Postopek : 2016/2032(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0222/2016

Predložena besedila :

A8-0222/2016

Razprave :

PV 14/09/2016 - 19
CRE 14/09/2016 - 19

Glasovanja :

PV 15/09/2016 - 11.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0358

POROČILO     
PDF 795kWORD 266k
29.6.2016
PE 576.834v02-00 A8-0222/2016

o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov

(2016/2032(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Othmar Karas

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov

(2016/2032(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do financiranja za mala in srednja podjetja(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2014(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2014(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o oblikovanju unije kapitalskih trgov z dne 9. julija 2015(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(9),

–  ob upoštevanju razprave z dne 13. aprila 2016 na podlagi vprašanj za ustni odgovor v imenu skupin PPE, S&D, ECR, ALDE in GUE/NGL o pregledu faktorja za podporo malim in srednjim podjetjem(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2015 z naslovom Akcijski načrt za oblikovanje unije kapitalskih trgov (COM(2015)0468),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (2014/C 19/04),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(11),

–  ob upoštevanju raziskave ECB o dostopu do financiranja za podjetja v euroobmočju (april–september 2015) iz decembra 2015,

–  ob upoštevanju drugega posvetovalnega dokumenta Baselskega odbora za nadzor bank o revizijah standardiziranega pristopa za kreditna tveganja iz decembra 2015,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. junija 2015 o oceni Uredbe (ES) št. 1606/2002 z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (COM (2015)0301),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Crowdfunding in the EU Capital Markets Union“ (Množično financiranje v uniji kapitalskih trgov EU) (COM(2016)0154),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(12),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2014(13),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 z naslovom Sveženj proti izogibanju davkom: naslednji koraki za učinkovito obdavčenje in večjo davčno preglednost v EU (COM(2016)0023),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 30. novembra 2015 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje,

–  Ob upoštevanju poročila Evropskega bančnega organa o MSP in faktorja za podporo MSP(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o mehanizmu opozarjanja 2016 z dne 26. novembra 2015 (COM(2015)0691),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Obora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0222/2016),

A.  ker imajo mikro-, mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomembno vlogo glede zaposlovanja in rasti v evropskem gospodarstvu, saj MSP v EU predstavljajo 67 % vsega zaposlovanja, 71,4 % povečanja zaposlovanja in 58 % dodane vrednosti v nefinančnem poslovnem sektorju za leto 2014(15);

B.  ker v sedanji zakonodaji Unije ni enotne izrecne opredelitve MSP razen razvrstitve na mala podjetja in srednja podjetja v okviru direktive o računovodstvu;

C.  ker so evropska MSP zelo raznolika in vključujejo veliko število mikropodjetij, ki pogosto delujejo v tradicionalnih sektorjih, hkrati pa tudi vse večje število novih zagonskih podjetij in hitro rastočih inovativnih podjetij; ker se ti poslovni modeli soočajo z različnimi težavami in imajo zato tudi različne potrebe po financiranju;

D.  ker večina evropskih MSP deluje predvsem na državni ravni; razmeroma majhno število MSP posluje čezmejno v EU, medtem ko je število tistih, ki izvažajo iz EU, neznatno;

E.  ker banke zagotavljajo 77 % neodplačanih finančnih sredstev MSP v Evropi(16);

F.  ker bi bilo treba MSP zagotoviti čim širše možnosti financiranja, da bi se jim omogočil optimalen dostop do finančnih sredstev v vseh fazah razvoja podjetja; ker to vključuje ustrezno regulativno okolje za vse kanale financiranja, kot so bančna posojila, financiranje s strani kapitalskih trgov, lastne menice, zakup, množično financiranje, tvegani kapital, vzajemna posojila itd.;

G.  ker institucionalni vlagatelji, na primer zavarovalnice, s prenosom in preoblikovanjem tveganj pomembno prispevajo k financiranju MSP;

H.  ker je v svojem poročilu o MSP in faktorju za podporo MSP iz marca 2016 EBA ugotovil, da ni dokazov o tem, da bi faktor za podporo MSP zagotovil dodatno spodbudo za posojila MSP v primerjavi z velikimi podjetji; ker pa je priznal, da je morda še prezgodaj za zanesljive ugotovitve glede na omejitve pri oceni, zlasti v zvezi z razpoložljivimi podatki, razmeroma nedavno uvedbo faktorja za podporo MSP, dejstvom, da bi ugotavljanje učinkov tega faktorja lahko ovirali številni dogodki, ter uporabo velikih podjetij v kontrolni skupini; ker je EBA ugotovil tudi, da banke z boljšo kapitalizacijo na splošno več posojajo MSP in da obstaja večja verjetnost, da bodo manjša in mlajša podjetja težje dobila posojilo kot velika in starejša podjetja; ker poleg tega ugotavlja, da je zakonodajalec uvedel faktor za podporo MSP kot previdnostni ukrep, da ne bi ogrozili kreditiranja MSP;

I.  ker je financiranje mikro-, malih in srednjih podjetij zaradi krize bolj trpelo kot financiranje velikih podjetij, čeprav je bilo v zadnjem času zabeleženo rahlo izboljšanje, in ker so se MSP v euroobmočju spopadala z zaostritvijo zahtev bank glede zavarovanja posojil in se do neke mere s tem še vedno soočajo(17);

J.  ker je od prvega kroga anket o dostopu MSP do finančnih sredstev iskanje strank še vedno največja težava MSP v euroobmočju, medtem ko imajo z dostopom do finančnih sredstev manj težav; ker je najnovejša raziskava, objavljena decembra 2015, pokazala, da se razpoložljivost zunanjega financiranja za MSP znatno razlikuje med državami v euroobmočju; ker je dostop do financiranja še vedno težji za mala in srednja podjetja kot za velika podjetja;

K.  ker imajo nacionalne/regionalne spodbujevalne banke pomembno vlogo pri spodbujanju dolgoročnega financiranja; ker so okrepile svoje dejavnosti, da bi uravnotežile proces razdolževanja, ki je potreben v sektorju komercialnega bančništva; ker imajo pomembno vlogo tudi pri izvajanju finančnih instrumentov EU, ki presegajo področje delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe;

L.  ker izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP ne bi smelo povzročiti nižanja finančnih standardov in predpisov;

M.  ker je švicarska banka WIR Bank dopolnilen valutni sistem, ki je namenjen MSP, predvsem v turizmu, gradbeništvu, proizvodnji, trgovini na drobno in strokovnih storitvah; ker WIR Bank ponuja mehanizem potrjevanja, v katerem podjetja kupujejo drugo od drugega brez uporabe švicarskih frankov; ker pa se omenjeni mehanizem pogosto uporablja v kombinaciji s švicarskim frankom pri transakcijah v dveh valutah; ker trgovanje v WIR predstavlja 1–2-odstotni delež švicarskega BDP; ker se je izkazalo, da je WIR proticikličen glede na BDP, še bolj pa glede na število brezposelnih;

N.  ker je do aprila 2015 samo 21 izmed 28 držav članic ustrezno preneslo direktivo o zamudah pri plačilih iz leta 2011, čeprav je rok za prenos potekel že pred več kot dvema letoma;

O.  ker Komisija v poročilu o mehanizmu opozarjanja 2016 opozarja, da je na eni strani „rast […] postala bolj odvisna od domačih virov povpraševanja, zlasti izrazitejšega okrevanja pri naložbah“, na drugi pa „čeprav se je potrošnja v zadnjem času okrepila, je domače povpraševanje še vedno skromno, deloma v zvezi z občutnimi pritiski na razdolževanje v več državah članicah“;

P.  ker Direktiva EU 2004/113/ES prepoveduje diskriminacijo zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev, vključno s finančnimi storitvami; ker je bilo ugotovljeno, da je dostop do finančnih sredstev ena izmed glavnih ovir, na katere naletijo podjetnice; ker podjetnice večinoma začnejo z manj kapitala, si manj izposojajo in se zanašajo na družino namesto na dolžniška ali lastniška finančna sredstva;

Raznolike potrebe glede financiranja v raznolikem sektorju MSP

1.  priznava raznolikost MSP, vključno z mikropodjetji, in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v državah članicah, ki se odraža v njihovih poslovnih modelih, velikosti, geografskem položaju, socialno-ekonomskem okolju, stopnji razvitosti, finančni strukturi, pravni obliki in različnih ravneh podjetniškega usposabljanja;

2.  priznava izzive, s katerimi se soočajo MSP, zaradi razlik v pogojih financiranja in potrebah MSP med državami članicami in regijami, zlasti glede količine in cene razpoložljivih finančnih sredstev, na katere vplivajo dejavniki, značilni za MSP in za države in regije, v katerih imajo sedež, vključno z gospodarsko nestabilnostjo, počasno rastjo in večjo finančno nestabilnostjo; ugotavlja, da se MSP srečujejo tudi z drugimi izzivi, kot je dostop do strank; poudarja, da so kapitalski trgi v EU razdrobljeni in različno urejeni ter da je bil del doseženega povezovanja izgubljen zaradi krize;

3.  poudarja, da potreba po raznolikih in izboljšanih možnosti javnega in zasebnega financiranja za MSP ni prisotna samo v fazi zagona, temveč v njihovem celotnem življenjskem ciklu, in opozarja, da je za zaščito financiranja podjetij potreben dolgoročen strateški pristop; opozarja, da je dostop do finančnih sredstev pomemben tudi za prenos podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo MSP v tem procesu, tudi v prvih letih delovanja; ugotavlja, da je potreben raznolik in prilagojen pristop v smislu ureditve in pobud, ki jih je treba podpreti; opozarja, da model financiranja, ki bi ustrezal vsem, ne obstaja in poziva Komisijo, naj podpre razvoj širokega izbora prilagojenih programov, instrumentov in pobud, da bi tako podprli podjetja v fazah njihovega ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe; ugotavlja, da se podjetja, ki jih vodijo ženske, pogosteje kot podjetja, ki jih vodijo moški, ukvarjajo s storitvami in temeljijo na nematerialnih virih; ugotavlja, da je razlog za nizek delež žensk, ki vodijo MSP, deloma tudi težji dostop do finančnih sredstev; obžaluje, da je razmerje mikroposojil za moške in ženske v okviru evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, katerega cilj je spodbujati enake možnosti za ženske in moške, v letu 2016 znašalo 60 : 40; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da v njenih programih, namenjenih lajšanju dostopa do finančnih sredstev za MSP, podjetnice ne bodo prikrajšane;

4.  poziva Komisijo, naj oceni diskriminacijo, s katero se soočajo MSP, ki jih vodijo pripadniki drugih ranljivih družbenih skupin;

5.  meni, da raznolik, dobro urejen in stabilen sektor finančnih storitev, ki ponuja široko paleto stroškovno učinkovitih in prilagojenih možnosti financiranja, najbolje služi dejanskim potrebam MSP in omogoča dolgoročen trajnostni razvoj; v zvezi s tem poudarja pomen tradicionalnih modelov bančništva, tudi majhnih regionalnih bank, hranilnih zadrug in javnih institucij; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba enako pozornost nameniti izboljšanju dostopa do finančnih sredstev za mikropodjetja in samostojne podjetnike;

6.  spodbuja MSP, naj na celotno EU gledajo kot na svoj domači trg in uporabljajo potencial enotnega trga za svoje potrebe po finančnih sredstvih; pozdravlja pobude Komisije, ki podpirajo MSP in zagonska podjetja na izpopolnjenem enotnem trgu, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo predlogov, prilagojenih potrebam MSP; meni, da bi morala pobuda Startup Europe pomagati malim inovativnim podjetjem tako, da bi jih podpirala, dokler ta ne bi začela delovati; glede tega poudarja pomen zbliževanja pravil in postopkov po vsej Uniji ter izvajanja Akta za mala podjetja; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe po tem aktu, s katerimi bi dodatno pomagala podjetjem, da premagajo fizične in regulativne ovire; v zvezi s tem priznava, da so inovacije ključno gonilo trajnostnega razvoja in zaposlovanja v EU in da je treba posebno pozornost posvetiti inovativnim MSP; poudarja vlogo, ki jo lahko imata kohezijska politika EU in regionalni sklad EU kot vir financiranja MSP; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajenost, doslednost ter sinergije med evropskimi instrumenti in programi v korist MSP, kot so evropski strukturni in investicijski skladi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo celovit pristop k razširjanju informacij o vseh možnostih financiranja EU; poziva države članice in Komisijo, naj dosežejo bistven napredek v smeri nadaljnje poenostavitve, tako da bo financiranje bolj privlačno za MSP;

7.  opozarja, da je za dostop do finančnih sredstev poglavitno bolj usklajeno pravno in poslovno okolje, ki podpira pravočasna plačila v trgovinskih poslih; v zvezi s tem poudarja finančne težave, s katerimi se srečujejo MSP, ter negotove razmere, v katerih so se znašli dobavitelji zaradi zamud velikih podjetij, javnih institucij in organov pri plačilih; poziva Komisijo, naj med pregledom direktive o zamudah pri plačilih oceni uvedbo posebnih ukrepov, s katerimi bi olajšali plačila za MSP; poziva Komisijo, naj objavi svoje poročilo o izvajanju direktive o zamudah pri plačilih, ki naj bi bilo pripravljeno do 16. marca 2016, in po potrebi oblikuje nove predloge za zmanjšanje tveganja za čezmejna plačila in oviranje denarnega toka na splošno;

8.  pozdravlja pobudo Komisije glede ponovnega začetka del v zvezi z vzpostavitvijo pravega evropskega trga finančnih storitev na drobno v okviru objave zelene knjige o finančnih storitvah na drobno (2015); poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni značilnostim MSP in zagotovi, da bodo čezmejne storitve na področju finančnih storitev na drobno MSP omogočile boljši dostop do finančnih sredstev;

9.  ugotavlja, da zlasti zagonska podjetja in mikropodjetja težko pridejo do ustreznega financiranja ter težko prepoznavajo in izpolnjujejo regulativne finančne zahteve, zlasti v fazi razvoja; obžaluje pomanjkanje usklajenosti v nacionalnih zakonodajah o ustanavljanju MSP; zato spodbuja države članice, naj vztrajajo pri prizadevanjih za zmanjšanje upravnih ovir in vzpostavitev enotnih kontaktnih točk kot vozlišč za vse regulativne zahteve za podjetja; spodbuja države članice, EIB in nacionalne spodbujevalne banke, naj v zvezi s tem zagotavljajo informacije o možnostih financiranja in shemah jamstev za posojila;

10.  pozdravlja pobudo Komisije, da identificira neupravičene ovire in prepreke, zaradi katerih finančni sektor ne zagotavlja financiranja realnemu gospodarstvu, zlasti MSP, vključno z mikropodjetji; poudarja, da je uresničitev dobro delujočega evropskega kapitalskega trga ena od najpomembnejših pobud za finančni sektor; poudarja, da je treba poenostaviti ali spremeniti pravila, ki povzročajo nehotene posledice ali ovirajo razvoj MSP; poudarja, da poenostavitev zakonodaje ne bi smela povzročiti nepotrebnega znižanja finančnih regulativnih standardov; nadalje poudarja, da novi predlogi Komisije ne smejo privesti do bolj zapletenih predpisov, ki lahko negativno vplivajo na naložbe; meni, da bi moral evropski pristop k finančni ureditvi in uniji kapitalskih trgov ustrezno upoštevati mednarodni razvoj, da bi preprečili nepotrebna razhajanja in podvajanja v zakonodaji ter ohranili privlačnost Evrope za mednarodne vlagatelje; poudarja, da mora biti evropsko gospodarstvo privlačno za visoko stopnjo neposrednih tujih naložb, vključno z novimi neposrednimi tujimi naložbami, ki ne bodo spodbujale le kapitalskih trgov, temveč tudi sektor zasebnega lastniškega kapitala ter tvegani kapital in naložbe v evropsko industrijo; meni tudi, da bi morale Komisija in države članice sprejeti strateški načrt za podporo financiranja MSP, da bi ta postala mednarodna;

11.  ponovno poudarja, da spremenjena pravila na področju javnih naročil in koncesijskih pogodb ne bi smela ovirati dostopa MSP ter mikropodjetij do trga javnih naročil;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj vprašanju povpraševanja pri MSP namenita večjo pozornost ter ga na ustreznejši način obravnavata v priporočilu za ekonomsko politiko euroobmočja, v priporočilih za posamezne države in v naknadni oceni skladnosti držav članic s priporočili;

Bančna posojila za MSP

13.  priznava, da so bančna posojila tradicionalno najpomembnejši zunanji vir financiranja za MSP v Uniji, saj banke prispevajo več kot tri četrtine finančnih sredstev za MSP v Uniji v primerjavi z manj kot polovico v ZDA, zaradi česar so MSP še zlasti občutljiva na omejevanje bančnih posojil; ugotavlja, da je finančna kriza prispevala k razdrobljenosti bančnega financiranja in pogojev za bančna posojila; obžaluje obstoječa nesorazmerja – ki se sicer postopno zmanjšujejo – med pogoji kreditiranja za MSP iz različnih držav euroobmočja, ki odražajo tudi različno dojemanje tveganja in različne gospodarske pogoje; ugotavlja, da bančna unija prispeva k obravnavanju te razdrobljenosti; poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2004/113/ES in sodelujejo s finančnim sektorjem v zvezi s svojo obveznostjo zagotavljanja polnega in enakega dostopa MSP do bančnih posojil; poudarja pomembno in dobro razvito vlogo bank s posebnim regionalnim in lokalnim znanjem pri zagotavljanju financiranja MSP in njihovo dolgoročno sodelovanje s temi podjetji; poudarja, da so se dobro razvite lokalne banke izkazale za učinkovite pri posojanju MSP in preprečevanju izgub; zato poudarja, da je treba razvijati lokalne banke;

14.  poudarja, da digitalizacija sicer napreduje, zaradi česar se pojavljajo novi viri financiranja, vendar je lokalna prisotnost tradicionalnih kreditnih institucij, zlasti na otokih in otočjih ter podeželskih, oddaljenih in obrobnih območjih, še vedno bistvena za dostop MSP do finančnih sredstev;

15.  spodbuja banke, naj celotno EU štejejo za svoj notranji trg in izkoristijo potencial enotnega trga, da ponudijo financiranje MSP, tudi tistim, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri ima sedež zadevna finančna institucija;

16.  spodbuja Komisijo, naj preuči možnost uvedbe programov „financiranja posojil“, v okviru katerih bi se sredstva ECB zagotovila bankam le za namen posojanja MSP; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za oblikovanje novih pobud za privabljanje naložb;

17.  poudarja pomembno vlogo nacionalnih in regionalnih spodbujevalnih bank in institucij pri financiranju sektorja MSP; opozarja na njihovo osrednjo vlogo v delu za MSP, ki se financira v okviru EFSI, ter pri vključevanju držav članic v projekte EFSI; meni, da so bančna posojila še vedno najpomembnejši vir financiranja za MSP; meni, da bi si morala EIB/Evropski investicijski sklad pospešeno prizadevati, da bi MSP zagotovila strokovno znanje in izkušnje za dostopanje do finančnih sredstev ter orodja za olajšanje stika z vlagatelji, kot je med drugim Evropski sklad poslovnih angelov; poziva Komisijo, naj oceni vlogo nacionalnih/regionalnih spodbujevalnih bank kot katalizatorjev dolgoročnega financiranja MSP, zlasti da bi opredelili in razširjali najboljše prakse ter spodbudili države članice, v katerih takšni subjekti še ne obstajajo, naj ustanovijo nacionalne/regionalne spodbujevalne banke na tej podlagi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vključujočo rast in zagotovijo okrepljeno usklajevanje in skladnost med vsemi naložbenimi politikami EU, osredotočenimi na MSP, vključno z EFSI, regionalnimi skladi EU in Evropskim investicijskim skladom (EIB);

18.  ponavlja, da je treba okrepiti tudi zmožnost bank, da posojajo MSP, in njihovo sposobnost, da posojajo MSP; opozarja, da zgolj s financiranjem prek kapitalskih trgov ne bo mogoče zagotoviti dovolj finančnih sredstev in primernih finančnih rešitev za dostop MSP do kapitala; ugotavlja, da bi povečanje raznolikosti kreditnih virov okrepilo stabilnost finančnega sektorja;

19.  opozarja, da sta zdrava, stabilna in prožna bančni sektor in unija kapitalskih trgov pogoja za okrepitev dostopa MSP do financiranja; opozarja, da so uredba o kapitalskih zahtevah (CRR) in direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD IV) ter zlasti višja raven in kakovost kapitala neposreden odziv na krizo in oblikujejo jedro nove stabilnosti finančnega sektorja; pozdravlja dejstvo, da Komisija meni, da je posojanje MSP eno od prednostnih področij pri reviziji uredbe o kapitalskih zahtevah; ugotavlja, da Komisija raziskuje možnosti, da bi vse države članice lahko izkoristile lokalne kreditne zadruge, ki delujejo zunaj področja uporabe pravil EU o kapitalskih zahtevah za banke; poudarja potrebo po preudarni zakonodaji za kreditne zadruge, ki bo zagotavljala finančno stabilnost in priložnosti za kreditne zadruge, da bodo ponujale kredite po konkurenčnih obrestnih merah;

20.  ugotavlja, da obstajajo številne regulativne zahteve za banke in morebitni negativni učinki na bančna posojila MSP, pri čemer opozarja, da so bile te zahteve določene v odgovor na finančno krizo; poudarja, da je treba preprečiti dvojne zahteve za poročanje in različne načine poročanja ter na splošno nepotrebno upravno breme kreditnih institucij, zlasti manjših bank; poziva Komisijo, naj ob podpori Evropskega bančnega organa (EBA) in enotnega mehanizma nadzora (SSM) oceni učinke regulativnih zahtev za banke v zvezi s posojanjem MSP;

21.  ugotavlja, da posojanje MSP ni povzročilo finančne krize; opozarja na sklep sozakonodajalcev o uvedbi faktorja za podporo MSP v okviru CRR/CRD IV in da je bil zasnovan tako, da kapitalske zahteve za posojila MSP ostanejo na ravni, določeni v sporazumu Basel II, in ne Basel III; poudarja pomen faktorja za podporo MSP pri ohranjanju in povečanju obsega bančnih posojil MSP; je seznanjen s poročilom EBA iz marca 2016 o uporabi faktorja za podporo MSP; je zaskrbljen zaradi morebitnega negativnega učinka njegove odprave; pozdravlja namero Komisije, da bo ohranila faktor za podporo, ga dodatno ocenila in preučila, ali je treba zvišati prag, da bi dodatno povečali dostop MSP do bančnih posojil; poziva Komisijo, naj preuči možnost prilagoditve faktorja za podporo, vključno z obsegom in pragom, ter naj preuči morebitno vzajemno delovanje z drugimi regulativnimi zahtevami in zunanjimi elementi, kot sta geografski položaj in socialno-ekonomsko okolje, da bi povečali njegov učinek; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi faktor postal stalen; poziva Baselski odbor za bančni nadzor, naj podpre faktor za podporo MSP in razmisli o znižanju kapitalskih zahtev za izpostavljenosti do MSP;

22.  poudarja, da sta preudarno ocenjevanje tveganja in vrednotenje kvalitativnih podatkov dve od največjih prednosti bank, zlasti ko gre za zapleteno posojanje MSP; meni, da bi se morala v bankah povečati znanje o posebnostih MSP in njihova prepoznavnost; izpostavlja zaupno naravo kreditnih informacij, ki jih banke prejmejo, ko ocenjujejo kreditno sposobnost MSP;

23.  pozdravlja različne pobude, ki si prizadevajo, da bi bilo na voljo več standardiziranih in preglednih kreditnih informacij za MSP, na podlagi katerih bi se lahko povečalo zaupanje vlagateljev; kljub temu poudarja, da je treba pri zahtevkih za take kreditne informacije uporabiti načelo sorazmernosti;

24.  poudarja, da je sorazmernost vodilno načelo, ki zavezuje evropske institucije, evropske nadzorne organe in enotni mehanizem nadzora pri pripravi ter izvajanju predpisov, standardov, smernic in nadzornih praks; poziva Komisijo, naj v dogovoru s sozakonodajalcema zagotovi nadaljnje smernice za evropske nadzorne organe in Evropsko centralno banko/enotni mehanizem nadzora o tem, kako uporabiti načelo sorazmernosti, ter poziva, naj se to načelo ohrani in naj se omogoči poenostavitev zakonodaje, vendar brez znižanja sedanjih regulativnih standardov;

25.  poudarja prednosti jamstva tretjih oseb v posojilnih pogodbah za podjetnike; zahteva, da se ta jamstva bolj upoštevajo pri vrednotenju bonitetnih ocen ter bonitetnih pravil in nadzornih praks;

26.  želi spomniti, da morajo kreditne institucije na zahtevo malih in srednjih podjetij pojasniti svoje odločitve glede bonitetne ocene; poziva Komisijo, naj oceni izvajanje te določbe in okrepi določbe iz člena 431(4) CRR ter spodbuja k dajanju povratnih informacij malim in srednjim podjetjem; ugotavlja, da Komisija še razpravlja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja kakovosti in doslednosti teh povratnih informacij; ugotavlja, da so te povratne informacije lahko izhodišče za iskanje virov informacij in nasvetov o nebančnem financiranju;

27.  ugotavlja, da so bonitetne ocene pomemben in včasih odločilen element pri odločitvah o naložbah; opozarja, da imajo nekatere države članice vzpostavljene interne bonitetne sisteme, ki jih upravljajo nacionalne centralne banke za ocenjevanje upravičenosti zavarovanj in ki MSP omogočajo pridobitev ocene njihove kreditne sposobnosti; poziva Komisijo, ECB in nacionalne centralne banke, naj dodatno preučijo, ali in kako se lahko ti sistemi uporabijo kot pomoč MSP pri dostopanju na kapitalske trge;

28.  poziva Komisijo in organ EBA, naj zagotovita več smernic glede izvajanja veljavne ureditve o restrukturirani izpostavljenosti; poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka veljavne ureditve o restrukturiranju za slaba posojila, opozarja, da slaba posojila v bilancah stanja bank otežujejo zagotavljanje novih posojil, zlasti za MSP; poudarja, da bi uvedba omejitve de minimis za manjše kršitve pomagala preprečevati nepotrebni in neupravičeni padec kreditne sposobnosti MSP; je seznanjen s potekajočimi posvetovanji Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS) v zvezi z opredelitvami slabih posojil in restrukturiranja;

29.  ugotavlja, da bi se z omejevanjem nakupa državnih obveznic s strani bank ali večjim tehtanjem teh obveznic povečali stroški kreditov in konkurenčna vrzel v EU, razen če to poteka pod določenimi pogoji;

30.  pozdravlja ukrepe, ki jih je 10. marca 2016 sprejela ECB, in zlasti nov sklop štirih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO II), ki bodo spodbudili posojila bank realnemu sektorju; poudarja, da same denarne politike ne bi zadostovale za spodbujanje rasti in naložb ter da jih morajo spremljati ustrezne fiskalne politike in strukturne reforme;

31.  poudarja, da so javne institucije pomembna nadomestna možnost zasebnemu bančništvu kot viru financiranja za MSP;

32.  poziva Komisijo, naj preuči sorazmernost pri predčasnem odplačilu posojil v vsej EU, kot sta določitev omejitve stroškov za MSP in večja preglednost v pogodbah z MSP;

Nebančni viri financiranja MSP

33.  poziva države članice, naj spodbujajo kulturo prevzemanja tveganja in kapitalskega trga; ponovno poudarja, da finančno izobraževanje za MSP ni samo ključnega pomena za povečanje bančnih posojil, temveč tudi za razširitev uporabe in sprejemanja rešitev kapitalskega trga ter spodbujanje žensk in mladih, naj odprejo in razširijo svoja podjetja, saj omogoča boljšo oceno stroškov, koristi in s tem povezanih tveganj; poudarja pomen jasnih zahtev glede finančnih informacij; spodbuja države članice, naj v preduniverzitetne in univerzitetne učne načrte vključijo osnovna načela finančnega izobraževanja in poslovne etike ter tako spodbudijo mlade k udejstvovanju v dejavnostih MSP; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo finančno pismenost MSP in njihov dostop do finančnih spretnosti in znanja ter zagotovijo izmenjavo dobre prakse; poudarja pa, da v zvezi s tem odgovornost nosijo tudi sama MSP;

34.  poudarja koristi zakupa za MSP zaradi sprostitve kapitala podjetja za dodatne naložbe in trajnostno rast;

35.  ugotavlja, da unija kapitalskih trgov predstavlja priložnost za zapolnitev regulativnih vrzeli v sedanjem okviru in uskladitev čezmejne ureditve; poudarja, da razmere, v katerih posojanje bank ne izpolnjuje finančnih in poslovnih potreb MSP, ustvarjajo kapitalsko luknjo; opozarja, da morajo razvoj unije kapitalskih trgov in bančne unije spremljati ponavljajoča se prizadevanja glede približevanja procesov in postopkov EU ter ovrednotenja obstoječega finančnega regulativnega okvira, zlasti njegovih učinkov na MSP ter splošno makrofinančno in makroekonomsko stabilnost; poudarja, da je treba pri tem ovrednotenju zaradi praktičnosti uvedenih ukrepov upoštevati priporočila; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen in prilagojen regulativni okvir za izdajatelje finančnih sredstev MSP, ki zanje ne bo obremenjujoč in bo tudi pridobil zaupanje vlagateljev; meni, da bi morali v celoviti in dobro oblikovani uniji kapitalskih trgov vsi udeleženci na trgu z enakimi pomembnimi značilnostmi upoštevati enoten sklop pravil, imeti enak dostop do sklopa finančnih instrumentov ali storitev ter biti deležni enake obravnave, kadar so dejavni na trgu; pozdravlja akcijski načrt Komisije za unijo kapitalskih trgov, katerega cilj je zagotoviti lažji dostop MSP do bolj raznolikih možnosti financiranja; poudarja, da bi se morali modeli bančnega in kapitalskega financiranja medsebojno dopolnjevati;

36.  želi spomniti na znatne stroške dostopanja do kapitalskih trgov, kot so dolžniški in lastniški trgi, ki jih nosijo MSP; poudarja, da bi potrebovali sorazmerno ureditev z manj zapletenimi in težavnimi zahtevami za MSP glede razkrivanja in kotacije na borzi, da bi se izognili podvajanju in zmanjšali stroške njihovega dostopanja na kapitalske trge, ne da bi to ogrožalo zaščito vlagateljev ali sistemsko finančno slabilnost; je seznanjen z uvedbo ureditve minimalnega razkritja za MSP v predlogu Komisije za novo uredbo o prospektu, o kateri trenutno potekajo razprave; ugotavlja, da regulacija ne bi smela ustvarjati previsokih ovir, na primer pri prehajanju iz ene velikostne kategorije v drugo ali med podjetji, ki kotirajo na borzi, in tistimi, ki ne; zato meni, da bi moral imeti prednost postopni pristop, pri katerem bi se regulativne zahteve postopno povečevale; v zvezi s tem opozarja na zagonske trge MSP, ki jih predvideva direktiva MiFID II, ter poziva k čimprejšnjemu izvajanju tega instrumenta;

37.  poudarja pomen preglednosti, standardizacije in javnega dostopa informacij o financiranju MSP za banke, vlagatelje, nadzornike in druge deležnike, da bodo razumeli profil tveganja in se informirano odločali ter zmanjšali stroške financiranja; meni, da bi v ta namen lahko ustanovili evropsko podatkovno bazo, v kateri bi bile zbrane informacije o poslovnih strategijah in finančnih potrebah MSP, v katero bi lahko prostovoljno vnesli svoje podatke in jih posodabljali; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi enotne identifikacijske številke za MSP; opozarja na možnosti, ki jih ponujajo strukture, ki povezujejo banke in nebančne akterje, da se zagotovi podpora MSP; pozdravlja strategijo informiranja Komisije o MSP, zlasti opredelitvi najpomembnejših zmogljivosti za podporo in svetovanje za MSP pri iskanju alternativnega financiranja v vsaki državi članici in spodbujanje najboljših praks na ravni EU ter preučitev možnosti za podporo vseevropskih informacijskih sistemov povezovanja MSP in ponudnikov alternativnega financiranja;

38.  opozarja, da so računovodski standardi ključni, ker določajo način za predložitev informacij nadzornikom in vlagateljem ter ker se upravno breme, ki ga nosijo podjetja, razlikuje glede na računovodske standarde, ki se uporabljajo; je seznanjen s tekočimi razpravami o primernosti oblikovanja posebnih skupnih računovodskih standardov za MSP ter z zanimanjem pričakuje nadaljnja razmišljanja o tem vprašanju;

39.  poudarja potencial nove inovativne finančne tehnologije (FinTech) za boljše povezovanje MSP in potencialnih vlagateljev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj pobud, povezanih s tehnologijo FinTech, preučijo potencialna tveganja in potrebo po primernem harmoniziranem regulativnem okviru EU, ki ne bi oviral inovacij;

40.  poudarja, da je treba prek platform posojil spodbujati inovacije; spodbuja banke, naj na uporabo takih inovativnih tehnologij gledajo kot na priložnost; poudarja, da alternativni viri financiranja ponujajo rešitve zlasti za zagonska podjetja, podjetnice in inovativne MSP; poziva Komisijo, naj preuči potrebo po harmoniziranem okviru EU za alternativne vire financiranja in potencial zanj, da bi se povečala razpoložljivost takšne vrste financiranja za MSP v vsej EU; opozarja, da bo sistem učinkovit le, če bodo MSP in posojilodajalci v celoti poznali morebitna tveganja/priložnosti, povezane z mehanizmom financiranja; ugotavlja, da so veljavni zakoni in druga pravila o množičnem financiranju v posameznih državah članicah zelo različni ter očitno ne spodbujajo čezmejnih dejavnosti; pozdravlja oceno Komisije o obstoječem okviru za množično financiranje; podpira pristop stalnega spremljanja trga in spremljanja razvoja zakonodaje ter spodbujanja boljše usklajenosti regulativnih pristopov, izmenjave najboljših praks in omogočanja čezmejnih naložb; hkrati poziva, naj množično financiranje in vzajemna posojila ne bodo prekomerno zakonsko urejena, saj bi to oviralo njihov razvoj; poziva Komisijo, naj spodbuja nove platforme za financiranje zasebnega kapitala, kot so vmesno financiranje in poslovni angeli; poziva Komisijo, naj spodbuja varna posojila podjetjem s strani fizičnih oseb prek vzajemnih posojil ali obveznic za male vlagatelje; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo te nove oblike financiranja popolnoma skladne z ustrezno davčno in finančno zakonodajo, da ne bi postale orodje za izogibanje davkom ali finančno nepreglednost; poudarja, da je treba pregledati veljavno zakonodajo na tem področju;

41.  je seznanjen s predlogi Komisije o okviru za preprosto, pregledno in standardizirano listinjenje in kalibracijo bonitetnih zahtev za banke; ugotavlja, da so z listinjenjem MSP lahko povezana tako tveganja kot koristi; je seznanjen z možnim vplivom teh predlogov na posojila bank MSP in naložb v ta podjetja; poudarja potrebo po preglednosti v zvezi s povezanimi tveganji in potrebo po prispevanju k stabilnosti finančnega sistema;

42.  ugotavlja, da heterogenost nacionalne insolvenčne zakonodaje in s tem povezana pravna negotovost pomenita eno od ovir za čezmejne naložbe v MSP in zagonska podjetja; meni, da bi poenostavljena in usklajena pravila na tem področju podprla zagonska podjetja, mikropodjetja in MSP ter izboljšala poslovno okolje EU; zato pozdravlja odločitev Komisije, da bo to vprašanje obravnavala v okviru zakonodajnega predloga, kot je navedeno v Akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov, in z zanimanjem pričakuje ta prihodnji predlog; meni, da bi morala Komisija preučiti različne možnosti za uvedbo insolvenčnega okvira EU ter izdati priporočila za države članice, tako da lahko sprejmejo ali izvajajo zakonodajo za učinkovite in pregledne ureditve na področju insolventnosti in pravočasno prestrukturiranje ter za odpravo upravnih in regulativnih bremen za MSP, kot je navedeno v priporočilih za posamezne države;

43.  poudarja potencial financiranja s tveganim in rizičnim kapitalom, zlasti za zagonska podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in inovativna MSP; ugotavlja, da ti trgi v EU niso dovolj razviti; pozdravlja pobudo Komisije, da pregleda zakonodajo EuVECA in EuSEF; poleg tega poudarja, da mora Komisija v celotnem sektorju evropskih investicijskih skladov nujno obravnavati razdrobljenost ob nacionalnih mejah;

44.  poudarja vpliv oblikovanja davčnih struktur za dohodke pravnih in fizičnih oseb ter morebitnih davčnih olajšav na zmožnost notranjega financiranja MSP; opozarja na dejstvo, da se v številnih državah članicah obdavčitev MSP in nekaterih multinacionalnih podjetij močno razlikuje, kar negativno vpliva na konkurenčnost MSP in znatno zmanjšuje učinkovitost financiranja MSP iz različnih virov; poudarja, da je zaradi nepoštenih davčnih praks, ki jih izvajajo nekatere multinacionalke, obdavčitev MSP do 30 % višja, kot bi bila v primeru poštenih davčnih praks, kar posledično vpliva na njihovo zmožnost notranjega financiranja; v zvezi s tem pozdravlja sveženj ukrepov Komisije proti izogibanju davkom, da bi se dosegel enostavnejši, učinkovitejši in bolj pošten davčni sistem v EU; poudarja, da bi si morale države članice prizadevati za pošten, učinkovit in pregleden davčni sistem, ki privablja finančna sredstva ter naložbe, da bi se ustvarile boljše možnosti za zagon in rast MSP; poudarja potrebo po uvedbi finančnih izjem za MSP, predvsem v njihovi začetni fazi, da bi si lahko zagotovila dovolj sredstev za naslednja obdobja svojega življenjskega cikla; poudarja, da je treba v okviru politike obdavčevanja zmanjšati skupno davčno obremenitev ter znižati davke za delo in podjetja; poudarja, kako pomembno je obravnavati vrzel med olajšavami za financiranje dolga in kapitala;

45.  poudarja, da je neposredna državna pomoč, ki ne izkrivlja koristi konkurence, včasih potrebna za zagotovitev potrebnih sredstev za zagonska podjetja, mikropodjetja in MSP, zlasti kadar socialno-ekonomske razmere ne omogočajo drugačnega dostopa do finančnih sredstev; poudarja pomen preglednosti javnih sistemov in državne pomoči, ki podpirajo naložbe v MSP, ter pojava novih institucij za financiranje in naložbe;

46.  poziva države članice, naj preučijo in upoštevajo izkušnje s švicarskim WIR, ki je bil uveden leta 1934 in temelji na združenju za izvajanje kreditnih plačil med MSP, glede na to, da WIR uspešno deluje kot makroekonomski stabilizator v časih večjih kriz na področju kreditov ali likvidnosti;

47.  poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo za Evropski parlament, v katerem bo opisala stanje pobud za izvajanje, in njihov vpliv na izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP v Evropi; poziva Komisijo, naj v poročilo vključi svojo oceno strateške usmeritve in po potrebi spremembe, ki jih priporoča;

48.  poziva Komisijo, naj pri obstoječih instrumentih, kot so strukturni skladi ter drugi ustrezni programi, pregleda, ali je njihova finančna podpora primerna za MSP glede na zastavljene cilje in, če je primerno, ali blažijo učinek krize na MSP;

49.  priznava, da so mikro-, mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju vse pomembnejša za naložbe, rast, inovacije in zaposlovanje, imajo pa tudi osrednjo vlogo pri ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti;

50.  poudarja, da so že oktobra 2013 rezultati raziskave Evropske komisije o dostopu kulturnega in ustvarjalnega sektorja do financiranja pokazali, da imajo podjetja, ki delujejo na tem področju, velike težave pri dostopanju do kreditov in finančni primanjkljaj, ki znaša med 8 in 13,3 milijarde eurov;

51.  poudarja, da je bilo po podatkih Eurostata leta 2014 v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zaposlene 2,9 % delovne sile EU, torej 6,3 milijona ljudi, kar je primerljivo z deležem delovne sile v bančnem in zavarovalniškem sektorju; poleg tega poudarja, da kulturni in ustvarjalni sektor predstavljata skoraj 4,5 % evropskega gospodarstva, skoraj 1,4 milijona malih in srednjih podjetij v tem sektorju pa ustvarja in širi ustvarjalne vsebine po vsej Evropi; zaposlenost v kulturnem in ustvarjalnem sektorju se od leta 2008 nenehno povečuje, tako da je ta sektor med najhitreje rastočimi sektorji evropskega gospodarstva in ustvari približno 4,2 % skupnega BDP Evropske unije;

52.  priznava, da so kultura in inovacije odločilni dejavniki pri pomoči regijam, da pritegnejo naložbe; poudarja dejstvo, da se delovna mesta v kulturnem in ustvarjalnem sektorju najverjetneje ne bodo prenesla v tujino, saj so vezana na specifične kulturne in zgodovinske kompetence, ki tudi prispevajo k varstvu širokega nabora tradicionalnih umetnosti in obrti; poudarja, da je pomembno podpirati MSP, ki delujejo v manjšinskih jezikih ali tistih, ki se manj uporabljajo, za zaščito in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi, ter podpirati zagonske projekte mladih, ki se ukvarjajo s kulturno zaščito in dediščino;

53.  poleg tega poudarja, da bo nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju stopnje brezposelnosti med mladimi, saj veliko število mladih študira na tem področju; ugotavlja, da po podatkih nedavne študije kulturni in ustvarjalni sektor zaposlujeta več mladih med 15. in 29. letom kot katerikoli drug gospodarski sektor (19,1 % vseh zaposlitev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v primerjavi z 18,6 % v preostalem gospodarstvu)(18); spodbuja države članice, naj okrepijo razvoj kulturnih in ustvarjalnih kompetenc ter ustanavljanje omrežij za razvoj poslovnih veščin med sistemi izobraževanja in usposabljanja, ustvarjalnimi podjetji ter kulturnimi in umetniškimi ustanovami, da bi tako spodbudili interdisciplinaren pristop; spodbuja EU in države članice, naj razširijo rešitve za spodbujanje razvijanja nadarjenosti in veščin v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, na primer z načrtovanjem inovativnih in prilagodljivih subvencij za podporo ustvarjalnosti, inovacij ter razvijanja nadarjenosti;

54.  poudarja, da imajo v skladu z raziskavo, ki jo je leta 2013 opravila Komisija, ovire pri dostopu do financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zelo posebne značilnosti, ker imajo več težav pri pridobivanju kapitala in naložb zaradi omejene zbirke podatkov, pomanjkanja zlahka dostopnih informacij o virih financiranja, pomanjkanja poslovnih veščin, odvisnosti od javne naložbene sheme, in pomanjkanja zadostnih informacij, ki izhajajo iz težav pri ocenjevanju tveganj in vrednotenju nematerialnega premoženja, kot so pravice intelektualne lastnine;

55.  zato se zaveda, da bi bilo treba za boljši dostop do finančnih sredstev v tem sektorju razviti potrebne rešitve, prilagojene sektorju, za dostop do financiranja, zlasti strokovno znanje pri oceni specifičnih tveganj, ki izhajajo iz dejstva, da teh dejavnosti ni mogoče zavarovati z materialnim premoženjem in da so odvisne od nematerialnih sredstev ter negotovosti tržnega povpraševanja v času digitalnih sprememb; ugotavlja, da je tovrstno strokovno znanje potrebno tako v mikro-, malih in srednjih podjetjih kot v finančnih institucijah; poudarja, da je mogoče pravice intelektualne lastnine sprejeti kot zavarovanje; poudarja pomen določb harmoniziranega zakonodajnega okvira v zvezi z davki in intelektualno lastnino v EU, ki bi lahko pripomogle k privabljanju naložb in finančnih sredstev za kulturna in ustvarjalna MSP;

56.  pozdravlja začetek uporabe jamstvenega instrumenta v okviru programa Ustvarjalna Evropa kljub veliki zamudi, saj je to eno ključnih sredstev za odzivanje na nujno potrebni dostop do posojil za inovativne in trajnostne projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in vključuje mikropodjetja, MSP, manjše neprofitne organizacije in nevladne organizacije, ter je eno od ključnih sredstev za zagotavljanje poštenega prihodka ustvarjalcev; pozdravlja pobudo integrirane sheme usposabljanja jamstvenega instrumenta, ki je na voljo bankirjem in finančnim posrednikom; odločno priporoča, da se potrebni ukrepi uvedejo v letu 2016, kot je navedeno v izvirnem predlogu Komisije; opozarja, da naj bi vrzel v financiranju pričakovano presegla milijardo EUR na leto v skladu s predhodno oceno Komisije in da je ta vrzel znesek izgubljenih naložb, saj podjetja s premišljenimi poslovnimi strategijami in dobrimi profili tveganja ne dobijo posojil ali pa zanje sploh ne zaprosijo, saj nimajo dovolj materialnega premoženja;

57.  pozdravlja novo poročilo, ki ga je objavila strokovna skupina držav članic EU o dostopu do financiranja za ustvarjalni in kulturni sektor in je nastalo z odprto metodo koordinacije, ter poudarja, da bi morala Komisija uresničiti navedena priporočila in tako pripraviti bolj učinkovite in inovativne instrumente ter olajšati dostop do financiranja;

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 24, 22.1.2016, str. 2.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0063.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0268.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0004.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0006.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0290.

(10)

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+CRE+20160413+ITEM-024+DOC+XML+V0//SL.

(11)

UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

(12)

UL L124/36, 20.5.2003.

(13)

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/art2_mb201407_pp79-97en.pdf

(14)

EBA/OP/2016/04, 23.3.2016.

(15)

Letno poročilo Komisije o evropskih MSP 2014/2015.

(16)

Raziskava ECB o dostopu do financiranja za podjetja v euroobmočju - april–september 2015.

(17)

raziskava ECB o dostopu do financiranja za podjetja v euroobmočju - april–september 2015.

(18)

Cultural times - the first global map of cultural and creative industries, december 2015 (Kulturni čas – prva svetovna predstavitev kulturne in ustvarjalne industrije).


OBRAZLOŽITEV

Raznolike potrebe glede financiranja v raznolikem sektorju MSP

Mala in srednja podjetja (MSP) in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so bistven del gospodarstva EU. Zato je dostop MSP do finančnih sredstev dolgoletna tema na politični agendi.

Med finančno krizo je bil dostop do finančnih sredstev za MSP bolj omejen kot za velika podjetja. K temu sta prispevala močna odvisnost MSP od bančnih posojil in razdolževanje bank, ki ga je sprožila kriza. Pobuda o uniji kapitalskih trgov si je zato za eno od prednostnih nalog postavila diverzifikacijo možnosti financiranja za MSP;

MSP so si v EUR medsebojno zelo različna. Različne države članice imajo različne vrste MSP, odvisno od modela, velikosti, stopnje razvitosti, finančne strukture in pravne oblike. Na potrebe po financiranju in razpoložljive možnosti za financiranje imajo poleg naštetega močan vpliv še dejavniki, značilni za posamezne države članice, vključno z gospodarskim okoljem, strukturni dejavniki, kot je npr. pravni okvir, in kulturna vprašanja. Vsi ti faktorji, značilni za MSP in za posamezne države, vplivajo na produktivnost, donosnost, pa tudi na profil tveganja MSP. Ta heterogenost pomeni, da je zapleteno tudi financiranje MSP. Zaradi vseh teh številnih faktorjev je težko oceniti vpliv posameznega od njih. To je treba upoštevati, ko oblikujemo ustrezne ukrepe politike z namenom diverzifikacije stroškovno učinkovitih možnosti financiranja za MSP.

Poročevalec meni, da je treba podpirati dostop MSP do finančnih sredstev v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Prenos podjetja je za podjetje pomemben korak. Treba je sprejeti ustrezne ukrepe za podporo MSP pri pripravah na prenos podjetja. Ukrep lahko obsega tudi davčne spodbude.

Bančna posojila malim in srednjim podjetjem

Bančna posojila so še vedno najpomembnejši vir financiranja za MSP. Posojilo MSP pogosto temelji na dolgoročnem sodelovanju. Banke, ki poznajo regionalne in lokalne danosti, se lahko najbolje prilagajajo posebnim potrebam različnih MSP glede financiranja. Banke imajo znanje in izkušnje pri ocenjevanju kreditnega tveganja MSP in lahko svojo oceno utemeljijo na kreditni zgodovini podjetja. Poročevalec zato poudarja, da je obravnavanje in spodbujanje kanala bančnega posojanja najučinkovitejši način za zagotavljanje in izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev. Zato podpira ukrepe za izboljšanje zmogljivosti bančnega sistema, da bi zagotovili finančna sredstva MSP.

Neposredna posledica finančne krize je bila precejšnja okrepitev bonitetnega in nadzornega okvira za banke z namenom zagotoviti finančno stabilnost. Uredba o kapitalskih zahtevah (CRR) in direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD IV) sta jedro tega prenovljenega enotnega pravilnika za banke.

Tako imenovani faktor za podporo MSP je bil uveden zaradi blaženja morebitnih negativnih posledic za MSP. Člen 501 uredbe o kapitalskih zahtevah določa, da se kapitalske zahteve za izpostavljenosti do MSP iz naslova kreditnega tveganja množijo z 0,7619. Ta faktor pomembno pripomore k zagotavljanju in spodbujanju bančnih posojil malim in srednjim podjetjem. Trenutno poteka pregled te določbe in sicer v okviru širšega pregleda CRR in CRD, ki ga Komisija izvaja s podporo Evropskega bančnega organa (EBA). V okviru pregleda bi morali tudi oceniti zahtevo glede obsega in praga za ta faktor. Zaključki pregleda bi morali služiti kot osnova za morebitne ukrepe politike. Poročevalec poudarja pomen faktorja za podporo in meni, da je treba preučiti, ali bi ta faktor lahko stalno ohranili.

Poročevalec tudi pozdravlja priznanje pomena bančnega financiranja MSP v pobudi Komisije o unije kapitalskih trgov. Meni, da bo bančno financiranje tudi v prihodnosti ostalo najpogostejša izbira glede financiranja za veliko večino MSP. Vseeno pa je pomembno diverzificirati možnosti za financiranje za MSP in tako omogočiti široko izbiro.

Dodatni nebančni viri za financiranje MSP

Poročevalec podpira predloge iz akcijskega načrta za oblikovanje unije kapitalskih trgov o boljši povezanosti MSP s široko paleto možnosti financiranja. Res pa je, da je še veliko ovir, ki MSP preprečujejo uporabo tržnih in drugih bolj inovativnih načinov financiranja. Poročevalec zato podpira pobudo Komisije, da bi preučili in ocenili ovire in prepreke, s katerimi se srečujejo MSP pri črpanju sredstev na kapitalskih trgih. Te prepreke mora Komisija temeljito analizirati, nato pa jih ustrezno in pravočasno obravnavati.

Za uspešen dostop MSP na kapitalski trg je ključnega pomena javna dostopnost finančnih podatkov o MSP. Vlagatelji morajo imeti možnost, da ocenijo donosnost in tveganost njihove naložbe, ne glede na to, ali so to banke, institucionalni vlagatelji ali mali vlagatelji. Poročevalec poudarja, da je treba zagotoviti sorazmernost zahtev glede poročanja in informiranja za MSP, in sicer z upoštevanjem tako potreb MSP po financiranju kot potreb vlagateljev glede informiranja.

Listinjenje bi lahko ponudilo možnost za povečanje zmogljivosti bank za posojila MSP. V zadnjih letih so bile sprožene razne pobude za oživitev trga listinjenja. Podporo ima zakonodajna pobuda za enostavno, pregledno in standardizirano evropsko listinjenje.

Kotiranje na borzi je povezano z znatnimi stroški, kar je pogosto glavni razlog, da MSP ne kotirajo. Poleg pocenitve listinjenja za MSP, obstajajo še druge rešitve, na primer javne ponudbe.

Za MSP, ki ne kotirajo, so lahko rešitev množično financiranje in vzajemna posojila. Razvoj teh trgov lahko ovira nacionalna razdrobljenost. Poročevalec zato meni, da bi bilo smotrno preučiti koristi harmoniziranega okvira EU. Res pa je, da bi morali prvi koraki v to smer temeljiti na podrobni preučitvi obstoječe ureditve EU in nacionalne ureditve.

Tudi uporaba novih in inovativnih tehnologij bi lahko omogočila nove priložnosti za financiranje MSP. Skrbno je treba oceniti, katero vrsto finančne ureditve bi potrebovali, da bi zagotovili ustrezno raven zaščite vlagateljev in finančne stabilnosti.

V MSP je treba povečati poznavanje dopolnilnih, na trgu temelječih virov financiranja. Poročevalec meni, da je bistvenega pomena zlasti to, da se MSP omogočiti razumevanje stroškov, koristi in tveganj, povezanih s temi pogosto zapletenimi oblikami zunanjega financiranja. Povečanje finančne pismenosti MSP je torej pogoj za vzpostavitev kulture kapitalskih trgov, da bodo podjetniki pripravljeni razmišljati o uporabi rešitev, ki jih dajejo kapitalski trgi.

Sistem obdavčitve ima velik vpliv na zmožnost notranjega financiranja MSP. Poročevalec poudarja, da je enostaven in pravičen sistem obdavčitve, ki zagotavlja enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, najboljši način za zagotavljanje razvoja MSP. Poudarja tudi, da ima poleg obdavčitve dohodkov pravnih oseb pomembno vlogo tudi obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 56(3) Poslovnika

Paloma López Bermejo, Fabio De Masi, Rina Ronja Kari, Miguel Viegas, Marisa Matias, Matt Carthy, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

Evropska MSP ustvarijo več kot polovico evropskega BDP, zaposlujejo približno 75 milijonov delavcev in so ključna povezava med zasebnim gospodarstvom in lokalno proizvodnjo.

MSP zaradi svoje majhnosti nesorazmerno bolj občutijo učinke gospodarske negotovosti in stagnacije. Poleg tega so zelo izpostavljena moči zasebnih oligopolov, ki obvladujejo proizvodnjo in posojila.

Pobude, kot je unija kapitalskih trgov, bodo še poslabšale težave, s katerimi se srečujejo evropska MSP, vključno z dostopom do finančnih sredstev. To pa zato, ker bodo povečale financializacijo gospodarstva ter zmanjšale makroekonomsko stabilnost in rast. Hkrati pa prenašajo makroekonomska tveganja z velikih finančnih akterjev na MSP, saj ta podjetja postanejo odvisna od vse bolj zapletenih in nepreglednih finančnih instrumentov.

Menimo, da težave MSP izhajajo iz enakih neoliberalnih politik, ki pestijo delavce po vsej EU. Zato bi jim koristila oživitev povpraševanja prek večje javne porabe in boljših plač ter delovnih pogojev. Vendar bo boljši dostop do finančnih sredstev za MSP zahteval tudi omejevanje moči finančnega sektorja s krepitvijo javnih bančnih institucij in ureditve - tako bi zagotovili javni nadzor nad finančnim sektorjem in jasno povezavo med kreditno dejavnostjo in dejansko proizvodnjo.


MNENJE Odbora za proračun (23.5.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov

(2016/2032(INI))

Pripravljavec mnenja: Zbigniew Kuźmiuk

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da Komisija in Evropska centralna banka priznavata, da je dostop do financiranja druga najresnejša težava, s katero se soočajo mala in srednja podjetja; zaradi tega je bistveno, da proračun EU ne glede na pravni status teh podjetij dodatno olajša njihov dostop do financiranja in trgov, spodbujati pa bi moral tudi raznolik izbor lastniških instrumentov v Uniji, saj so nujni za rast podjetja; poudarja, da mala in srednja podjetja kot nosilni steber evropskega gospodarstva v veliki meri prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU;

2.  meni, da finančni trg v povezavi z zagotavljanjem posojil še vedno ne deluje, kot bi moral, zlasti pri financiranju novejših in manjših podjetij; prav tako meni, da so razlike v obrestnih merah med državami članicami še vedno prevelike, kar otežuje dostop malih in srednjih podjetij do posojil, zlasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, zato meni, da je treba to spremeniti;

3.  ugotavlja, da so posojila bank še vedno eden najpomembnejših virov financiranja za evropska mala in srednja podjetja; zato poziva k zdravemu in stabilnemu bančnemu sektorju, da bi okrepili dostop teh podjetij do financiranja; v zvezi s tem se zavzema za faktor za podporo malim in srednjim podjetjem, ki bi ga bilo treba trajno izvajati in s tem zagotoviti, da se v ureditvah spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva posebna vloga malih lokalnih bank pri financiranju malih in srednjih podjetij;

4.  ugotavlja, da se mladi podjetniki in zlasti ženske soočajo z dodatnimi ovirami pri dostopu do financiranja in poudarja, da je treba storiti več, da bi sprostili njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti; meni, da bi morala Komisija v svojih poročilih Parlamentu to upoštevati kot merilo uspeha ali neuspeha;

5.  ugotavlja, da bi utegnila biti mala in srednja podjetja v državah članicah, ki nimajo javnih investicijskih bank, v slabšem položaju v primerjavi s tistimi v državah, kjer delujejo investicijske banke v javni lasti, saj za zasebne bančne ustanove ugotavljanje javnega interesa ni prednostno vprašanje;

6.  pozdravlja uvedbo in izvajanje programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), ki je prvi program EU, izrecno namenjen malim in srednjim podjetjem; je trdno prepričan, da bi bilo treba za preostala leta sedanjega večletnega finančnega okvira povečati sedanja sredstva za ta program, pa tudi za druge uspešne programe EU za financiranje, kot sta instrument za mala in srednja podjetja ali program InnovFin v okviru programa Obzorje 2020, kar Parlament vztrajno poskuša doseči; opozarja na pomen inštruiranja, usmerjanja in usposabljanja v podjetniškem duhu v vseh kategorijah uporabnikov COSME, zlasti mladih, žensk in starejših podjetnikov, da se zagotovi enakost spolov;

7.  pozdravlja, da bo od skupne naložbe v okviru evropskega sklada za strateške naložbe v obdobju treh let prek Evropskega investicijskega sklada 75 milijard EUR dodeljenih malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi pokrili bolj upravičene finančne potrebe malih in srednjih podjetij; bo še naprej pozorno spremljal finančni vzvod njegovega financiranja in geografske razširjenosti; je seznanjen z uspešnostjo sklopa za mala in srednja podjetja in poziva, kjer je ustrezno, k polni uporabi klavzule o prožnosti iz uredbe, da bi povečali ta sredstva; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju dodatnih produktov, ki bodo dani na trg, reši vprašanje neenake zemljepisne porazdelitve v 28 državah članicah EU;

8.  pozdravlja nadaljnjo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za mala in srednja podjetja ter oblikovanje novih namenskih programov, ki bodo malim in srednjim podjetjem olajšali dostop do financiranja; opozarja, da so sredstva iz strukturnih skladov pomembna za mala in srednja podjetja ter za privabljanje nadaljnjih zasebnih naložb; poudarja, da je treba financiranje s subvencijami ohraniti v primerih, kjer bistveno in pomembno prispeva k spodbujanju inovacij, razvoja in raziskav, ki so izjemno pomembni za ustvarjanje delovnih mest in prihodnji gospodarski uspeh Evrope; spominja, da so sredstva iz strukturni skladov pomembna za pritegnitev nadaljnjih zasebnih naložb v korist malih in srednjih podjetij v manj razvitih, revnejših in odročnejših regijah, zlasti v južnih in jugovzhodnih državah članicah, ki zaradi višje posojilne obrestne mere zahtevajo več pozornosti;

9.  podpira Komisijo pri pogostejši rabi finančnih instrumentov, ki je potrebna za mobilizacijo dodatnih naložb iz zasebnega in javnega sektorja ter navezovanje stikov s ključnimi ciljnimi skupinami, kot so mikro ter mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj poenostavi dostop do teh finančnih instrumentov za mikro ter mala in srednja podjetja in jim zagotovi dejavnosti inštruiranja ter poslovno in finančno svetovanje;

10.  meni, da bi bilo treba pravila, ki urejajo dostop malih in srednjih podjetij do teh instrumentov, še poenostaviti in povečati njihovo prožnost; poziva države članice in Komisijo, naj si čim bolj prizadevajo v tej smeri; prav tako poziva države članice, regionalne organe in lokalna poslovna združenja k uporabi razpoložljivih finančnih orodij EU za povečanje finančne pismenosti malih in srednjih podjetij;

11.  meni, da je treba okrepiti načine obveščanja in usposabljanja za mala podjetja in podjetnike o dostopu do različnih evropskih finančnih sredstev, da bi se seznanili z vsemi finančnimi instrumenti, ki so jim na voljo v okviru evropskega proračuna, na primer s programoma LIFE+ in Ustvarjalna Evropa ter skladi za socialno podjetništvo za socialna podjetja, ali z instrumenti Evropske investicijske banke, ki lahko nudijo bolj ciljno financiranje, ki ustreza njihovim potrebam glede na sektor, v katerem mala in srednja podjetja izvajajo svoje dejavnosti; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev portala za dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja www.access2finance.eu;

12.  pozdravlja vključitev Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe kot evropski most do naložbene pomoči, vendar meni, da je mogoče storiti več za razvoj označevanja in podpore za mala in srednja podjetja, da bi lahko dostopala do ustreznih sredstev EU;

13.  meni, da morajo EU in države članice še naprej razvijati in širiti evropsko mrežo poslovnih angelov in načine za izboljšanje potenciala množičnega financiranja v EU, zato da preživetje tovrstnih podjetij ne bo odvisno samo od financiranja, ki ga ponujajo banke.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, José Manuel Fernandes, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Urmas Paet, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Daniele Viotti, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Andrej Plenković, Ivan Štefanec, Nils Torvalds

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Rainer Wieland


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (26.5.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov

(2016/2032(INI))

Pripravljavec mnenja: Marc Joulaud

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja (vključno z mikropodjetji) kot steber našega gospodarstva za ustvarjanje rasti in zaposlovanja v regijah EU, saj zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in več kot polovico dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja EU; poudarja, da je dostop do financiranja eden od najpomembnejših elementov za ustvarjanje, trajnost, uspešnost, konkurenčnost in rast malih in srednjih podjetij, skupaj z njihovim dostopom do svetovnega trga; ugotavlja, da v času sedanje krize in v okolju, za katerega so značilne proračunske omejitve, močna odvisnost od bank in manjše zaupanje vlagateljev med drugim ovirata pretok sredstev v realno gospodarstvo in zlasti v dolgoročne naložbe; v zvezi s tem poudarja, da je kohezijska politika eden glavnih virov podpore za mala in srednja podjetja ter je pomembna za spodbujanje njihove gospodarske dejavnosti, razvoj novih in podporo dejavnih podjetij ter izboljšanje podjetniških spretnosti in poslovnega okolja;

2.  spominja na pomembno vlogo malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest in na njihov potencial za spodbujanje v prihodnost usmerjenih gospodarskih panog, vključno s krožnim gospodarstvom, ki temeljijo na zelenih javnih naročilih, ki so primerno orodje za uresničitev teh ciljev; meni, da je treba priložnosti za inovacije priznati in spodbujati kot priložnosti za trajna delovna mesta;

3.  pozdravlja pobude, ki omogočajo diverzifikacijo virov financiranja in lajšajo dostop do finančnih sredstev prek posojil in jamstvenih mehanizmov za mala in srednja podjetja, saj številna gospodarsko pomembna mala in srednja podjetja financiranja zaradi strukturnih značilnosti trga ne morejo dobiti iz bank ali drugih virov; meni, da so razlike v obrestnih merah med državami članicami še vedno precej velike, kar malim in srednjim podjetjem ovira dostop do posojil; vztraja, da je treba povečati privlačnost financiranja EU za ta podjetja in izboljšati financiranje realnega gospodarstva prek kapitalskih trgov, in sicer z razvojem alternativ za bančna posojila; meni, da bi morale biti pobude za unijo kapitalskih trgov pripravljene tako, da bi znižali transakcijske stroške zbiranja kapitala za mala in srednja podjetja, in da regulativni predlogi za to unijo ne bi smeli voditi v pretirana regulativna bremena za mala in srednja podjetja ali omejevati koristi, ki jih lahko ta sektor pridobi z vzpostavitvijo enotnega kapitalskega trga;

4.  meni, da morajo tako EU kot njene države članice še naprej razvijati evropsko mrežo „poslovnih angelov“ in povečevati potencial množičnega financiranja, zato da trajnost malih in srednjih podjetij ne bo odvisna samo od bančnega financiranja; spodbuja Komisijo, naj tudi na regionalni ravni podpre ustanavljanje novih finančnih subjektov, ki bodo podjetjem in zagonskim podjetjem ponujali finančne rešitve; poudarja, da lahko predlog Komisije za uredbo o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (COM(2015)0583), malim in srednjim podjetjem omogoči lažje in cenovno ugodnejše zbiranje kapitala na kapitalskem trgu, kot alternativa bančnim posojilom; poudarja, da je finančna tehnologija inovativna in bi lahko izboljšala dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, saj bi vlagateljem in podjetjem omogočila, da bi se laže znašli in izbrali bolj ciljno usmerjena in koristnejša partnerstva;

5.  vendar želi spomniti, da so bančna posojila tradicionalno najpomembnejši zunanji vir financiranja za mala in srednja podjetja ter da so regionalne in lokalne banke (vključno z zadružnimi bankami) in kreditne institucije v ospredju pri financiranju teh podjetij, saj bolje poznajo lokalno in regionalno gospodarstvo ter imajo edinstvene metode za ocenjevanje kreditnega tveganja lokalnih podjetij; poudarja, da bi se morali modeli bančnega in kapitalskega financiranja medsebojno dopolnjevati, pri čemer bi se bilo treba izogibati določanju večplastnih regulativnih zahtev in ovir za kreditne institucije, kot so male banke; poudarja, da je faktor za podporo malim in srednjim podjetjem pomemben za ohranjanje in povečanje obsega bančnih posojil tem podjetjem, in poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi se ta faktor trajno uporabljal;

6.  želi spomniti, da soobstoj javnih in zasebnih subjektov prinaša izzive in da imajo ti v nekaterih državah članicah že od vsega začetka neusklajene interese in pričakovanja, pri obeh straneh pa tudi ni potrebnega znanja, in zato ugotavlja, da organi upravljanja v teh primerih ne poznajo finančnega trga in njegovih mehanizmov, zasebni deležniki pa niso dobro obveščeni o predpisih, državni pomoči ali javnih naročilih;

7.  poudarja, da je Evropski svet 20. in 21 marca 2014 potrdil, da je krepitev konkurenčnosti evropske industrije največja prednostna naloga za politiko rasti in zaposlovanja, ter poudaril, da jo je treba vključiti v vse politike Evropske unije; poziva Komisijo, države članice in regije, naj zagotovijo podjetjem prijazno okolje, odpravijo nepotrebno upravno, pravno (npr. nedosledne smernice) in regulativno breme, da bi zgradili učinkovito javno upravo in sodobno infrastrukturo, olajšali vključevanje malih in srednjih podjetij v proizvodne grozde ter zagotovili učinkovito svetovalno podporo; poudarja, da je treba zagotoviti večjo usklajenost, doslednost in sinergijo med vsemi naložbenimi politikami EU, instrumenti in programi, ki podpirajo mala in srednja podjetja, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020, COSME, Erasmus+, Life, Ustvarjalna Evropa ter skladi za socialno podjetništvo za socialna podjetja, in z različnimi instrumenti, ki jih Evropska investicijska banka ponuja za mala in srednja podjetja; pozdravlja naložbeni načrt za Evropo (Junckerjev načrt) in želi mala in srednja podjetja opozoriti na priložnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI, zlasti kot del njegovega sklopa za mala in srednja podjetja), čeprav to ne bi smelo nadomestiti kohezijske politike kot glavnega instrumenta za podporo malim in srednjim podjetjem v EU in bi zato moralo še naprej dopolnjevati evropske strukturne in investicijske sklade;

8.  poudarja, da zapleteni predpisi in količina upravnega bremena pri dostopu do financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vključno z upravnimi stroški, ki so nesorazmerni glede na velikost podjetja, ter ovire za pravočasno obravnavanje prošenj za financiranje in naknadnih plačil, najbolj prizadenejo mala in srednja podjetja; zahteva temeljito poenostavitev postopka, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti preprečevanju goljufij in napak; v zvezi s tem pozdravlja dejavnosti skupine na visoki ravni za poenostavitev kohezijske politike; ugotavlja, da morajo lokalne in regionalne razvojne agencije olajšati dostop malih in srednjih podjetij do obnovljivih instrumentov; poziva Komisijo, naj pojasni soobstoj pravil o strukturnih in investicijskih skladih in pravil o državni pomoči, zlasti v primerih, ko socialno-ekonomske razmere ne dopuščajo drugega vira dostopa do finančnih sredstev; želi spomniti, da so glede dostopa do državne pomoči mala in srednja podjetja v primerjavi z velikimi družbami pogosto v slabšem položaju;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo celostni pristop k razširjanju informacij in svetovalni podpori o vseh možnostih financiranja EU (vključno z bančno unijo, unijo kapitalskih trgov in nenazadnje evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, tudi o pogojih o upravičenosti do financiranja in njegovemu dodeljevanju) na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za vlagatelje, nadzornike in druge deležnike; poudarja, da je Evropska podjetniška mreža pomemben vir informacij za mala in srednja ter zagonska podjetja o možnostih črpanja evropskih finančnih sredstev; pozdravlja strategijo informiranja Komisije za mala in srednja podjetja;

10.  poudarja, da je treba zbrati podatke o tem, kako se trg odziva na določene spremembe (na primer nove stroške upravljanja in provizije), da bi to lahko upoštevali pri sprejemanju odločitev v prihodnosti;

11.  poudarja, da je, če odštejemo velikost, vsako malo in srednje podjetje drugačno in je veliko dejavnikov, ki določajo njihove finančne potrebe ter kako enostavno je zanje dostopati do financiranja, na primer to, kje imajo sedež (npr. v velemestnih, mestnih, podeželskih, odročnih, redko poseljenih, čezmejnih, gorskih, otoških, obrobnih ali najbolj oddaljenih regijah), njihova pravna oblika, socialno-ekonomsko okolje in finančna struktura, področje dejavnosti, na katerem poslujejo, stopnja razvoja, ki so jo dosegla in zlasti stopnja internacionalizacije; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj te dejavnike upoštevajo, da bi oblikovali stroškovno učinkovite finančne rešitve, pri katerih bi uporabili zlasti možnosti glede kombiniranja subvencij in finančnih instrumentov ter bi bile prilagojene potrebam različnih vrst malih in srednjih podjetij (kot so mikropodjetja, zagonska podjetja, rastoča podjetja ter družinska, obrtniška ali industrijska podjetja), ne glede na obseg davčnega bremena za nekatere vrste teh podjetij ter oklevanje vlagateljev in bank, da bi jim dajali posojila;

12.  meni, da glede zagotavljanja posojil finančni trg še vedno ne deluje, kot bi moral, zlasti pri financiranju novejših in malih podjetij; želi spomniti, da je treba okrepiti prizadevanja za odpravo razlik med spoloma, kot je opredeljeno v Aktu za mala podjetja, in spodbujati udeležbo žensk v podjetjih, zagonskih podjetjih in vseh drugih podjetniških dejavnostih, zlasti ko to vključuje podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; meni, da je podpora poslovnim projektom za ženske in mlade na podeželskih območjih bistvena, saj prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, povečevanju prihodkov in preprečevanju odseljevanja s podeželja;

13.  poziva Komisijo, naj pripravi poročilo ali študijo o črpanju finančnih virov v različnih delih Evrope, vključno s teritorialno analizo po posameznih državah, pa tudi analizo razlik med razpoložljivostjo in črpanjem finančnih virov v manj razvitih regijah, regijah v prehodu in bolj razvitih regijah;

14.  glede na visoko stopnjo brezposelnosti mladih spodbuja, da bi se pri mlajših generacijah krepil podjetniški duh, ter zato opominja, da je treba v skladu s pristopom, navedenim v Aktu za mala podjetja, v šolskih in univerzitetnih učnih načrtih razviti izobraževanje, osredotočeno na podjetništvo; poziva države članice, naj spodbujajo kulturo prevzemanja tveganja in kapitalskega trga; ponovno poudarja, da sta finančna izobrazba in finančna pismenost za mala in srednja podjetja bistveni za povečanje uporabe in sprejemanja rešitev kapitalskega trga, saj omogočata boljšo oceno stroškov, koristi in s tem povezanih tveganj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Salvatore Cicu, Ivana Maletić, Miroslav Mikolášik, Sophie Montel, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Tonino Picula, Maurice Ponga, Branislav Škripek, Davor Škrlec, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Milan Zver


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (3.6.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov

(2016/2032(INI))

Pripravljavec mnenja: Luigi Morgano

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da so mikro-, mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju vse pomembnejša za naložbe, rast, inovacije in zaposlovanje, imajo pa tudi osrednjo vlogo pri ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti;

2.  poudarja, da so že oktobra 2013 rezultati raziskave Evropske komisije o dostopu kulturnega in ustvarjalnega sektorja do financiranja pokazali, da imajo podjetja, ki delujejo na tem področju, velike težave pri dostopanju do kreditov in finančni primanjkljaj, ki znaša med 8 in 13,3 milijarde eurov;

3.  poudarja, da je bilo po podatkih Eurostata leta 2014 v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zaposlene 2,9 % delovne sile EU, torej 6,3 milijona ljudi, kar je primerljivo z deležem delovne sile v bančnem in zavarovalniškem sektorju; poleg tega poudarja, da kulturni in ustvarjalni sektor predstavljata skoraj 4,5 % evropskega gospodarstva, skoraj 1,4 milijona malih in srednjih podjetij v tem sektorju pa ustvarja in širi ustvarjalne vsebine po vsej Evropi; zaposlenost v kulturnem in ustvarjalnem sektorju se od leta 2008 nenehno povečuje, tako da je ta sektor med najhitreje rastočimi sektorji evropskega gospodarstva in ustvari približno 4,2 % skupnega BDP Evropske unije;

4.  priznava, da so kultura in inovacije odločilni dejavniki pri pomoči regijam, da pritegnejo naložbe; poudarja dejstvo, da se delovna mesta v kulturnem in ustvarjalnem sektorju najverjetneje ne bodo prenesla v tujino, saj so vezana na specifične kulturne in zgodovinske kompetence, ki tudi prispevajo k varstvu širokega nabora tradicionalnih umetnosti in obrti; poudarja, da je pomembno podpirati MSP, ki delujejo v manjšinskih jezikih ali tistih, ki se manj uporabljajo, za zaščito in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi, ter podpirati zagonske projekte mladih, ki se ukvarjajo s kulturno zaščito in dediščino;

5.  poleg tega poudarja, da bo nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju stopnje brezposelnosti med mladimi, saj veliko število mladih študira na tem področju; ugotavlja, da po podatkih nedavne študije kulturni in ustvarjalni sektor zaposlujeta več mladih med 15. in 29. letom kot katerikoli drug gospodarski sektor (19,1 % vseh zaposlitev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v primerjavi z 18,6 % v preostalem gospodarstvu)(1); spodbuja države članice, naj okrepijo razvoj kulturnih in ustvarjalnih kompetenc ter ustanavljanje omrežij za razvoj poslovnih veščin med sistemi izobraževanja in usposabljanja, ustvarjalnimi podjetji ter kulturnimi in umetniškimi ustanovami, da bi tako spodbudili interdisciplinaren pristop; spodbuja EU in države članice, naj razširijo rešitve za spodbujanje razvijanja nadarjenosti in veščin v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, na primer z načrtovanjem inovativnih in prilagodljivih subvencij za podporo ustvarjalnosti, inovacij ter razvijanja nadarjenosti;

6.  poudarja, da imajo v skladu z raziskavo, ki jo je leta 2013 opravila Komisija, ovire pri dostopu do financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zelo posebne značilnosti, ker imajo več težav pri pridobivanju kapitala in naložb zaradi omejene zbirke podatkov, pomanjkanja zlahka dostopnih informacij o virih financiranja, pomanjkanja poslovnih veščin, odvisnosti od javne naložbene sheme, in pomanjkanja zadostnih informacij, ki izhajajo iz težav pri ocenjevanju tveganj in vrednotenju nematerialnega premoženja, kot so pravice intelektualne lastnine;

7.  zato se zaveda, da bi bilo treba za boljši dostop do finančnih sredstev v tem sektorju razviti potrebne rešitve, prilagojene sektorju, za dostop do financiranja, zlasti strokovno znanje pri oceni specifičnih tveganj, ki izhajajo iz dejstva, da teh dejavnosti ni mogoče zavarovati z materialnim premoženjem in da so odvisne od nematerialnih sredstev ter negotovosti tržnega povpraševanja v času digitalnih sprememb; ugotavlja, da je tovrstno strokovno znanje potrebno tako v mikro-, malih in srednjih podjetjih kot v finančnih institucijah; poudarja, da je mogoče pravice intelektualne lastnine sprejeti kot zavarovanje; poudarja pomen določb harmoniziranega zakonodajnega okvira v zvezi z davki in intelektualno lastnino v EU, ki bi lahko pripomogle k privabljanju naložb in finančnih sredstev za kulturna in ustvarjalna MSP;

8.  poudarja, da je treba spodbujati boljše medsebojno delovanje med EU in državami članicami ter krepiti izmenjavo najboljše prakse med državami članicami in predlaga več analiz podatkov, da bi povečali poznavanje in razumevanje naložbenih in poslovnih priložnosti, ki jih ponujajo podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, na primer ukrepe za spodbujanje digitalizacije;

9.  pozdravlja začetek uporabe jamstvenega instrumenta v okviru programa Ustvarjalna Evropa kljub veliki zamudi, saj je to eno ključnih sredstev za odzivanje na nujno potrebni dostop do posojil za inovativne in trajnostne projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in vključuje mikropodjetja, mala in srednja podjetja, manjše neprofitne organizacije in nevladne organizacije, ter je eno od ključnih sredstev za zagotavljanje poštenega prihodka ustvarjalcev; pozdravlja pobudo integrirane sheme usposabljanja jamstvenega instrumenta, ki je na voljo bankirjem in finančnim posrednikom; odločno priporoča, da se potrebni ukrepi uvedejo v letu 2016, kot je navedeno v izvirnem predlogu Komisije; opozarja, da naj bi vrzel v financiranju pričakovano presegla milijardo EUR na leto v skladu s predhodno oceno Komisije in da je ta vrzel znesek izgubljenih naložb, saj podjetja s premišljenimi poslovnimi strategijami in dobrimi profili tveganja ne dobijo posojil ali pa zanje sploh ne zaprosijo, saj nimajo dovolj materialnega premoženja;

10.  pozdravlja novo poročilo, ki ga je objavila strokovna skupina držav članic EU o dostopu do financiranja za ustvarjalni in kulturni sektor in je nastalo z odprto metodo koordinacije, ter poudarja, da bi morala Komisija uresničiti navedena priporočila in tako pripraviti bolj učinkovite in inovativne instrumente ter olajšati dostop do financiranja;

11.  predlaga, naj se vrzel v financiranju v kulturnem in ustvarjalnem sektorju premosti s povečanjem zanimanja v zasebnem sektorju, za kar pa bo EU potrebovala regulativni okvir, ki bo dovoljeval možnosti čezmejnega lastniškega financiranja v EU;

12.  meni, da je ob zmanjševanju javnih sredstev za kulturni sektor ključnega pomena, da EU in njene države članice ter njene regionalne in decentralizirane vlade in organi uvedejo predpogoje za neposreden dostop to kapitalskih trgov ter razširijo nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, z novimi in inovativnimi shemami financiranja – v obojestranskem interesu potrošnikov, ustvarjalcev, distributerjev in založnikov – na primer mikrokrediti, vračljivimi prispevki, množičnim financiranjem, poslovnimi angeli, vzajemnimi posojili, davčnimi olajšavami, financiranjem tveganega kapitala, tveganim kapitalom in oblikovanjem javnih jamstvenih shem; ugotavlja, da je pomembno, da se raziščejo možnosti za javna naročila na področju inovacij v okviru Obzorja 2020, zlasti z zagotavljanjem spodbud za vzpostavitev partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem (javno-zasebna partnerstva); poudarja, da bi morale biti informacije o dostopnih virih financiranja na voljo in lahko dostopne;

13.  ugotavlja, da bodo finančni posredniki pri izvajanju Evropskega investicijskega sklada poleg krepitve zmogljivosti glede strokovnega znanja in zavarovanja pred kreditnim tveganjem predlagali načrte za promocijo, da bi tako pomagali pri financiranju trajnostnih in inovativnih projektov za mikropodjetja, mala in srednja podjetja in pod določenimi pogoji tudi za javne kulturne ustanove;

14.  pozdravlja potekajoči projekt Komisije o množičnem financiranju za kulturni in ustvarjalni sektor ter ugotavlja, da bi se morali v skladu z dobrimi praksami za financiranje v kulturnem in ustvarjalnem sektorju politični in regulativni okviri v državah članicah osredotočati na množično financiranje na podlagi nagrajevanja in donacij, metod, ki jih mala in srednja podjetja v ustvarjalnem sektorju najpogosteje uporabljajo;

15.  opozarja, da je mogoče še veliko narediti, da bi izboljšali sodelovanje med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi evropskimi programi, načrtovanimi za programsko obdobje 2014–2020, zlasti za program Erasmus+ in program Ustvarjalna Evropa, v točkah 4.6 in 6.4 priloge I k uredbi o skupnih določbah(2), preko zagotavljanja boljših informacij v vsej EU in s precej bolj odločnim izvajanjem v državah članicah in njihovih regijah;

16.  poudarja vlogo programov za izmenjavo, zlasti mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju, kar omogoča sodelovanje med različnimi poslovnimi področji in združevanje ustvarjalnosti s poslovnimi veščinami ter udeležencem omogoča boljše razumevanje dejanskih potreb podjetij; zato poziva k povečanju možnosti financiranja, ki bi lahko koristile malim in srednjim podjetjem v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, da bi tako zagotovili visoko kakovostne možnosti za mobilnost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Mircea Diaconu, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Michaela Šojdrová

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Sylvie Goddyn, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ernest Maragall, Emma McClarkin, Hannu Takkula

(1)

Cultural times - the first global map of cultural and creative industries, december 2015 (Kulturni čas – prva svetovna predstavitev kulturne in ustvarjalne industrije).

(2)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320). Priloga 1: Skupni strateški okvir, prav tam, str. 412.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

8

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Barbara Kappel, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Olle Ludvigsson, Notis Marias, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Marco Valli, Cora van Nieuwenhuizen, Beatrix von Storch, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, José Manuel Fernandes, Ashley Fox, Ildikó Gáll-Pelcz, Sophia in ‘t Veld, Ramón Jáuregui Atondo, Syed Kamall, Krišjānis Kariņš, Paloma López Bermejo, Siegfried Mureşan, Michel Reimon, Antonio Tajani, Lieve Wierinck

Pravno obvestilo