrepov za države članice, ki so iz geografskih razlogov najbolj udeležene pri prvem sprejemu; priznava, da trajanje odobrenega dovoljenja za prebivanje (zlasti za upravičence do subsidiarne zaščite) pomeni oviro za vključevanje na trg dela, če velja sorazmerno kratek čas;

5.  poziva tudi, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi zunaj ozemlja EU, da bi tisti, ki so upravičeni, lahko varno vstopali v države gostiteljice, pa tudi zaradi obravnave prošenj za mednarodno zaščito in omejevanja nejasnih migracijskih tokov;

6.  poudarja, da je za lažje socialno vključevanje in integracijo beguncev na trg dela nujno oblikovati pristop, ki bo določal ustrezno prilagoditev in predpostavljal sodelovanje ter bo obravnaval vrsto resnih in večplastnih težave, kot so: vse oblike diskriminacije; jezikovne ovire, ki so prva prepreka za vključevanje; potrjevanje znanja in spretnosti; različno družbeno-ekonomsko, izobrazbeno in kulturno okolje; stanovanje; zdravstvene potrebe, vključno s psihosocialno in posttravmatsko podporo; združitev družine ter velik ranljivih skupin med begunci, zlasti zaskrbljujoče število otrok, vključno z otroki brez spremstva, invalidi, starejše osebe in ženske(11), ki potrebujejo prilagojen odziv na njihove specifične težave;

7.  odklanja vzpostavitev posebnih trgov dela za begunce;

8.  se zavzema, da bi nacionalna minimalna plača veljala tudi za begunce;

9.  opozarja na izredno zaskrbljujoč položaj žensk v begunskih taboriščih v Evropi, zlasti na življenjske in higienske razmere, ki zahtevajo nujne sanitarne ukrepe; poudarja, da imajo ženske drugačne zdravstvene potrebe kot moški, saj so bolj izpostavljene večplastnim tveganjem, vključno z nasiljem na podlagi spola, zapleti na področju reproduktivnega zdravja in kulturnimi ovirami pri dostopanju do zdravstvenega sistema; zato meni, da politike na tem področju ne morejo biti nevtralne glede na spol;

10.  poudarja, da je treba razlikovati med ukrepi v primeru izrednih razmer in v srednje- do dolgoročnem obdobju, da bi se uspešno odzivali na različne potrebe;

11.  ponavlja pomen priznavanja vidika spola in potreb žensk, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, že od samega začetka pri obravnavanju prošenj za status begunca, pa tudi posebnih izzivov na področju vključevanja v družbo in na trg dela, s katerimi se soočajo; poziva k enakim možnostim za moške in ženske v vseh politikah in postopkih, ki so povezani z vključevanjem v družbo in na trg dela, azilom in migracijo, pri čemer je treba upoštevati, da ženske pogosteje skrbijo za otroke in starejše ter za bolne ali sicer odvisne družinske člane; želi opomniti, da sta zagotovljeno kakovostno in cenovno ugodno otroško varstvo ter prožna ureditev dela odločilna primera tega, kako se da izboljšati dostop do trga dela za vse starše ter omogočiti njihovo ekonomsko in socialno opolnomočenje;

12.  poudarja koristi izobraževanja o socialni vključenosti in vključevanju na trg dela; poudarja, kako pomembno je zagotoviti vsem beguncem(12), zlasti dekletom in ženskam, dostop do formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter vseživljenjskega učenja v povezavi z delovnimi izkušnjami; poleg tega poziva k robustnim in preglednim postopkom za priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v tujini, zunaj Evropske unije;

13.  poziva države članice, naj vzpostavijo sistem jezikovnega izobraževanja, v katerem bosta splošno in poklicno jezikovno usposabljanje tesno povezana;

14.  poudarja pomen prilagojenega pristopa k vključevanju na podlagi enakih možnosti, pri katerem se posebna pozornost nameni potrebam in posebnim izzivom različnih ciljnih skupin; glede tega poudarja veliko povpraševanje po programih opismenjevanja;

Izzivi in priložnosti

15.  meni, da bi omogočanje učinkovitega dostopa do stanovanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialne zaščite in trga dela za begunce in prosilce za azil ob zagotavljanju spoštovanja njihovih temeljnih pravic in ob preoblikovanju trgov dela na lokalni in nacionalni ravni, da bi postali bolj vključujoči, lahko imelo pomembno vlogo za povrnitev njihovega človeškega dostojanstva in lastne vrednosti; poudarja, da je to tudi stroškovno učinkovito, saj bi jim omogočilo samozadostnost, ekonomsko neodvisnost ter pozitiven prispevek k družbi, kar je ključen korak pri njihovem vključevanju v družbo in odgovoren pristop k javnim financam, saj bi se tako znižali stroški, ki jih nosijo države članice in lokalni organi, beguncem pa bi bilo omogočeno vključevanje; s tem bi pridobili možnost, da dejavno prispevajo v davčno blagajno, kar bi koristilo njihovi osebnostni rasti, razvoju, samospoštovanju in priznavanju v družbi, pa tudi družbi in skupnosti kot celoti; opozarja, da zaradi zdravstvenih razlogov, starosti ali drugih težav niso vsi begunci, ki predejo v EU, zmožni dela; želi spomniti, da direktivi o zahtevanih pogojih in o pogojih za sprejem določata pravico do dostopa do trga dela in poklicnega usposabljanja tako za prosilce za azil kot za upravičence do mednarodne zaščite;

16.  poziva države članice, naj si prizadevajo za izvajanje priporočil za posamezne države, določenih v okviru evropskega semestra.

17.  poudarja, da je zgodnje in stalno ukrepanje bistvenega pomena za čim hitrejše doseganje vključenosti in vključevanja beguncev v družbo in na trg dela ter v lokalne skupnosti, s tem pa se bo zmanjšalo tudi tveganje, da bi se pozneje počutili izolirani, neustrezni in odrinjeni; želi spomniti, da zgodnji intervencijski ukrepi lahko vključujejo zgodnjo udeležbo prek prostovoljstva, delovne prakse, mentorstva in dejavnosti v skupnosti;

18.  priznava pomen dela civilne družbe in organizacij prostovoljcev, ki zagotavljajo podporo pri krepitvi vloge, vključevanju in prilagodljivosti vsem prosilcem za azil in beguncem pred in med njihovo udeležbo na trgu dela; poudarja, da bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za ustrezno usposabljanje prostovoljcev, ki sodelujejo pri vključevanju in izobraževanju beguncev; je seznanjen s pomenom vzpostavljanja in gradnje družbenih in skupnostnih mrež med skupnostmi beguncev in migrantov in z njimi, da bi olajšali dostop do trga dela;

19.  poudarja dejstvo, da so razmere na trgu dela v državah gostiteljicah eden od odločujočih dejavnikov za zagotavljanje trajnostnega in uspešnega vključevanja beguncev; se zaveda heterogenosti beguncev, kar zadeva starost ter znanja in spretnosti; poudarja, da je raven brezposelnosti v EU, zlasti med mladimi in dolgoročna brezposelnost, v nekaterih državah in regijah še vedno zaskrbljujoča, zato bi morale Komisija in države članice še naprej prednostno obravnavati politike in naložbe, katerih cilja sta ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za vso družbo, s posebnim poudarkom na najranljivejših osebah in na gospodarski rasti; želi spomniti, da morajo biti ukrepi za ustvarjanje kakovostnih zaposlitev, spodbujanje aktivnih trgov dela in spopadanje z brezposelnostjo v lokalnem okolju smiselni, sicer ne bodo učinkoviti;

20.  nadalje opozarja na večje neenakosti na področju socialnih in gospodarskih razmer v EU; vztraja, da jih je treba upoštevati pri premestitvi beguncev, da bi kar v največji meri povečali njihove obete za vključitev na trg dela, saj se prepogosto dogaja, da so premeščeni v kraje, kjer se ne morejo vključiti na trg dela;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo dobrodošlico beguncem spremljala odločna politika vključevanja, kot so jezikovni tečaji in tečaji usmerjanja, ki zagotavljajo celovit vpogled v temeljne pravice in vrednote EU ter družbeno vključenost; poudarja, da je pri uspešnem vključevanju beguncev, zlasti na trg dela, bistveno pridobivanje jezikovnih spretnosti; poziva države članice, naj zahtevajo, da morajo begunci, ki jim bo verjetno dovoljeno ostati in bodo našli zaposlitev v državi gostiteljici, opraviti celovit splošno in poklicno usmerjen jezikovni tečaj, ter jim to zagotoviti; meni, da bi morali jezikovni tečaji potekati že na žariščnih točkah in v sprejemnih centrih;

22.  poudarja nujnost zgodnje, pravične, pregledne in brezplačne ocene formalnih in neformalnih znanj ter spretnosti beguncev in prosilcev za azil, pa tudi priznavanja in potrjevanja njihove usposobljenosti, da bi olajšali njihov dostop do aktivnih politik trga dela, zlasti prek usposabljanja in poklicnega usmerjanja; tu so potrebni še z ukrepi za zagotavljanje njihovega dostopa na trg dela in nediskiminatornih delovnih pogojev ter prilagojenih ukrepov, ki jim bodo omogočili celovito izkoriščanje njihovega potenciala, državam gostiteljicam pa olajšali usklajevanje ponudbe in povpraševanje po delovni sili; vztraja, da je treba čim prej okrepiti vlogo evropskega okvira kvalifikacij in čimprej uvesti učinkovitejšo ureditev za priznavanje in potrjevanje diplom, izkušenj, znanj in spretnosti; opozarja, da bi od take učinkovite ureditve imeli korist vsi državljani EU; vseeno poudarja, da ta ocena ne bi smela v nobenem primeru voditi do diskriminacije v zvezi s kvalifikacijami prosilcev za azil ter da znanja in spretnosti ter potencialna zaposljivost ne bi smeli biti merilo pri odločanju glede prošenj za azil; opozarja, da je treba omejena sredstva pazljivo porabiti za pravočasno obravnavo postopkov za azil, in za hitro in učinkovito vključevanje beguncev;

23.  poudarja, da bo javna poraba, ki bo zajemala izredne naložbe v ukrepe in programe za vključevanje v družbo in na trg dela, najbrž kratkoročno pozitivno vplivala na nacionalni bruto domači proizvod, medtem ko bodo srednje- in dolgoročni vplivi na javne finance odvisni od učinkovitosti teh ukrepov;

24.  v zvezi s tem pozdravlja odločitev Komisije, da pri ocenjevanju morebitnih začasnih odstopanj od zahtev(13) iz Pakta za stabilnost in rast upošteva proračunski vpliv izjemnega pritoka beguncev, ki je povezan z izrednimi izdatki za države članice v preventivnem in korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast;

25.  poudarja, da imajo glavna sredstva EU, ki so na voljo za vključevanje v družbo in na trg dela, zlasti Evropski socialni sklad (ESS), pa tudi Sklad za azil, migracije in vključevanje, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), različna prednostna področja, ciljne skupine in načine upravljanja na ravni držav članic; poudarja, da ti skladi podpirajo ciljno usmerjene pobude za izboljšanje jezikovnih in poklicnih znanj in spretnosti, izboljšanje dostopa do storitev in dostopa do trga dela ter podporo kampanjam za ozaveščanje tako gostiteljskih skupnosti kot migrantov; želi spomniti na pomen uporabe skladov za vključevanje za dejanske ukrepe vključevanja in opozarja države članice na pomen partnerskega načela, da bi zagotovili učinkovito in bolj usklajeno uporabo teh skladov; vseeno poudarja, da se mora cilj vključevanja beguncev na trg dela odražati v večjem pomenu, ki ga bo pridobil Evropski socialni sklad;

26.  glede na nezadostnost teh sredstev poudarja, da so potrebni večje javne naložbe in dodatna sredstva, da bi lokalnim organom, socialnim partnerjem, socialnim in gospodarskim subjektom, civilni družbi in organizacijam prostovoljcev prednostno zagotovili neposredno finančno podporo za ukrepe, namenjene hitremu vključevanju beguncev in prosilcev za azil v družbo in na trg dela, ne nazadnje zato, da bi preprečili družbene napetosti, zlasti na področjih, kjer je brezposelnost največja;

27.  priznava prizadevanja Komisije, da bi poenostavila in povečala sinergije med razpoložljivimi instrumenti financiranja; vseeno pa poudarja, da je treba še naprej razvijati dostopnost, dopolnilnost in preglednost teh skladov, da bi okrepili zmogljivosti držav članic za sprejemanje in vključevanje beguncev in prosilcev za azil;

28.  v zvezi s tem poudarja, da so razpoložljiva sredstva v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje pošla; zato priporoča, da se pri pregledu večletnega finančnega okvira ta sklad obdrži;

29.  poudarja, da morajo biti pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov na področju družbene vključenosti in vključevanja vedno zagotovljena načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, enakih možnosti in enakosti spolov;

30.  poleg tega poudarja, da ukrepov na področju vključevanja in vključenosti za begunce ter prosilce za azil ne bi smeli kriti iz sredstev za programe, namenjene drugim prikrajšanim skupinam, temveč bomo potrebovali dodatne socialne naložbe, ki bodo odražale potrebe po dodatnih ukrepih; želi tudi poudariti, da bi razpoložljiva sredstva EU lahko porabili bolj smotrno in učinkovito, poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politik vključevanja upošteva podatke o trgu dela in socialnih razmerah, s čimer bi zagotovili, da proces vključevanja ne bi poslabšal družbenih in gospodarskih razmer v regijah gostiteljicah;

31.  zato poziva Komisijo, naj pri reviziji večletnega finančnega okvira razmisli o vključitvi vsaj 25 % proračunskih sredstev, namenjenih kohezijski politiki, za Evropski socialni sklad, s čimer bi dolgoročno zagotovili ustrezna sredstva za vključevanje na trg dela; poziva Svet, naj v okviru naslednjega pregleda večletnega finančnega okvira prilagodi zgornje meje za skupna dodeljena sredstva in posamezne razdelke, da se upoštevajo notranji in zunanji izzivi, ki so se pojavili zaradi begunske krize, in da se te meje uskladi s potrebami držav članic, ki se soočajo z največjimi izzivi glede vključevanja(14);

32.  opozarja, da bi morale države članice za zagotovitev primerne dodelitve sredstev v okviru Evropskega socialnega sklada po potrebi prilagoditi ustrezne nacionalne predpise, s čimer bi zagotovile, da bodo prosilci za azil obravnavani enako kot državljani EU in državljani tretjih držav, ki imajo dostop do trga dela;

Doseganje uspešnega vključevanja

33.  poudarja, da morajo biti vsi zakonodajni akti, ki sestavljajo agendo EU o migracijah(15) , medsebojno močno povezani, da bi zagotovili dobro upravljanje beguncev in migrantov;

34.  ugotavlja, da je sodelovanje vseh družbenih akterjev ključnega pomena, zato predlaga, da se ob upoštevanju pristojnosti držav članic glede ukrepov vključevanja okrepi izmenjava primerov dobre prakse na tem področju; poudarja, da bi morali ukrepi vključevanja spodbujati vključenost in ne osamitve za vse zakonito prebivajoče državljane tretjih držav; ugotavlja, da imajo lokalni in regionalni organi, vključno z mestnimi, ključno vlogo v procesu vključevanja;

35.  je trdno prepričan, da bo vključevanje beguncev na trg dela težko brez dejavne in obsežne podpore mikro, malih in srednjih podjetij v EU; meni, da morajo ustrezni organi v državah članicah malim in srednjim podjetjem zagotoviti obsežno in prilagojeno podporo in svetovanje na področju vključevanja beguncev na trg dela;

36.  podpira prizadevanje Komisije za posodobitev evropske agende o migracijah, zlasti z revizijo dublinske uredbe III, da bi povečali solidarnost, delitev odgovornosti in harmonizacijo standardov zaščite med državami članicami; poudarja pozitiven vpliv, ki bi ga mobilnost beguncev imela na reševanje potreb po delovni sili na trgu dela in njenega pomanjkanja, pa tudi na vključevanje beguncev na trg dela, vključno z vidiki, kot je spodbujanje držav članic, naj omogočajo združitve družin; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev resnično enotnega skupnega evropskega azilnega sistema ter celovite in trajnostne politike zakonite migracije v EU, ki bo zadostila povpraševanju na trgu dela po znanju in spretnostih in v kateri bosta osrednjo vlogo imeli družbena vključenost in dejavna politika vključevanja;

37.  obžaluje, da je morala Komisija sprejeti 40 odločitev o kršitvah zoper številne države članice, ker niso izvajale ključnih politik skupnega evropskega azilnega sistema, skupaj z uradnimi opomini 19 državam članicam, ker niso sporočile ukrepov za prenos direktive o pogojih za sprejem, v kateri so določeni nujni standardi za, med drugim, dostop do zaposlitve, poklicno usposabljanje, šolanje in izobraževanje mladoletnih oseb, hrano, stanovanje, zdravstveno varstvo, medicinsko in psihološko oskrbo ter ukrepe za prikrajšane posameznike; je trdno prepričan, da bi morala Komisija narediti več, da bi zagotovila polno in učinkovito izvajanje obstoječih pravil; odločno poziva države članice, naj te razmere popravijo, da bo v skladu s standardi na področju človekovih pravic, evropskimi načeli solidarnosti, pravičnega deleža odgovornosti in odprtega sodelovanja, kot je določeno v Pogodbah;

38.  je seznanjen z izjavo predsednika Junckerja(16) v govoru o stanju v Uniji v letu 2015, v kateri je prosilcem za azil potrdil podporo za dostop do trga dela, medtem ko so njihove prošnje v postopku obravnave; vseeno obžaluje, da je Komisija premalo odločna pri izvajanju sprejetih odločitev; izraža zaskrbljenost, ker so se nekatere države odločile, da zaprejo svoje notranje meje ali uvedejo začasen mejni nadzor, saj s tem ogrožajo svobodo gibanja na schengenskem območju;

39.  obžaluje, da se dogovor o porazdelitvi beguncev med države članice iz septembra 2015 ne izvaja zadovoljivo; poudarja, da večina držav članic ne izpolnjuje kvot za sprejem beguncev; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo dogovore čim hitreje in pospešijo postopke za sprejem in preselitev beguncev;

40.  poudarja, da dolgotrajno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in neizvajanje registracije prosilcev za azil ob prihodu poleg tega, da ovirata pravočasen in zakonit dostop beguncev in prosilcev za azil na trg dela, tudi ustvarjata razmere za nastanek praks neprijavljenega dela in vseh oblik izkoriščanja; poudarja, da je treba podpreti države članice, ki so najbolj obremenjene z upravljanjem registracij prosilcev za azil;

41.  poudarja, da bi moral biti dostop do pravičnosti in zaščite zagotovljen vsem žrtvam izkoriščanja in diskriminacije; poudarja odločilno delo, ki so ga opravili socialni partnerji, civilna družba, lokalni organi, gospodarski in družbeni akterji in prostovoljne organizacije, ko so priskočili na pomoč beguncem in prosilcem za azil ter jim zagotovili informacije, zlasti o njihovih pravicah, dolžnostih in zaščiti, do katerih so upravičeni, pa tudi podporo, ki jo potrebujejo, tudi ob upoštevanju dejstva, da bodo morebiti ostali le začasno;

42.  poudarja, da je treba za učinkovito vključevanje beguncev v družbo preprečiti ustvarjanje getov;

Priporočila in najboljše prakse

43.  poziva države članice, naj zagotovijo hitro in celovito vključevanje beguncev na trg dela in v družbo, v skladu z načelom enakega obravnavanja, razmerami na nacionalnih trgih dela in zakonodajo EU ter nacionalno zakonodajo; obvestijo naj jih o javnih storitvah ter jim zagotovijo dostop do njih, zlasti do stanovanja, zdravstvenega varstva in socialne zaščite, tečajev vključevanja in jezikovnih tečajev ter drugega izobraževanja in usposabljanja;

44.  poziva, naj se beguncem, ki so uspešno zaključili poklicno izobraževanje, omogoči trajno bivanje v državi gostiteljici;

45.  poziva Komisijo, naj predlaga ciljno usmerjeno revizijo direktive o pogojih za sprejem, da bi prosilcem za mednarodno zaščito čim prej, a najkasneje v šestih mesecih po vložitvi prošnje, zagotovili dostop do trga dela; odločno poziva Komisijo, naj spodbuja zbliževanje socialne zaščite v smeri višjih standardov in hitro izdajo delovnih dovoljenj v državah članicah;

46.  poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva zagotoviti, da bodo begunci in prosilci za azil dejansko imeli dostop do trga dela, zlasti s preverjanjem, da države članice ne določajo prestrogih pogojev za dostop do zaposlitve, kar bi po nepotrebnem otežilo dostop do zaposlitve; države članice tudi poziva, naj poenostavijo upravne postopke, da bi zaposljivim osebam olajšale vstop na trg dela; poudarja, da bi ti ukrepi pripomogli k vključevanju beguncev, koristni pa bi bili tudi za vse državljane EU;

47.  spodbuja države članice, naj skrajšajo čas obravnave prošenj za mednarodno zaščito, pri čemer naj ustrezno upoštevajo pravice zadevnih posameznikov, ne da bi ogrozili kakovosti odločanja, in že v prvih sprejemnih centrih ocenijo raven izobrazbe in kvalifikacije s ciljem, da bi zgodnji intervencijski ukrepi bolj usmerjeno zajemali učenje jezika, oceno znanj in spretnosti ter tečaje državljanske vzgoje, vključno s tečaji o temeljnih evropskih pravicah, vrednotah in kulturi, ki bi bili namenjeni zlasti tistim prosilcem za azil, ki imajo dobre obete, da jim bo odobrena mednarodna zaščita; poziva, da morajo biti ti ukrepi enako dostopni vsem; poziva Komisijo, naj podpre države članice s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi, ki bodo pripomogli k enostavnejši obravnavi prošenj;

48.  poziva države članice, naj beguncem in prosilcem za azil zagotovijo zgoden, lahek in enak dostop do usposabljanja, vključno z delovno prakso in vajeništvom, da bi zagotovili njihovo hitro, učinkovito in celovito vključevanje v našo družbo in na trg dela, tudi s tem, da bi jih opremili s znanjem in spretnostmi, ki jih bodo ob svojem povratku potrebovali za izgradnjo nove prihodnosti; poudarja, da bi to moralo potekati v obliki pobud, ki bi ji skupaj sprejemali zasebni sektor, sindikati in civilna družba; poleg tega poziva države članice, naj na za vsak primer posebej potrjujejo obstoječa znanja in spretnosti beguncev, formalne in neformalne kompetence, talente ter strokovno znanje in izkušnje; želi spomniti, da je jezik prva ovira, ki jo morajo begunci preseči; zato priporoča učinkovite ukrepe, ki ne bi le omogočali učenja in razumevanja jezika države gostiteljice, temveč tudi spodbujali proces medsebojnega spoznavanja različnih kultur, s čemer bi preprečili širjenje ksenofobije in rasizma;

49.  podpira ustanovitev projektne skupine generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji, ki bo čim prej pripravila vseevropske standarde za tovrstne mehke veščine in metode za njihovo beleženje;

50.  pozdravlja rešitve glede večjezičnih informacij za migrante, begunce in prosilce za azil o možnostih formalnega in neformalnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja, delovne prakse in prostovoljnega dela; zato poziva, naj se te storitve razširijo;

51.  opozarja, da bi lahko imeli inovativni instrumenti na podlagi novih medijev, kot so socialni mediji in aplikacije, bistveno vlogo pri omogočanju dostopa do storitev, pa tudi izmenjave informacij o registraciji beguncev, oceni znanj in spretnosti, iskanju zaposlitve, jezikovnem usposabljanju, pa tudi pri neposredni pomoči za vse, ki to pomoč potrebujejo; spodbuja države članice, naj uvedejo namenske platforme in večjezične spletne portale za zagotavljanje jedrnatih in zlahka dostopnih informacij o možnostih priznavanja, obstoječih programih vključevanja in seznamih pristojnih institucij, pri čemer ne gre pozabiti, da imajo vse države EU in države evropskega gospodarskega prostora pooblaščeni nacionalni informacijski center za akademsko priznavanje, ki omogoča primerjavo akademskih kvalifikacij; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem promovirajo to storitev;

52.  opozarja na različne možnosti in modele izobraževanja v državah članicah, zlasti na kombinirani model poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je v nekaterih državah članicah in med begunci ter prosilci za azil popolnoma ali pretežno nepoznan, čeprav lahko z gladkim prehodom iz šole in izobraževanja v poklicno življenje veliko pripomore k vključevanju beguncev na trg dela in v družbo, omogoča pa tudi ciljno usmerjeno izobraževanje za poklice, v katerih primanjkuje kadrov;

53.  poziva Komisijo, naj predlaga smernice o priznavanju obstoječih kvalifikacij ter znanja in spretnosti beguncev; v zvezi s tem opozarja, da izobraževanje in pridobivanje kvalifikacij v državah izvora beguncev v številnih primerih ne ustrezata evropskim standardom; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za priznavanje, s katerimi bodo države članice preprosteje, hitreje in bolje prepoznavale spretnosti, kompetence, nadarjenost in znanje beguncev; v zvezi s tem opozarja na razlike med trgi dela v državah članicah in na njihove različne potrebe ter upa, da bi z upoštevanjem tega hitreje, preprosteje in učinkoviteje zadovoljili potrebe po delovni sili na določenih področjih in obenem beguncem omogočili hitro vključevanje na trg dela;

54.  poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji direktive o modri karti, da bi zagotovili njeno večjo prožnost za visoko usposobljene upravičence do mednarodne zaščite, ki bi bili kot državljani tretjih držav upravičeni do vključitve v sistem modre karte, da bi se upoštevale izjemne okoliščine, s katerimi se soočajo begunci in prosilci za azil, pa tudi potrebe trga dela EU, zlasti z osredotočanjem na področje uporabe ter pravila direktive o mobilnosti znotraj EU;

55.  poudarja, da morajo Komisija in države članice okrepiti prizadevanja za boj proti vsem oblikam diskriminacije, ksenofobije in rasizma, med drugim tako, da ozaveščajo o protidiskriminacijski zakonodaji, podpirajo lokalne organizacije, organizacije civilne družbe, socialne partnerje in nacionalne organe za spodbujanje enakosti pri njihovem delu ter si še bolj prizadevajo za stike z mediji in državljani EU, da bi preprečili namerno širjenje napačnih informacij in ksenofobijo, ki sta v nasprotju z evropskimi vrednotami, vsa ta prizadevanja pa bi veliko pripomogla k družbeni sprejetosti in vključenosti beguncev; države članice spodbuja, naj financiranje iz programa za enakost, pravice in državljanstvo uporabijo za usposabljanje o raznolikosti ter izobraževanje in obveščanje beguncev in migrantov, ki vstopajo na trg dela, o pravicah, ki jih imajo po zakonu kot delavci, s čimer bi jim pomagali, da ne bi postali žrtve izkoriščevalskih praks ali delodajalcev; poudarja, da bi bilo pri vseh migracijskih in integracijskih politikah upoštevati večplastno diskriminacijo;

56.  pozdravlja skupno izjavo socialnih partnerjev o begunski krizi, ki so jo podali 16. marca 2016 na tristranskem socialnem vrhu, v kateri poudarjajo zavezanost in pripravljenost, da bodo sodelovali z vladami in drugimi deležniki pri oblikovanju in razvoju politik, ki bodo podpirale vključevanje beguncev; meni, da so socialni partnerji in civilna družba nenadomestljivi posredniki, ki imajo pomembno vlogo pri vključevanju beguncev na trg dela in v družbo nasploh; spodbuja Komisijo, naj okrepi dialog s socialnimi partnerji na podlagi uravnotežene zastopanosti interesov, da bi opredelili priložnosti beguncev na trgu dela zaposlitvene priložnosti;

57.  poziva države članice, naj se učijo iz izkušenj in praks, pridobljenih na mestni ravni, in naj omogočajo njihovo izmenjavo, da bi spodbudili vključujoče trge dela za vse prebivalce, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite, ter naj mesta in lokalne organe vključijo v oblikovanje in izvajanje politik socialnega in ekonomskega vključevanja; meni, da je potrebno učinkovitejše partnerstvo med različnimi ravnmi upravljanja, ter da morajo pobude EU in nacionalne pobude dopolnjevati in krepiti mestne ukrepe ter biti usmerjene na dejanske potrebe naših državljanov; meni, da bi bilo treba dobro prakso držav članic pri učinkovitem usklajevanju ter vključevanju mest priznati in poskrbeti, da bo opazna;

58.  je prepričan, da je treba beguncem, pa tudi oblastem in organom kazenskega pregona, vključno z inšpektorji za delo, sodniki, tožilci in odvetniki, zagotoviti ustrezno usposabljanje o delovni zakonodaji in nediskriminaciji, s čimer bi zagotovili, da begunci ne bi postali žrtve praks neprijavljenega dela in drugih oblik hudega izkoriščanja delovne sile ali bili tarča diskriminacije na delovnem mestu;

59.  poziva Komisijo, naj finančno podpre nadnacionalne sheme za zagotovitev prenosljivosti in prilagodljivosti dobre prakse, na primer vzajemnega mentorstva in inštruiranja, ki naj vključujejo vse ravni upravljanja in številne deležnike, oblikujejo in izvajajo pa naj jih različni deležniki na ravni EU, ter zagotovi učinkovito izvajanje teh shem na terenu;

60.  poziva države članice, naj izvajajo okvirni sklep o boju proti rasizmu in ksenofobiji ter novo direktivo o žrtvah kaznivih dejanj ter zagotovijo pravočasno preiskavo in pregon vsakršnega nagovarjanja k nasilju, tudi nasilju na podlagi spola, nad migranti in prosilci za azil, ne glede na njihov bivalni status;

61.  poudarja, da se v institucijah in med posamezniki pojavlja vse več sovražnega govora, sovražnosti proti migrantom in ksenofobnega nasilja;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo diplomatske odnose in sprejmejo vse potrebne gospodarske in socialne ukrepe za stabilizacijo držav izvora beguncev, da bi lahko ostali v svojih državah oziroma se vanje vrnili;

63.  poziva h karseda hitri prerazporeditvi sredstev iz Evropskega socialnega sklada, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, da bi države članice, ki nosijo največje breme begunske krize, v prejele učinkovitejšo pomoč;

64.  meni, da bi bila potrebna časovno omejena dovoljenja za bivanje za begunce, da bi preprečili njihovo koncentracijo v mestih, saj bi ta lahko pomenila oviro za vključevanje;

Kultura, izobraževanje in šport

65.  poudarja, da je treba mladoletnikom brez spremstva nujno zagotoviti posebno zaščito pred delovnim izkoriščanjem, nasiljem in trgovino z ljudmi; poudarja, da so potrebni mentorji in posebni ukrepi, zlasti za dekleta, saj so pogosto bolj ranljiva in izpostavljena različnim oblikam izkoriščanja, trgovini z ljudmi in spolni zlorabi, bolj pa je tudi verjetno, da bodo prikrajšana za izobraževalne možnosti;

66.  poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost kulture, izobraževanja in usposabljanja v operativnih ukrepih, ki se izvajajo v okviru evropske agende o migracijah; poziva Komisijo, naj sprejme namensko politiko o medkulturnem dialogu;

67.  poziva EU in države članice, naj dajo prednost vključevanju z zgodnjimi namenskimi ukrepi za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in šport, pa tudi reševanju izzivov v družbah gostiteljicah, pri tem pa naj zagotovijo zlasti pravico do izobraževanja otrokom ne glede na status begunca, kot določa 22. člen Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ter s tem dajo prednost koristi otroka;

68.  vztraja, da je treba s pomočjo študij, raziskav in statističnih podatkov opraviti poglobljeno analizo, na podlagi katere bi lahko pripravili najboljše predloge za pobude in ukrepe politike s ciljem, da bi ugotovili, kakšna bi morala biti strategija izobraževanja beguncev glede na njihove dosedanje kvalifikacije, zlasti kar zadeva izobraževanje odraslih;

69.  poudarja, da imajo pri spodbujanju integracije in družbenega vključevanja beguncev in prosilcev za azil v Evropi odločilno vlogo brezplačno javno izobraževanje, kultura, medkulturni in medverski dialog, neformalno in priložnostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter politika na področju mladih in športa, pa tudi razumevanje in solidarnost držav gostiteljic v boju proti rasizmu, ksenofobiji in ekstremizmu ter v gradnji bolj povezane in vključujoče družbe, ki temelji na kulturni raznolikosti, spodbujanju skupnih evropskih vrednot in varstvu temeljnih pravic; poudarja, da je treba beguncem in prosilcem za azil priskrbeti kulturno in jezikovno mediacijo, dokler se še učijo jezika države gostiteljice ter njenih kulturnih in družbenih vrednot;

70.  poudarja pomembno vlogo športa kot instrumenta, ki s spodbujanjem vzpostavljanja pozitivnih vezi med lokalnim prebivalstvom ter begunci in prosilci za azil podpira socialni in medkulturni dialog, ter poziva evropske institucije in države članice, naj izvajajo programe za socialno vključevanje beguncev prek skupnih kulturnih in športnih dejavnosti; podpira obstoječe pobude športnih organizacij in spodbuja izmenjavo najboljše prakse med različnimi subjekti, ki sodelujejo v športnih dejavnostih, namenjenih družbenemu vključevanju beguncev;

71.  globoko obžaluje, da zaradi novih usmeritev programa Ustvarjalna Evropa izginjajo kulturna omrežja;

72.  poudarja, da je treba z učinkovitimi postopki omogočiti nemoten prehod iz izobraževalnih struktur, ki so na voljo v begunskih taboriščih, v izobraževalne sisteme držav članic, v katerih se nahajajo;

73.  vztraja, da morajo države članice olajšati vpis dijakom in študentom beguncem na vseh izobraževalnih ravneh, in poziva k večjim prizadevanjem za porazdelitev in učinkovito vključitev učencev v okviru nacionalnih šolskih sistemov;

74.  poziva EU in države članice, naj vzpostavijo izobraževalne koridorje s spodbujanjem sporazumov z evropskimi univerzami in Združenjem sredozemskih univerz, da bi gostili begunske študente z območij konfliktov ter jim tako olajšali dostop in spodbujali medsebojno podporo in prostovoljstvo; pozdravlja pobude, ki jih je v zvezi s tem sprejelo več evropskih univerz in njihovih partneric;

75.  pozdravlja evropske in nacionalne programe ter zasebne pobude neprofitnih ustanov, ki zagotavljajo pomoč migrantskim akademikom v znanosti in na drugih strokovnih področjih, ter se zavzema za razvoj in podporo teh programov in pobud;

76.  za zagotovitev, da se bo vključevanje začelo takoj, poziva države članice, naj poiščejo rešitve za praktične in razumljive pripravljalne izobraževalne informacije v več jezikih;

77.  poziva države članice, naj begunskim otrokom in otrokom prosilcem za azil zagotovijo ciljno usmerjeno podporo, ko se vključijo v šolski sistem, na primer z intenzivnimi jezikovnimi tečaji in splošnimi uvajalnimi programi, vključno s pedagoško podporo, da bi jim omogočili čimprejšnje sodelovanje v rednih razredih; poudarja, da se je treba odzvati na različne potrebe in ranljivost posameznih skupin, zlasti mladoletnikov brez spremstva in odraslih brez osnovne izobrazbe;

78.  opozarja EU in države članice, da so v skladu z mednarodnimi določbami dolžne zagotoviti posebno zaščito mladoletnikom, tudi otrokom beguncev, v izrednih razmerah, zlasti pa jim zagotoviti dostop do šol in izobraževalnih ustanov; pozdravlja cilj, da bi 4 % skupnega humanitarnega proračuna EU za leto 2016 namenili za financiranje izobraževanja, in poziva Komisijo in države članice, naj v luči svetovnega humanitarnega vrha, ki bo maja 2016 v Istanbulu, na mednarodni ravni še naprej zagovarjajo povečanje financiranja za izobraževanje v kriznih razmerah v okviru obstoječih programov pomoči;

79.  priporoča, naj se begunskim otrokom zagotovi dodaten jezikovni pouk v jeziku njihove matične države;

80.  poudarja, da je pomembno uvesti podporne izobraževalne ukrepe, zlasti glede na zagotavljanje ustreznih zmogljivosti v žariščnih točkah in vozliščih EU za podporo prizadevanjem humanitarnih in nevladnih organizacij, ki so že začele organizirati izobraževalne in druge dejavnosti v taboriščih, pa tudi zagotavljati spodbude in podporo za razvoj formalnih izobraževalnih struktur v taboriščih, tudi tistih, ki se nahajajo v tretjih državah;

81.  pozdravlja nove pozive za zbiranje predlogov v okviru programov Ustvarjalna Evropa in Erasmus+ za kulturne, izobraževalne in športne programe, programe mobilnosti mladih in projekte, namenjene medkulturnemu dialogu, kulturnemu in družbenemu vključevanju; poudarja, da je treba premagati obstoječe prepreke in ovire pri izvajanju projektov, ki so namenjeni vključevanju beguncev in omogočanju dostopa do programov za vse;

82.  poziva države članice, naj uveljavljajo pobude za zagotovitev večjega sodelovanja in usklajenosti politik in dialoga med javnimi organi, ustreznimi nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in begunskimi skupnostmi, da bi okrepili medsebojno poznavanje in razumevanje ter ocenili morebitne nadaljnje pobude za zagotovitev enakega dostopa do visokokakovostnega izobraževanja, tako da bi migrante in begunce vključili v pozitivno učno okolje;

83.  poudarja odločilno vlogo učiteljev pri vključevanju beguncev in migrantskih otrok in mladih v izobraževalni sistem, in poudarja, da je potrebno specializirano pedagoško osebje in napredno spopolnjevanje za učitelje, da ga bodo usposobili; glede tega predlaga, naj EU in države članice razmislijo o vzpostavitvi kanalov sodelovanja za učitelje, da bodo lahko delili svoje izkušnje, izmenjavali zglede najboljše prakse in si nudili vzajemno podporo;

84.  poziva države članice, naj pomagajo učiteljem in profesorjem migrantom poiskati učiteljsko delovno mesto, da bi izboljšali njihov položaj ter v šolskih sistemih dobro izkoristili njihove jezikovne in pedagoške spretnosti in izkušnje;

85.  podpira zamisel o vzpostavitvi služb za pomoč učiteljem, ki bodo nudile pravočasno pomoč pri obvladovanju različnih vrst raznolikosti v razredu in pri spodbujanju medkulturnega dialoga in svetovanje, ko se bodo soočili s konflikti ali z učenci, ki jim grozi nevarnost radikalizacije; poleg tega poziva države članice, naj povečajo priložnosti za politično izobraževanje in zagotovijo ustrezne možnosti za nadaljnje usposabljanje ter izobraževalno gradivo, da bi pojasnili, zakaj ljudje bežijo, ter se borili proti ekstremizmu;

86.  poudarja, da so šole pomembne za zagotavljanje svetovanja ter jezikovnega in kulturnega posredovanja, tudi kar zadeva demokratične vrednote, prek državljanske vzgoje in programov aktivnega državljanstva, ter da imajo ključno vlogo pri pospeševanju in zagotavljanju družbene in kulturne vključenosti, ne le za učence, temveč tudi za njihove družine;

87.  pozdravlja sklep Sveta, da bodo v delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2015–2018 posebni ukrepi namenjeni vlogi kulture, umetnosti in medkulturnega dialoga pri vključevanju migrantov ter da se bodo upoštevali obstoječi primeri dobre prakse v državah članicah;

88.  poudarja, da bi morali bolje spodbujati uporabo umetnosti kot orodja za vključevanje, prav tako pa bi morali omogočati in povečati udeležbo beguncev v umetnostnih dejavnostih;

89.  pozdravlja novo strokovno delovno skupino na področju medkulturnega dialoga in vključevanja migrantov in beguncev prek umetnosti in dialoga(17), ki jo je ustanovila Komisija in ki naj bi do konca leta 2017 objavila priročnik primerov dobre prakse;

90.  poudarja, da je treba spodbujati in nadalje razvijati izobraževalne aplikacije, videoposnetke in vaje za begunce, pa tudi platforme za učenje ter jim tako olajšati in dopolniti izobraževanje in usposabljanje;

91.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

º  º

º

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0092.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0008.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0073.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0418.

(9)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/note/join/2014/518768/IPOL-EMPL_NT%282014%29518768_EN.pdf

(10)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011L0095&from=EN.

(11)

http://www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/social-issues-migration-health/making-integration-work-humanitarian-migrants_9789264251236-en

(12)

osnutek poročila EP: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2F%2FEP%2F%2FNONSGML%2BCOMPARL%2BPE-571.702%2B01%2BDOC%2BPDF%2BV0%2F%2FEN

(13)

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-6067_en.htm

(14)

http://www.europarl.europa.eu/news/en/news-room/20131118IPR25534/MEPs-approve-new-cohesion-policy-%E2%82%AC325bn-to-invest-in-Europe’s-regions

(15)

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/background-information/docs/communication_on_the_european_agenda_on_migration_en.pdf

(16)

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/proposal-implementation-package/docs/communication_on_managing_the_refugee_crisis_hu.pdfhttp://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-15-5614_en.htm

(17)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14444-2015-INIT/sl/pdf


OBRAZLOŽITEV

Upravljanje begunske krize je zaradi obsežnosti, faz poteka in kompleksnosti njenih družbenih, političnih in gospodarskih posledic verjetno eden največjih izzivov, s katerimi se danes soočata Evropska unija in njena družba. Begunska kriza je predvsem globalna humanitarna kriza, a tudi kriza politike, ki je Evropsko unijo ujela nepripravljeno, zato je potrebno, da oblikovalci politike sprejmejo nujne in odločne ter tudi dolgoročne ukrepe, skladne s potrebami družbe ter trga dela.

Sprejeta je bila nova evropska agenda o migracijah, katere cilj je reševanje težav v povezavi z upravljanjem izjemnega pritoka prihajajočih ljudi, pri čemer so potrebna dodatna prizadevanja za okrepitev dejavnosti upravljanja meja ter iskanja in reševanja, pa tudi posodobitev skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti dublinskih pravil, ter oblikovanje evropskega načrta za premestitve in preselitve. Kljub vsemu so potrebna nadaljnja in po možnosti še večja prizadevanja, da bi našli hitre, učinkovite in pravične načine, kako ustvariti potrebne pogoje za vključevanje prosilcev za azil ter beguncev v našo družbo. To je mogoče doseči le, če so zunanje in notranje politike Unije in njenih držav članic sinergetske in dopolnilne, se izvajajo celovito in pravočasno ter temeljijo na solidarnosti, pravični delitvi odgovornosti ter polnem spoštovanju mednarodnih in človekovih pravic.

Za celovit pristop k migracijam je potrebno predvsem, da zunanje politike EU, kot so sodelovanje s tretjimi državami, humanitarna in razvojna pomoč, trgovina, naložbene, varnostne in obrambne politike, dokažejo svojo sposobnost reševanja temeljnih vzrokov migracij: konfliktov, revščine, pomanjkanja svoboščin, neenakosti in izrednih okoljskih razmer; poleg tega je potrebno, da so notranje politike, kot so zaposlovanje, izobraževanje, socialno skrbstvo in zdravstvena politika, dovolj odprte, skladne ter prožne, da izzive zaradi migracijskih pritiskov preoblikujejo v vir gospodarskega in kulturnega razvoja naših družb.

To ni lahka naloga. V prvi vrsti ni lahka zato, ker vsi humanitarni migranti, tako prosilci za azil kot begunci, svoje države zapustijo prisilno ter so zato najranljivejša skupina med vsemi migranti, saj imajo pogosto resne zdravstvene potrebe in trpijo zaradi psiholoških in posttravmatskih stresnih motenj ali oblik invalidnosti. Poleg tega mora biti ustrezno tudi reševanje združitve družin, saj je to nujen vidik njihovega vključevanja v družbe gostiteljice. Kot je bilo jasno poudarjeno že v številnih nedavnih študijah, zlasti v okviru Unicefa in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), je zelo zaskrbljujoč vidik begunske krize visoko število otrok ali otrok brez spremstva, ki po dolgem potovanju in življenjsko ogrožajočih razmerah potrebujejo in si zaslužijo takojšnjo pomoč, njihova oskrba pa mora imeti prednost. Ne gre prezreti tudi vidika spola begunske krize, za katerega poročevalec meni, da bi moral biti vključen v vse politike in postopke v zvezi z azilom ter migracijami.

Drugi sklop elementov kompleksnosti za vključevanje beguncev v družbo in na trg dela pa se navezuje na aktualno makroekonomsko stanje Evropske unije, ki okreva po najresnejši gospodarski krizi po drugi svetovni vojni. Rekordne ravni brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih, ki so neenakomerno razporejene po celini, skupaj z – med drugim – zaskrbljujočimi podatki o revščini, segmentacija trga dela in počasno okrevanje gospodarstva bi lahko ovirali vključevanje beguncev, če se ne bodo reševali zadovoljivo. Položaj še poslabšujejo prestroga pravila glede konsolidacije fiskalnega položaja držav. Poleg tega poročevalec meni, da orodja in programi, ki so na voljo na ravni Unije, nekako ne zadostujejo za spopad s tako obsežno nalogo. Evropski socialni sklad je med pogajanji o zadnjem večletnem finančnem okviru utrpel rez v višini 8 % glede na prvotni delež, medtem ko so drugi instrumenti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri začrtanju ukrepov za vključevanje beguncev v družbo in na trg dela, zlasti Sklad za azil, migracije in vključevanje, Evropski sklad za regionalni razvoj in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, razmeroma majhni in heterogeni, dostop do njih pa zaradi birokratskih omejitev ali pomanjkanja prilagodljivosti ni vedno preprost. Priznati in pozdraviti je sicer treba prizadevanja Komisije za izboljšanje položaja ter predloge za možne rešitve nekaterih od teh težav.

Medtem ko je treba zagotoviti zadostno podporo ukrepom za vključenost in vključevanje beguncev na trg dela, je sočasno treba preprečiti vsakršno obliko tekmovalnosti med najbolj prikrajšanimi skupinami v naših družbah pri prejemanju tovrstne pomoči. Za to obstajata dva razloga. Prvič: podatki kažejo, da je zdrav trg dela v državi prihoda odločilen dejavnik za uspešno in trajno vključevanje beguncev, zato morajo politike ter naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in gospodarsko rast ostati prednostna naloga. Drugič: slabitev instrumentov za socialno skrbstvo ali drugih podpornih ukrepov za prikrajšane skupine bi imela negativne socialne in politične posledice. Opozoriti je treba tudi na splošno vodilo, da bi morali načeli enake obravnave in enakih možnosti vedno usmerjati oblikovanje politike na področju družbene vključenosti in vključevanja.

Tretji element, ki otežuje oblikovanje učinkovitih ukrepov za družbeno vključenost in vključevanje, je njihova pogosta nepriljubljenost v očeh javnosti. Ni neobičajno, kar je delno povezano z že navedenim, da se ljudje ob prihodu velikega (ali celo majhnega) števila prosilcev za azil in beguncev počutijo ogrožene, saj v njihovem prihodu vidijo možnost večje konkurence pri dostopu do storitev ali zaposlenosti, zlasti kadar in kjer je brezposelnost visoka ter so socialne razmere še posebej težke. Nedavna naraščajoča podpora ksenofobnim in protimigracijskim političnim strankam ter gibanjem po vsej EU pa poleg tega razkriva resen trend, ki ga moramo jemati resno. Oblike diskriminacije, ksenofobije in rasizma, ki temeljijo na lažnih prepričanjih in predsodkih, še vedno obstajajo, če ne celo naraščajo, in Evropski parlament ima pomembno vlogo v boju proti takšnim pojavom.

Cilji poročila so naslednji: pojasniti obravnavano vsebino, natančno opredeliti, kaj pomeni biti begunec, in upoštevati glavne elemente trenutne razprave; opozoriti na najpomembnejše težave, izzive in priložnosti, ki jih prinašata vključenost in vključevanje beguncev v družbo in na trg dela; preučiti razvoj in vpliv nedavnih ukrepov, dejavnosti ter praks na ravni Unije in držav članic za prilagoditev vključevanja in vključenosti naši družbi; predlagati sklop predlogov, priporočil in pobud za doseganje boljše vključenosti in vključevanja beguncev v družbo in na trg dela. S strukturo besedila smo želeli odraziti ta pristop.

V širšem smislu skuša poročilo po eni strani orisati kompleksnost in večdimenzionalno naravo vsebine, po drugi strani pa nujnost in potrebo po rešitvi težave, in sicer ob upoštevanju neizogibne uporabe načel solidarnosti ter pravične delitve odgovornosti, ki je potrebna pri reševanju te skupne evropske težave in ki zahteva skupen evropski odgovor.

Poročevalec se je pri pripravi poročila zanašal na neprecenljivo pomoč in podporo strokovnjakov ter njihovih objav, zlasti publikacij Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Mednarodne organizacije dela, Komisije Združenih narodov za človekove pravice, Mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč otrokom, Mednarodnega denarnega sklada, Evropske fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Agencije Evropske unije za temeljne pravice. Hvaležen je vsem, ki so mu svetovali pri pripravi prvega osnutka, vključno s predstavniki Evropske komisije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Tematskega sektorja za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja Evropskega parlamenta, pa tudi številnim nevladnim organizacijam, socialnim partnerjem, sindikatom ter organizacijam delodajalcev, ki so mu pomagali, mu svetovali ali ga spodbujali v tej prvi fazi.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje(*) (4.5.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o beguncih: vključevanje v družbo in na trg dela

(2015/2321(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Silvia Costa

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pa tudi mednarodnih obvez iz Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter ob upoštevanju temeljne pravice vseh otrok do dostopa do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja ne glede na spol, raso, etnično ali socialno poreklo;

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah(1),

A.  ker je med prosilci za azil in begunci, ki prihajajo v EU, četrtina otrok, polovica pa jih je starih od 18 do 34 let; ker narašča število otrok beguncev in prosilcev za azil in ker je politika izobraževanja in usposabljanja poglavitna za dobro voden sprejem in vključevanje beguncev na trg dela;

B.  ker ti otroci prihajajo z območij konfliktov, kjer obiskovanje šole tudi dalj časa ni bilo mogoče ali pa je bilo omejeno, oziroma iz begunskih taborišč, kjer je imela le manjšina dostop do izobraževanja ali do obiskovanja lokalnih šol;

C.  ker je leta 2015 po podatkih Europola deset tisoč otrok brez spremstva po prihodu v Evropo izginilo;

D.  ker je za odrasle begunce nujno, da se jim za namene vključevanja na trg dela prizna opravljeno usposabljanje in kvalifikacije, pa tudi da se zanje uvedejo posebni ukrepi za pridobitev kvalifikacij in posebnih znanj in spretnosti;

1.  poziva Komisijo, naj sprejme celosten pristop k migracijski politiki EU ter poveča prepoznavnost kulture, izobraževanja in usposabljanja v operativnih ukrepih, ki se izvajajo v okviru evropske agende o migracijah; poziva Komisijo, naj sprejme namensko politiko o medkulturnem dialogu;

2.  poziva EU in države članice, naj se z aktualno begunsko krizo spoprimejo s celostno strategijo, ki se bo opirala na humanitarna načela in solidarnost, ter naj sprejemajo trajne rešitve, pri katerih bo prednost imelo ustvarjanje varnih in zakonitih poti za prihod ter družbeno in ekonomsko vključevanje beguncev in prosilcev za azil, med drugim z zgodnjimi namenskimi ukrepi za izobraževanje, kulturo in šport, pa tudi za reševanje izzivov v družbah gostiteljicah, pri tem pa naj zlasti otrokom zagotovijo pravico do izobraževanja ne glede na status begunca, kot je določeno v 22. členu Konvencije OZN o otrokovih pravicah, po kateri mora biti glavno vodilo korist otroka;

3.  vztraja, da je treba s pomočjo študij, raziskav in statističnih podatkov izvesti poglobljeno analizo, da se ocenijo možnosti za vključevanje beguncev, ki že prebivajo v EU, na tukajšnji trg dela ter da se pripravijo najboljši predlogi za pobude in ukrepanje na področju politike, zato da bi ugotovili, kakšna naj bo strategija njihovega izobraževanja, zlasti na področju izobraževanja odraslih, saj je treba pri tem upoštevati kvalifikacije, ki jih že imajo;

4.  ponovno poudarja, da je treba v nacionalno zakonodajo držav članic hitro in v celoti prenesti evropski azilni sistem, ki ga sestavljajo revidirana direktiva o azilnih postopkih (2013/32/EU), revidirana direktiva o pogojih za sprejem (2013/33/EU), revidirana direktiva o minimalnih pogojih za priznanje pravice do azila (2004/83/EC), revidirana dublinska uredba (št. 604/2013) in uredba Eurodac (št. 603/2013); poziva države članice k hitremu in celovitemu izvajanju; poudarja, da je za vključevanje beguncev v Evropi bistveno hitro izvajanje revidirane direktive o pogojih za sprejem;

5.  poudarja, da je dolžnost evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih institucij v tej humanitarni krizi, da begunskim otrokom in mladim zagotovijo dostop do kakovostnih izobraževalnih storitev in pomoči, to pa je tudi bistveni pogoj za njihovo vključevanje v družbo, zaščito, dolgoročno vključevanje na trg dela in preprečitev izkoriščanja; poudarja, da je treba beguncem in prosilcem za azil priskrbeti kulturno in jezikovno mediacijo, dokler se še učijo jezika države gostiteljice ter njenih kulturnih in družbenih vrednot;

6.  poudarja, da imajo pri spodbujanju integracije in družbenega vključevanja beguncev in prosilcev za azil v Evropi odločilno vlogo brezplačno javno izobraževanje, kultura, medkulturni in medverski dialog, neformalno in priložnostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter politika na področju mladih in športa, pa tudi razumevanje in solidarnost držav gostiteljic v boju proti rasizmu, ksenofobiji in ekstremizmu ter v gradnji bolj povezane in vključujoče družbe, ki se bo opirala na kulturno raznolikost, uveljavljanje skupnih evropskih vrednot in varstvo temeljnih pravic v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in najvišjimi standardi spoštovanja človekovih pravic na mednarodni ravni;

7.  poudarja, da je pomembno spodbujati navezovanje pozitivnih vezi med lokalnim prebivalstvom ter begunci in prosilci za azil, predvsem s skupnimi kulturnimi ali športnimi dejavnostmi;

8.  globoko obžaluje, da zaradi novih usmeritev programa Ustvarjalna Evropa izginjajo kulturna omrežja;

9.  poudarja, da je treba z učinkovitimi postopki omogočiti nemoten prehod iz izobraževalnih struktur v begunskih taboriščih v uradne izobraževalne sisteme v državah članicah;

10.  vztraja, da morajo države članice olajšati vpis dijakom in študentom beguncem na vseh izobraževalnih ravneh, in poziva k večjim prizadevanjem za razdelitev in vključitev učencev v nacionalne šolske sisteme;

11.  poziva EU in države članice, naj vzpostavijo izobraževalne koridorje s spodbujanjem sporazumov z evropskimi univerzami in Združenjem sredozemskih univerz (UNIMED), da bi gostili begunske študente z območij konfliktov ter jim tako olajšali dostop in spodbujali medsebojno podporo in prostovoljstvo; pozdravlja pobude, ki jih je v zvezi s tem sprejelo več evropskih univerz in njihovih partneric;

12.  pozdravlja evropske in nacionalne programe ter zasebne pobude neprofitnih ustanov, ki zagotavljajo pomoč migrantskim akademikom v znanosti in na drugih strokovnih področjih, ter se zavzema za razvoj in podporo teh programov in pobud;

13.  za zagotovitev, da se bo vključevanje začelo takoj, poziva države članice, naj poiščejo rešitve za praktične in razumljive pripravljalne izobraževalne informacije v več jezikih;

14.  poudarja, da so jezikovni tečaji v povezavi s pregledom lokalne kulture, pridobivanje praktičnih veščin, poklicno usposabljanje in informacije o tem, kako dostopati do storitev, ustrezna orodja za spodbujanje vključevanja in podlaga za prihodnji razvoj in uspešnost v državi gostiteljici;

15.  poziva EU in države članice, naj beguncem in prosilcem za azil, otrokom, mladim in odraslim nudijo ustrezno dolge in kakovostne jezikovne tečaje s pedagoško podporo ter naj se odzovejo na posebne potrebe in ranljive točke posebnih skupin, zlasti žensk, mladoletnikov brez spremstva in odraslih brez osnovne izobrazbe;

16.  poziva države članice, naj begunskim otrokom in mladim zagotovijo ciljno usmerjeno podporo, ko se vključijo v šolski sistem, na primer z intenzivnimi jezikovnimi in splošnimi uvajalnimi programi, in jim tako omogočijo čimprejšnje sodelovanje v rednih razredih;

17.  meni, da bi lahko z razširjenim dostopom do vseživljenjskega učenja, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem in poklicnim usposabljanjem, pridobili učinkovito orodje za dejavno vključevanje beguncev, s tem pa bi povečali njihovo socialno udeležbo in končno vključitev na evropski trg dela in v družbo, obenem pa preprečili tratenje sposobnosti visoko usposobljenih migrantov in bi tako zaščitili njihovo dobro počutje ter oživili trg delovne sile v državah gostiteljicah; poziva države članice, naj si pri tem prizadevajo razviti pobude za priznavanje usposobljenosti in kvalifikacij beguncev, in sicer naj okrepijo vlogo evropskega ogrodja kvalifikacij in spodbujajo potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja ter zagotovijo priznavanje in vrednotenje s prožnimi, hitrimi, preglednimi, preprostimi in zlahka dostopnimi postopki za izdajo uradnega spričevala;

18.  spodbuja države članice, naj uvedejo namenske platforme in večjezične spletne portale za zagotavljanje jedrnatih in zlahka dostopnih informacij o možnostih priznavanja, obstoječih programih vključevanja in seznamih pristojnih institucij, pri čemer ne gre pozabiti, da imajo vse države EU in države EGP nacionalni informacijski center za priznavanje izobraževanja, ki omogoča primerjavo izobrazbenih kvalifikacij, in poziva države članice, naj spodbujajo to storitev;

19.  pozdravlja rešitve glede večjezičnih informacij za migrante, begunce in prosilce za azil o možnostih formalnega in neformalnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja, delovne prakse in prostovoljnega dela; zato poziva, naj se te storitve podaljšajo; vztraja tudi, da je treba okrepiti celostne strategije vseživljenjskega učenja, tako da se bo razširil dostop do predšolske vzgoje in varstva, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih, in vzpostavil okvir, v katerem bo zagotovljena pravna varnost za delo prostovoljcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z begunci, pa tudi sheme za zagotavljanje znanja in spretnosti ter nadaljnjega usposabljanja;

20.  poudarja, da je treba otrokom v kriznih razmerah, vključno z begunskimi otroki, zagotoviti dostop do izobraževanja; pozdravlja cilj, da bi 4 % skupnega humanitarnega proračuna EU za leto 2016 namenili za financiranje izobraževanja, in poziva Komisijo in države članice, naj se na mednarodni ravni še naprej zavzemajo, da bi v okviru obstoječih programov pomoči povečali finančna sredstva za izobraževanje v kriznih razmerah, saj bo maja 2016 v Istanbulu svetovni humanitarni vrh;

21.  opozarja EU in države članice, da so v skladu z mednarodnimi določbami dolžne zagotoviti posebno zaščito mladoletnikom, zlasti jim morajo zagotoviti dostop do šol in izobraževalnih ustanov;

22.  priporoča, naj se begunskim otrokom zagotovi dodaten jezikovni pouk v jeziku njihove matične države;

23.  poudarja, da je treba mladoletnikom brez spremstva nujno zagotoviti posebno zaščito pred delovnim izkoriščanjem, nasiljem in trgovino z ljudmi; poudarja, da so potrebni mentorji in posebni ukrepi, zlasti za dekleta, saj so pogosto bolj ranljiva in izpostavljena različnim oblikam izkoriščanja, trgovini z ljudmi in spolnemu nasilju, bolj pa je tudi verjetno, da bodo prikrajšane za izobraževalne možnosti;

24.  poudarja, da je treba begunce in prosilce za azil ozaveščati o njihovih pravicah na trgu dela;

25.  poziva države članice, naj beguncem in prosilcem za azil zagotovijo popolno in dejansko varstvo temeljnih pravic, in sicer naj znatno izboljšajo ukrepe proti trgovini z ljudmi, zasužnjevanju in vsem oblikam izkoriščanja delovne sile;

26.  poudarja, da je treba preprečiti nastajanje ločenih skupnosti, saj to omejuje možnosti za vključevanje v družbo in udeležbo na trgu dela;

27.  poudarja, da je pomembno vlagati v projekte za vključevanje beguncev na trg dela z večjim poudarkom na vseživljenjskem usposabljanju in vajeništvu; poziva države članice, naj več vlagajo v tehnično in poklicno usposabljanje, strokovno in poslovno izobraževanje, delovno prakso za šolarje in dualne sisteme, za to pa naj uporabijo strukturne sklade in druge vire;

28.  poudarja, da je pomembno uvesti podporne izobraževalne ukrepe, zlasti da bi ustvarili primerno okolje na žariščnih točkah in vozliščih na ozemlju EU, pa tudi podpirati humanitarne in nevladne organizacije, ki so že začele organizirati izobraževalne in druge dejavnosti v begunskih taboriščih, ter zagotavljati spodbude in podporo za razvoj formalnih izobraževalnih struktur v taboriščih, tudi v tretjih državah;

29.  poudarja, da je za vključevanje beguncev pomembno prostovoljno delo; poudarja, da bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za ustrezno usposabljanje prostovoljcev, ki sodelujejo pri vključevanju in izobraževanju beguncev;

30.  pozdravlja nove pozive za zbiranje predlogov v okviru programov Ustvarjalna Evropa in Erasmus+ za kulturne, izobraževalne in športne programe, programe mobilnosti mladih in projekte, namenjene medkulturnemu dialogu, kulturnemu in družbenemu vključevanju; poudarja, da je treba premagati obstoječe prepreke in ovire pri izvajanju projektov, ki so namenjeni vključevanju beguncev in omogočanju dostopa do programov za vse;

31.  poudarja pomembno vlogo športa kot instrumenta, ki spodbuja socialni in medkulturni dialog, ter poziva evropske institucije in države članice, naj izvajajo programe za socialno vključevanje beguncev s športom;

32.  podpira obstoječe pobude športnih organizacij in spodbuja izmenjavo najboljše prakse med različnimi subjekti, ki sodelujejo v športnih dejavnostih, namenjenih družbenemu vključevanju beguncev;

33.  priznava, da imajo begunke omejen dostop do informacij, svetovanja, usmerjanja in usposabljanja; poudarja, da je za povečanje izobrazbe, znanja in spretnosti begunk pomembno ustrezno usposabljanje s prilagojenimi storitvami in ukrepi vključevanja, ki bodo prikrojeni njihovim posebnim potrebam; zato poziva, naj se begunke in prosilke za azil vključi v programe usposabljanja, da bi prekinili izoliranost, okrepili njihovo moč odločanja in neodvisnost ter spodbudili njihovo poznavanje lokalnih običajev in vsakdanjika, s tem pa obnovili občutek enakovrednosti, pripadnosti in samospoštovanja;

34.  poziva države članice, naj uveljavljajo pobude za zagotovitev večjega sodelovanja in usklajenosti politik in dialoga med javnimi organi, ustreznimi nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in begunskimi skupnostmi, da bi okrepili medsebojno poznavanje in razumevanje ter ocenili morebitne nadaljnje pobude za zagotovitev enakega dostopa do visokokakovostnega izobraževanja, tako da bi migrante in begunce vključili v pozitivno učno okolje;

35.  poziva EU in države članice, naj učinkovito usklajujejo svoje dejavnosti, da bodo zagotovile ustrezne sprejemne objekte, ki bodo omogočali dostojne življenjske razmere in onemogočali nastajanje ločenih ali segregiranih skupnosti, ki bi ovirale vključevanje v družbo države članice gostiteljice;

36.  poziva države članice, naj za boljše vključevanje beguncev na trg dela podprejo pobude za spodbujanje sodelovanja med regionalnimi organi, zavodi za zaposlovanje in podjetji;

37.  poudarja odločilno vlogo učiteljev pri vključevanju beguncev in migrantskih otrok in mladih v izobraževalni sistem, in poudarja, da je potrebno specializirano pedagoško osebje in napredno spopolnjevanje za učitelje, da ga bodo usposobili; glede tega predlaga, naj EU in države članice razmislijo o vzpostavitvi kanalov sodelovanja za učitelje, da bodo lahko delili svoje izkušnje, izmenjavali zglede najboljše prakse in si nudili vzajemno podporo;

38.  poziva države članice, naj pomagajo učiteljem in profesorjem migrantom poiskati učiteljsko delovno mesto, da bi izboljšali njihov položaj ter v šolskih sistemih dobro izkoristili njihove jezikovne in pedagoške spretnosti in izkušnje;

39.  podpira zamisel o vzpostavitvi služb za pomoč učiteljem, ki bodo nudile pravočasno pomoč pri obvladovanju različnih vrst raznolikosti v razredu, za spodbujanje medkulturnega dialoga in svetovanje, kadar bo med učenci prišlo do sporov ali če bi jim grozila nevarnost radikalizacije;

40.  poziva države članice, naj razširijo priložnosti za politično izobraževanje in zagotovijo ustrezne možnosti za nadaljnje izobraževanje ter učno gradivo, v katerem bo pojasnjeno, zakaj ljudje bežijo in kako se lahko ukrepa zoper ekstremizem;

41.  poudarja, da so šole pomembne za zagotavljanje svetovanja ter jezikovno in kulturno posredovanje, tudi o demokratičnih vrednotah pri državljanski vzgoji in programih aktivnega državljanstva, ter da imajo ključno vlogo pri pospeševanju in zagotavljanju socialnega in kulturnega vključevanja, ne le za učence, temveč tudi za njihove družine;

42.  pozdravlja sklep Sveta, da se bodo v delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2015–2018 določili posebni ukrepi za vlogo kulture, umetnosti in medkulturnega dialoga pri vključevanju migrantov ter da se bodo upoštevali že obstoječi primeri dobre prakse v državah članicah;

43.  poudarja, da bi morali bolje spodbujati uporabo umetnosti kot orodja za vključevanje, prav tako pa bi morali omogočati in povečati udeležbo beguncev v umetnostnih dejavnostih;

44.  pozdravlja novo strokovno delovno skupino na področju medkulturnega dialoga in vključevanja migrantov in beguncev prek umetnosti in dialoga(2), ki jo je ustanovila Komisija in ki naj bi do konca leta 2017 objavila priročnik primerov dobre prakse;

45.  poudarja, da je treba spodbujati in nadalje razvijati izobraževalne aplikacije, videoposnetke in vaje za begunce, pa tudi platforme za učenje ter jim tako olajšati in dopolniti izobraževanje in usposabljanje;

46.  se zaveda, da je treba za razvoj strukturiranih dolgoročnih ukrepov in strategij izkoristiti neporabljena sredstva in se opreti tudi na druge sklade, na primer sredstva v okviru evropske agende o migracijah in Socialnega sklada; zato poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata, da bi bilo treba pri reviziji večletnega finančnega okvira poskrbeti za prerazporeditev obstoječih sredstev ter državam članicam zagotoviti znatno podporo pri ukrepih za sprejemanje in vključevanje, tako da bo zagotovljena stalna in dosledna politika za vključevanje beguncev;

47.  poziva države članice, naj si prizadevajo za izvajanje priporočil za posamezne države, določenih v okviru evropskega semestra.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA

V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Mary Honeyball, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Martina Michels

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0418.

(2)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14444-2015-INIT/sl/pdf


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, David Casa, Ole Christensen, Arne Gericke, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Rosa D’Amato, Rosa Estaràs Ferragut, Tania González Peñas, Richard Howitt, Dieter-Lebrecht Koch, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Evelyn Regner, Joachim Schuster, Michaela Šojdrová, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Jens Geier, Sylvie Goddyn, Andrej Plenković, Jasenko Selimovic


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

36

+

ALDE

Jasenko Selimovic

EFDD

Daniela Aiuto, Rosa D'Amato

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Kostadinka Kuneva, João Pimenta Lopes

Green/EFA

Jean Lambert, Tamás Meszerics, Terry Reintke

PPE

David Casa, Rosa Estaras Ferragut, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Thomas Mann, Andrej Plenkovic, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Michaela Šojdrová

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Ole Christensen, Jens Geier, Richard Howitt, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Maria João Rodrigues, Joachim Schuster, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

8

-

ECR

Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Ulrike Trebesius

ENF

Mara Bizzotto, Sylvie Goddyn, Dominique Martin,

1

0

PPE

Adam Kosa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo