Postopek : 2015/2353(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0224/2016

Predložena besedila :

A8-0224/2016

Razprave :

PV 05/07/2016 - 9
CRE 05/07/2016 - 9

Glasovanja :

PV 06/07/2016 - 6.9
CRE 06/07/2016 - 6.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0309

POROČILO     
PDF 1036kWORD 484k
30.6.2016
PE 580.444v02-00 A8-0224/2016

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020:

prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Odbor za proračun

Soporočevalca: Jan Olbrycht, Isabelle Thomas

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020:

prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 2,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2015/623 z dne 21. aprila 2015 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o odnosih Evropskega parlamenta z institucijami, ki zastopajo nacionalne vlade(7),

–  ob upoštevanju svojih z resolucij z dne 19. novembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(8) in o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o večletnem finančnem okviru(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(13),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne skupne izjave o vključevanju načela enakosti med spoloma, priložene večletnemu finančnemu okviru,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0224/2016),

A.  ker je bil sedanji večletni finančni okvir prvič sprejet na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe, v skladu s katerimi Svet po posebnem zakonodajnem postopku soglasno sprejme uredbo o večletnem finančnem okviru, še prej pa pridobi soglasje Evropskega parlamenta;

B.  ker je sedanji večletni finančni okvir, ki je bil sprejet leta 2013, prilagojen takratnim prednostnim nalogam Unije; ker se bo EU v naslednjih letih soočala z izzivi, ki ob odobritvi večletnega finančnega okvira niso bili predvideni; ker so se prednostne naloge, ki jih financira EU, pomnožile, večletni finančni okvir pa se ni spremenil;

C.  ker se je Parlament zavzel za klavzulo o povolilni reviziji, da bi zagotovil demokratično legitimnost novega večletnega finančnega okvira ter novi Komisiji in novo izvoljenemu Parlamentu dal priložnost za ponovno potrditev in oceno političnih in proračunskih prednostnih nalog EU z ustrezno prilagoditvijo večletnega finančnega okvira;

D.  ker je bil sporazum o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 rezultat dolgih in napornih pogajanj, ki so potekala v zelo težkih socialnih, gospodarskih in finančnih razmerah; ker se je zaradi tega splošna raven večletnega finančnega okvira v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem dejansko zmanjšala;

E.  ker se je Parlament, ki politično ni mogel spremeniti skupnih zneskov iz večletnega finančnega okvira, ki jih je določil Evropski svet, uspešno dogovoril, da se v uredbo o večletnem finančnem okviru vključi poseben člen, ki se nanaša na obvezen in celovit pregled/revizijo večletnega finančnega okvira, oblikovanje novih in okrepljenih določb o prožnosti ter ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

Pravni okvir in obseg vmesnega pregleda/revizije

1.  opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 2 uredbe o večletnem finančnem okviru pred koncem leta 2016 predložiti obvezen pregled delovanja večletnega finančnega okvira ter pri tem v celoti upoštevati takratne gospodarske razmere in najnovejše makroekonomske napovedi, temu pregledu pa po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru;

2.  v zvezi s tem meni, da je cilj pregleda oceniti in ovrednotiti delovanje večletnega finančnega okvira glede na njegovo izvajanje, nove gospodarske razmere in druge nove dogodke in bi pregled kot tak lahko ohranil zakonodajni status quo, revizija pa pomeni spremembo uredbe o večletnem finančnemu okviru, ki (poleg zakonodajnih določb) vključuje tudi zgornje meje večletnega finančnega okvira, ob ustreznem upoštevanju člena 312 PDEU in omejitev obsega revizije večletnega finančnega okvira iz zadnjega stavka člena 2 uredbe o večletnem finančnem okviru; opozarja, da ta člen določa, da se z revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države; opozarja, da za revizijo večletnega finančnega okvira ni bila določena nobena druga omejitev, zato je mogoče povišati njegove zgornje meje; v zvezi s tem poudarja, da člen 323 PDEU določa, da se zagotovijo finančna sredstva, ki Uniji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani;

3.  opozarja, da člen 311 PDEU določa, da si Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva; zato meni, da bi bila osnovna zahteva prava zvišati zgornje meje, če bi bilo pri pregledu ugotovljeno, da so trenutne zgornje meje prenizke;

4.  poudarja, da člen 17 uredbe o večletnem finančnem okviru omogoča revizijo tega okvira v nepredvidenih okoliščinah; opozarja na razsežnost kriz, ki so prizadele Unijo od sprejetja sedanjega večletnega finančnega okvira v letu 2013;

5.  poudarja, da to poročilo obsega zgolj analizo proračunskih vidikov delovanja večletnega finančnega okvira in da ne posega v pravne podlage za področno zakonodajo; vendar ugotavlja, da so v številnih politikah in programih EU predvidene lastne zahteve za pregled/revizijo, ki so načrtovane predvsem za leto 2017;

I. Pregled večletnega finančnega okvira – ocena prvih let

6.  meni, da bi morali pri pregledu večletnega finančnega okvira leta 2016 proučiti več resnih kriz in novih političnih pobud, skupaj z njihovimi proračunskimi posledicami, ki ob sprejetju večletnega finančnega okvira niso bile predvidene; je med drugim seznanjen z migracijsko in begunsko krizo, zunanjimi izrednimi razmerami, notranjimi varnostnimi vprašanji, krizo v kmetijstvu, financiranjem Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), plačilno krizo v okviru proračuna EU, vztrajno visoko stopnjo brezposelnosti, zlasti med mladimi, pa tudi z revščino in socialno izključenostjo; poleg tega poudarja nedavni mednarodni sporazum o podnebnih spremembah in vse večjemu pritisku na razvojno politiko; opaža, da je bila za financiranje dodatnih perečih potreb nujna neprimerljiva uporaba prožnih mehanizmov in posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, saj so se zgornje meje večletnega finančnega okvira v nekaterih razdelkih izkazale za prestroge; meni, da je bil večletni finančni okvir v zadnjih dveh letih pravzaprav na robu svojih zmogljivosti;

7.  poudarja, da mora proračun EU ustrezati političnim in strateškim prednostnim nalogam EU in zagotavljati ravnotežje med dolgoročnimi prednostnimi nalogami in novimi izzivi; glede tega poudarja ključno vlogo, ki jo mora imeti proračun EU pri doseganju dogovorjene strategije EU 2020, ki je njena glavna usmeritev in prednostna naloga; zato meni, da bi morali pri pregledu večletnega finančnega okvira izvesti kvalitativno analizo o tem, ali so bili uresničeni cilji te strategije in v kolikšni meri; vztraja, da bi morali pri tem tudi oceniti, ali bodo finančna sredstva, namenjena tej strategiji za preostala leta sedanjega večletnega finančnega okvira, zadostovala za njeno uspešno izvajanje;

A. Ključni dogodki in izzivi

Migracijska in begunska kriza

8.  poudarja, da imajo spopadi v Siriji, na Bližnjem vzhodu in v več afriških regijah humanitarne in migracijske posledice brez primere; opozarja, da je to neposredno vplivalo na EU, saj je zgolj v letu 2015 v Evropo prišlo več kot milijon beguncev, v naslednjih letih pa se jih pričakuje še več; opozarja, da je ta kriza povzročila velik finančni odziv EU, zato je znatno vplivala na proračun EU, zlasti na razdelka 3 (Varnost in državljanstvo) in 4 (Evropa v svetu);

9.  opozarja, da so v letu 2015 dodatni ukrepi, ki so bili odobreni v skladu z evropsko agendo o migracijah, neposredno vplivali na proračun, kot to odražata zlasti spremembi proračuna št. 5/2015 in 7/2015; poleg tega opozarja, da je bila odobrena uporaba dodatnih 1.506 milijonov EUR iz proračuna EU za leto 2016 z uporabo instrumenta prilagodljivosti, da bi zagotovili dodatna sredstva za ukrepe iz razdelka 3 (Varnost in državljanstvo), povezane z migracijami/begunci, kot je povečanje Sklada za azil, migracije in vključevanje in Sklada za notranjo varnost, ter sredstva za tri agencije, povezane z migracijami, in sicer za Frontex, Evropski azilni podporni urad (EASO) in Europol;

10.  ugotavlja, da so zgoraj navedene proračunske odločitve popolnoma izčrpale majhne razlike, ki so bile na voljo v tem razdelku, in privedle do dejanske revizije zgornjih mej razdelka 3; poleg tega opozarja na nove predloge Komisije, ki naj bi vplivali na proračun EU, zlasti predlog za prenovitev uredbe Dublin III s skupnim proračunskim vplivom 1.829 milijonov EUR za preostanek obdobja večletnega finančnega okvira, predlog za ustanovitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo s skupnim proračunom v višini 1.212 milijonov EUR za preostanek obdobja večletnega finančnega okvira in novi mehanizem za podporo v izrednih razmerah s predvidenim učinkom v višini najmanj 700 milijonov EUR v obdobju 2016–2018; poudarja, da je stanje tako kritično, da je bilo treba dodatna sredstva, ki so bila novembra 2015 odobrena za Sklad za migracije, azil in vključevanje, marca 2016 zmanjšati, da so se lahko financirale še nujnejše potrebe, kot je potreba po zagotavljanju humanitarne pomoči v EU, ki jih obravnava zgoraj omenjeni novi mehanizem za podporo v izrednih razmerah;

11.  meni, da je za rešitev evropske migracijske in begunske krize potreben evropski pristop, ki temelji na solidarnosti in pravični porazdelitvi bremena; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba s proračunom EU podpreti države članice in jih razbremeniti stroškov, povezanih s sprejemanjem beguncev, saj bi s tem odpravili pritisk na proračune tistih držav članic, ki se spopadajo s posebej visokim dotokom beguncev; poudarja, da bo ta pristop ustvaril sinergije, prav tako pa je uspešen in stroškovno učinkovit za vse države članice;

12.  poudarja, da se znatna, a še vedno nezadostna proračunska sredstva uporabljajo za odpravljanje temeljnih vzrokov begunske in migracijske krize, in sicer s krepitvijo posebnih programov EU iz razdelka 4; spominja na sprejete ukrepe, kot so prerazporeditve v korist ukrepom, povezanim z migracijami/begunci, v višini 170 milijonov EUR v letu 2015, odobritev dodatnih 130 milijonov EUR iz razdelka 4 za dejavnosti, povezane z migracijami/begunci, v letu 2016 ter prerazporeditev 430 milijonov EUR v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega instrumenta sosedstva; poleg tega spominja, da je Komisija za obravnavo zunanje razsežnosti migracijske in begunske krize predložila številne dodatne predloge, ki vplivajo na proračun EU, kot sta predloga za vzpostavitev skrbniških skladov EU (skrbniškega sklada Madad in nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko s pričakovanim začetnim vplivom na proračun v višini 570 milijonov EUR oziroma 405 milijonov EUR) in instrumenta za begunce v Turčiji, za katerega naj bi se iz proračuna EU dodelila 1 milijarda EUR, pri čemer niso upoštevana morebitna dodatna finančna sredstva; poudarja, da lahko dodaten pritisk na proračun Unije povzročijo novi načrtovani ukrepi, ki jih je napovedala Komisija, kot je „londonska zaveza“, ali dogodki, kot je vrh EU in Turčije, ki je potekal 18. marca 2016; poudarja, da bi morala dodatna prihodnja proračunska sredstva omogočiti tudi vključitev najranljivejših migrantov, zlasti žensk, otrok in skupine LGBTI; vendar je zaskrbljen, da bodo zaradi razsežnosti problemov, s katerimi se sooča EU, potrebni še nadaljnji ukrepi;

13.  ugotavlja, da v času sklenitve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni bilo mogoče predvideti razsežnosti migrantske in begunske krize ter finančnih posledic ukrepov, s katerimi Komisija obravnava to vprašanje; poudarja, da je morala EU zaradi pomanjkanja zadostnih sredstev vzpostaviti ad hoc „spremljevalne“ instrumente, ki se skupno financirajo iz proračunov držav članic, proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, in sicer skrbniški skladi EU (skrbniški sklad Madad in nujni skrbniški sklad EU za Afriko) ter instrument za begunce v Turčiji; spominja, da je zaradi neobstoja splošne proračunske strategije za obravnavo migrantske in begunske krize Parlament pri odločitvi o uporabi proračunskih sredstev EU odrinjen na obrobje; poudarja, da povečevanje števila takšnih instrumentov povzroča težave glede odgovornosti in demokratičnega nadzora v EU in jih je treba rešiti; poleg tega obžaluje, da države članice še zdaleč niso prispevale k skrbniškim skladom, kot je bilo pričakovano, zaradi česar je ogrožen uspeh teh skladov; ponovno poziva države članice, naj nemudoma izpolnijo svoje obveznosti in dolžnosti;

Nizka raven naložb

14.  opozarja, da je od začetka svetovne gospodarske in finančne krize raven naložb v EU nizka in nezadostna; zlasti ugotavlja, da so bile leta 2014 skupne naložbe 15 % pod ravnjo iz leta 2007, kar pomeni, da so bile naložbe manjše za 430 milijard EUR; meni, da padajoče naložbe upočasnjujejo okrevanje gospodarstva ter neposredno vplivajo na rast, delovna mesta in konkurenčnost;

15.  poudarja, da je Komisija leta 2014 kot odziv na ta pereč problem predlagala naložbeni načrt za Evropo in ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi sprostila 315 milijonov EUR novih naložb v realni sektor; ponovno izraža odločno zavezanost Evropskemu skladu za strateške naložbe, ki bo predvidoma močno in ciljno spodbudil gospodarske sektorje, pomembne za rast in zaposlovanje; ugotavlja, da so številni projekti in dejavnosti že odobreni in se izvajajo; ugotavlja, da se jamstvo Unije za Evropski sklad za strateške naložbe krije iz jamstvenega sklada v višini 8 milijard EUR, ki je določen v proračunu EU;

16.  spominja, da so se finančna sredstva, ki so bila dodeljena dvema pomembnima programoma EU, in sicer Obzorju 2020 in instrumentu za povezovanje Evrope (IPE), zaradi zagotovitve dodatnih finančnih sredstev zmanjšala za 2,2 milijarde EUR oziroma 2,8 milijarde EUR, preostale 3 milijarde EUR pa so krite iz nerazporejenih razlik večletnega finančnega okvira; poudarja, da se je Parlament med pogajanji za Evropski sklad za strateške naložbe zavezal, da bo čim bolj zmanjšal negativni vpliv na programa, katerih finančna sredstva so bila določena šele leta 2013 in so se precej zmanjšala v primerjavi s predlogom Komisije že med pogajanji za večletni finančni okvir 2014–2020;

17.  obžaluje, da je del proračuna EU, ki je namenjen raziskavam in inovacijam, pogosto prvi na vrsti za zmanjšanje sredstev v proračunu; ugotavlja, da programi za raziskave in inovacije ustvarjajo dodano vrednost EU, in poudarja, da imajo bistveno vlogo pri podpiranju konkurenčnosti ter posledično zagotavljajo prihodnjo rast in dolgoročno blaginjo Unije;

18.  v zvezi s tem poudarja, da so bila v skladu s členom 15 uredbe o večletnem finančnem okviru v obdobju 2014–2015 predhodno zagotovljena sredstva za programa Obzorje 2020 (200 milijonov EUR za Evropski raziskovalni svet in ukrepe Marie Skłodowske-Curie) in COSME (50 milijonov EUR), da bi delno nadomestili zmanjšanje odobrenih sredstev med letoma 2013 in 2014; ugotavlja, da predhodna zagotovitev sredstev ne spremeni skupnih finančnih sredstev za programa, kar vodi do manj odobritev za drugo polovico večletnega finančnega okvira; kljub temu poudarja, da so bila predhodno zagotovljena sredstva za programa Obzorje 2020 in COSME v celoti porabljena, kar dokazuje, da sta programa zelo uspešna in da bi lahko porabila še več sredstev;

19.  poleg tega z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je stopnja uspešnosti programa Obzorje 2020 zmanjšala z 20–22-odstotne uspešnosti njegovega predhodnika (FP7) v prejšnjem programskem obdobju na 13-odstotno uspešnost; obžaluje, da posledično finančna sredstva EU prejme manj visokokakovostnih projektov na področju raziskav in inovacij; podobno ugotavlja, da so številne visokokakovostne vloge v zvezi z instrumentom za povezovanje Evrope zavrnjene zaradi nezadostnih proračunskih sredstev;

Brezposelnost mladih

20.  poudarja, da je brezposelnost mladih še vedno izjemno visoka ter eden najbolj perečih in najresnejših problemov, s katerimi se trenutno sooča EU; poudarja, da je bilo februarja 2016 v Uniji brezposelnih 4,4 milijona mladih, mlajših od 25 let, in da je v številnih državah članicah brezposelnih več kot 40 % mladih, v nekaterih regijah pa celo več kot 60 %; poudarja, da je stopnja zaposlenosti v EU precej pod ciljem iz strategije Evropa 2020; zaradi tega poudarja, da preveč mladim grozi socialna izključenost in da bi bilo treba sprejeti več posebnih ukrepov o vključitvi mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da količina visoko izobraženih in dobro usposobljenih delavcev pomembno vpliva na konkurenčnost, sposobnost za inovacije in produktivnost Evrope; glede tega poudarja, da je treba vlagati v naložbe, usposabljanje, mlade in kulturo; poleg tega priznava pomen strategije za mlade EU za obdobje 2010–2018;

21.  poudarja, da se s proračunom EU znatno prispeva k boju proti brezposelnosti, zlasti z Evropskim socialnim skladom in pobudo za zaposlovanje mladih; opozarja na navedbo Komisije, da je bilo imenovanje organov za izvajanje glavni izziv za finančne tokove programa; poudarja, da sedanji podatki kljub začetnim zamudam pri imenovanju in izvajanju pobude za zaposlovanje mladih kažejo na polno zmogljivost, ki je bila delno dosežena s precejšnjim povečanjem vnaprejšnjega financiranja tega programa; ugotavlja, da bo Komisija kmalu končala oceno te pobude, in pričakuje, da bodo uvedene potrebne prilagoditve za zagotovitev njenega uspešnega izvajanja; meni, da bi v tem smislu lahko predlagani program za podporo strukturnim reformam precej pomagal k izboljšanju upravne zmogljivosti v državah članicah; poudarja, da morajo ustrezni deležniki, vključno z mladinskimi organizacijami, stalno ocenjevati uspešnost pobude za zaposlovanje mladih;

22.  je posebno zaskrbljen, ker od leta 2016 ni nobenih novih odobritev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih, saj so bila vsa prvotna finančna sredstva predhodno zagotovljena v obdobju 2014–2015 (člen 15 uredbe o večletnem finančnem okviru); poudarja, da namen Parlamenta pri podpiranju te predhodne zagotovitve sredstev nikoli ni bil končati pobudo po zgolj dveh letih financiranja in da so bili za zagotovitev nadaljevanja pobude vzpostavljeni drugi mehanizmi iz večletnega finančnega okvira, kot je skupna razlika v okviru obveznosti; vendar spominja, da je bila skupna razlika v okviru obveznosti do sedaj uporabljena samo za financiranje Evropskega sklada za strateške naložbe; poleg tega ugotavlja, da so bila na podlagi istega člena v prvih dveh letih tega obdobja v celoti predhodno zagotovljene odobritve za Erasmus+ (150 milijonov EUR), ki je še en program EU, ki znatno prispeva k izboljšanju zaposljivosti mladih; spominja, da bi po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) učinkovito jamstvo za mlade na ravni Evropske unije države euroobmočja stalo 21 milijard EUR na leto;

Notranja varnost

23.  želi spomniti na nedavne teroristične napade v Franciji in Belgiji ter na povečano stopnjo ogroženosti v drugih državah članicah, zaradi česar so potrebni bolj usklajeni in okrepljeni ukrepi na ravni EU; poudarja, da Unija že ima ustrezen instrument v obliki Sklada za notranjo varnost in številne agencije, ki delujejo na tem področju in se soočajo z vse večjimi pritiski; meni, da bo na tem področju potrebnega več evropskega ukrepanja in več finančnih sredstev, da bi se lahko ustrezno odzvali na te grožnje; poudarja, da bo treba za tesnejše sodelovanje na tem področju zaposliti več osebja v ustreznih agencijah, kar lahko povzroči dodatne pritiske na proračun EU, in želi spomniti, da je bilo število osebja v Evropskem centru za boj proti terorizmu in Europolu povečano s preusmeritvijo sredstev iz Sklada za notranjo varnost;

24.  poudarja, da bo Eurojust zaradi ukrepov in zakonodajnih predlogov za tesnejše pravosodno sodelovanje potreboval vse več dodatnih finančnih in kadrovskih virov, kar bo vplivalo na proračun EU;

Krize v kmetijskem sektorju

25.  poudarja, da je razlika do že tako nizkih zgornjih meja za skupno kmetijsko politiko do leta 2020 veliko manjša kot v prejšnjih večletnih finančnih okvirih, sektor pa se srečuje s številnejšimi izzivi; poudarja, da je ta politika odločilnega pomena za prihodke številnih kmetov, zlasti v kriznih časih, in da je letna stopnja črpanja visoka – znaša skoraj 100 %; opozarja, da se evropski kmetje od začetka sedanjega večletnega finančnega okvira soočajo s številnimi krizami, predvsem v sektorju mlečnih izdelkov, svinjine, govedine, sadja in zelenjave, in z dolgoročnimi negativnimi posledicami zaradi izgub, ki so nastale zaradi ruskega embarga na kmetijske proizvode; se zaveda, da bodo leta 2017 odpravljene kvote za sladkor ter da utegne to vplivati na sektor sladkorja, pri čemer bi bilo treba posvetiti pozornost posebnim potrebam najbolj oddaljenih regij; želi poudariti proračunski vpliv nujnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na te krize, vključno s 500 milijoni EUR iz proračuna za leto 2016 in 300 milijoni EUR za leto 2015, in so se financirali iz razlike do zgornje meje v razdelku 2; poudarja, da bi vsako zmanjševanje sredstev na tem področju ogrozilo teritorialno kohezijo, zlasti na podeželju; poleg tega nasprotuje vsem premikom v smeri ponovne nacionalizacije kmetijske politike, saj bi to povzročilo motnje na trgu in nepošteno konkurenco med kmeti;

Okoljski izzivi

26.  ima pomisleke, ker ni bil dosežen cilj, da bi vsaj 20 % proračuna EU (v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira) namenili za ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami, in ker je Komisija z metodologijo vključevanja izračunala, da se v ta namen porabi samo okoli 12,7 % letnega proračuna EU; poudarja, da so potrebe po financiranju podnebnih ukrepov, varstva biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov precejšnje in se bodo zaradi učinkov neprestanih svetovnih podnebnih sprememb še povečale; poleg tega je seznanjen s podnebnim dogovorom COP21, doseženega leta 2015 na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov v Parizu;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

27.  želi opomniti, da je kohezijska politika glavna naložbena politika Unije za zmanjševanje ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med vsemi regijami EU in s tem za izboljševanje kakovosti življenja evropskih državljanov; poudarja, da ima ta politika pomembno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, predvsem z jasno razporeditvijo sredstev za podnebne ukrepe in socialne cilje, zlasti za preprečevanje vse večje revščine, vključno z revščino otrok, neenakosti in socialne izključenosti ter za spodbujanje zaposlovanja; poziva Komisijo, naj spremlja popolno izvajanje zgoraj naštetih ciljev; poleg tega meni, da lahko strukturni skladi ob upoštevanju že dodeljenih nacionalnih sredstev pomembno prispevajo k reševanju novonastajajočih izzivov, na primer posledic begunske krize;

Naraščajoči pritiski na razvojno in sosedsko politiko

28.  se zaveda, da zaradi konfliktov in vojn vse bolj naraščajo svetovne potrebe po humanitarni pomoči in zmanjševanju tveganja naravnih nesreč; želi spomniti na sporazum iz Adis Abebe, kjer so voditelji držav in vlad potrdili svojo odločno politično zavezanost doseganju ciljev trajnostnega razvoja, in se zaveda, da so za to potrebna ustrezna sredstva; želi spomniti na nedavno obnovljeno zavezo EU, da bo zvišala svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % BND in namenila vsaj 20 % te pomoči namenila osnovnim socialnim storitvam, pri tem pa se osredotočila na izobraževanje in zdravje; zavrača vsakršno uporabo razvojne pomoči za cilje, ki niso povezani z razvojem;

29.  opozarja, da so tudi geopolitične razmere v vzhodnem sosedstvu negotove; poudarja, da ima proračun EU pomembno vlogo pri stabiliziranju razmer tako v južnem kot vzhodnem sosedstvu EU, pa tudi pri reševanju teh izzivov z nudenjem pomoči državam, ki že izvajajo pridružitvene sporazume, da bi pospešili nadaljevanje reform ter poglobili odnose med EU in temi državami;

Vključevanje načela enakosti spolov

30.  pozdravlja vmesni pregled večletnega finančnega okvira kot priložnost za večji napredek pri učinkovitejšem vključevanju načela enakosti spolov spola v večletni finančni okvir ter izvajanju in spremljanju skupne izjave v zvezi s tem, ki mu je priložena;

Zaostanki pri plačilih

31.  opozarja na kopičenje zaostankov pri neplačanih računih v prejšnjem večletnem finančnem okviru (za obdobje 2007–2013), ki so z ravni 5 milijard EUR ob koncu leta 2010 narasli na neverjetnih 11 milijard EUR ob koncu leta 2011, na 16 milijard EUR ob koncu leta 2012 in na 23,4 milijarde EUR ob koncu leta 2013; svari, da so se ti zaostanki razširili na sedanji večletni finančni okvir (za obdobje 2014–2020) in ob koncu leta 2014 dosegli doslej najvišjo vrednost: 24,7 milijarde EUR; poudarja, da je bil na vztrajne zahteve Parlamenta dosežen dogovor o plačilnem načrtu, da bi zmanjšali zaostanke pri neporavnanih zahtevkih za plačila, povezanih s kohezijsko politiko, za obdobje 2007–2013 na „običajno“ raven 2 milijardi EUR do konca leta 2016; poudarja, da so neplačani računi za obdobje 2007–2013 na področju kohezijske politike ob koncu leta 2015 znašali 8,2 milijarde EUR, ta znesek pa naj bi se do konca leta 2016 zmanjšal na manj kot 2 milijardi EUR; ugotavlja, da to zmanjšanje pomeni le začasno ublažitev, saj je zgolj posledica predloženih zahtevkov za plačila za programa 2007–2013 in 2014–2020, ki so nižji od napovedanih; obžaluje, da niso bili sprejeti ukrepi za odpravo skritih zaostankov iz drugih razdelkov; želi opozoriti, da bi se lahko ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira ponovile razmere iz let 2012–2014, če ne bodo sprejeti konkretni ukrepi;

32.  obžaluje, da ima ta plačilna kriza tako resne posledice, saj vpliva na upravičence proračuna EU, kot so študentje, univerze, mala in srednja podjetja, raziskovalci, nevladne organizacije, lokalne in regionalne oblasti ter drugi upravičenci; opozarja zlasti na izredno pomanjkanje plačil na področju humanitarnih dejavnosti leta 2014, kar je negativno vplivalo na dejavnosti EU za reševanje življenj; opozarja, da je morala Komisija uporabiti blažilne ukrepe, in sicer je zmanjšala deleže predhodnega financiranja ter odložila razpise za zbiranje predlogov/javnih razpisov in s tem povezano oddajo naročil; opozarja, da se je zaradi splošnega pomanjkanja plačil umetno upočasnilo izvajanje novih programov za obdobje 2014–2020, v letu 2014 je na primer prišlo do umetne zamude pri razpisih za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020, vrednih 1 milijardo EUR, s čimer naj bi zagotovili, da bodo plačila zapadla leta 2015 namesto leta 2014; poleg tega poudarja, da kazni za zamude pri plačilih bremenijo proračun EU, v letih 2014 in 2015 pa so znašale približno 3 milijone EUR;

B. Obsežna uporaba določb večletnega finančnega okvira o prožnosti

33.  poudarja, da je proračunski organ za zagotovitev dodatnih odobritev, ki so od leta 2014 potrebne za odzivanje na krize ali za financiranje novih političnih prednostnih nalog, po izčrpanju vseh razpoložljivih razlik odobril znatno uporabo določb o prožnosti in posebnih instrumentov iz uredbe o večletnem finančnem okviru; opozarja, da je bilo več teh določb neposredna posledica predlogov Evropskega parlamenta, ki je med ključne zahteve pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru uvrstil poziv k največji možni prožnosti;

34.  ugotavlja, da so bili posebni instrumenti uporabljeni za reševanje begunske in migracijske krize (leta 2016 sta bila v celoti izčrpana instrument prilagodljivosti (1530 milijonov EUR) in rezerva za nujno pomoč (150 milijonov EUR)), za problem pomanjkanja plačil (leta 2015 je bila aktivirana varnostna rezerva (3,16 milijarde EUR)) in za financiranje jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe (leta 2014 je bila v celoti porabljena varnostna rezerva za obveznosti (543 milijonov EUR)); opozarja, da je odločitev o sprostitvi varnostne rezerve pri plačilih povezana z zmanjšanjem zgornjih mej plačil za obdobje 2018–2020;

35.  predvideva, da bi se morala za vse nadaljnje potrebe, ki se bodo v letu 2016 pojavile v zvezi z migracijsko in begunsko krizo, vključno s tranšo v višini 200 milijonov EUR za novi instrument za zagotavljanje podpore v Uniji v izrednih razmerah, takoj ko bo potrebno, sprostiti varnostna rezerva; opozarja, da v razdelku 3 ni več na voljo nobenih razlik, instrument prilagodljivosti pa je bil za to leto že v celoti izčrpan; predlaga, da se raziščejo še druge možnosti za prožno odzivanje na nove izzive;

36.  opozarja, da zakonodajna prilagodljivost, določena v točki 17 medinstitucionalnega sporazuma, omogoča povečanje skupnih sredstev programov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku, do +/–10 % v sedemletnem obdobju; ugotavlja, da „nove, objektivne, dolgoročne okoliščine“ proračunskemu organu omogočajo še večji odmik od prvotnih sredstev; pozdravlja, da je bila ta določba že uporabljena, zato da se je Unija mogla odzvati na nepredvidene dogodke z znatnim povečanjem prvotnih sredstev, ki so vsako leto dodeljena programom, kot je Sklad za azil, migracije in vključevanje;

II. Vmesna revizija večletnega finančnega okvira – nujna zahteva

37.  na podlagi zgornje analize meni, da pregled delovanja sedanjega večletnega finančnega okvira navaja na sklep, da je nujno potrebna resnična vmesna revizija večletnega finančnega okvira, kot je določena v ustrezni uredbi, če naj se Unija učinkovito spoprime s številnimi izzivi in hkrati izpolni svoje politične cilje; opozarja, da ostaja glavna prednostna naloga, ki se podpira s proračunom EU, uresničevanje strategije Evropa 2020; poudarja, da mora biti v proračunu EU dovolj denarja za učinkovito zagotavljanje naložb, ki bodo spodbujale rast in zaposlovanje, gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost;

38.  poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnega predloga upošteva naslednje zahteve Parlamenta glede sprememb uredbe o večletnem finančnem okviru v zvezi z zneski in nekaterimi določbami, ki se nanašajo na delovanje večletnega finančnega okvira in se morajo uporabljati že za sedanji okvir;

39.  poudarja, da sta za jesen 2016 predvidena dva zakonodajna predloga s pomembnimi posledicami za proračun, namreč podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe in vzpostavitev zunanjega naložbenega načrta; pričakuje, da bodo vse informacije v zvezi s financiranjem teh predlogov na voljo takoj, ko bo mogoče, tako da bosta ustrezno upoštevana pri pogajanjih o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira; ponavlja svoje načelno stališče, da nove politične pobude ne bi smele biti financirane na škodo obstoječih programov in politik EU;

40.  poudarja, da je treba spremembe, ki so bile dogovorjene med vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira, nemudoma izvesti in vključiti že v proračun EU za leto 2017; zato poziva Komisijo, naj čim prej predstavi svoj zakonodajni predlog za revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru, s tem pa omogoči vzporedna pogajanja o reviziji večletnega finančnega okvira in o proračunu 2017 ter pripomore k pravočasnemu dogovoru o tem;

41.  je seznanjen z izidom referenduma v Združenem kraljestvu 23. junija 2016; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj proračunskemu organu zagotovi vse ustrezne informacije o morebitnih proračunskih posledicah referenduma, brez poseganja v rezultate prihodnjih pogajanj med Združenim kraljestvom in EU;

A. Zahteve Parlamenta za drugo polovico večletnega finančnega okvira

Zneski iz večletnega finančnega okvira (obveznosti)

42.  je prepričan, da bi moral biti v proračunu EU v celoti potrjen koncept obsežne politične in finančne podpore Evropskemu skladu za strateške naložbe, hkrati pa nove pobude ne bi smele biti financirane iz proračuna EU na škodo obstoječih programov in politik Unije; namerava uresničiti svojo zavezo, da bo v celoti nadomestil zmanjšanje sredstev zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je vplivalo na program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, da bosta lahko dosegla svoje cilje, določene pred komaj dvema letoma, in tako EU omogočila uresničevanje ciljev na področju raziskav in inovacij; obenem poudarja, da to ne bi smelo vplivati na raven financiranja drugih programov v podrazdelku 1a („Konkurenčnost za rast in delovna mesta), saj nesporno prispevajo k rasti, novim delovnim mestom in konkurenčnosti; meni, da razlika do zgornje meje v podrazdelku 1a ni dovolj velika za kritje teh potreb, zato poziva k povečanju zgornje meje;

43.  močno podpira nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih kot sredstva za zagotavljanje nujnega odziva v boju proti brezposelnosti, in sicer po potrebnih prilagoditvah, ki bodo ugotovljene med ravno potekajočim ocenjevanjem; meni, da se to lahko doseže le z vsaj enako ravnjo dodeljenih proračunskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, kot ji je bila letno dodeljena v prvih dveh letih tega obdobja (6 milijard EUR, izplačanih v obdobju 2014–2015), in sicer odvisno od prihodnje ocene Komisije; ugotavlja, da bi morali zato zgornje meje podrazdelka 1b popraviti navzgor, saj tu niso na voljo razlike do zgornje meje;

44.  je trdno prepričan, da morajo skupna proračunska sredstva in predhodno dodeljena nacionalna sredstva za skupno kmetijsko politiko (tudi neposredna plačila), med revizijo večletnega finančnega okvira ostati nespremenjena; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se sredstva za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ne bodo zmanjšala, in tako omogočiti uresničevanje ciljev nedavne reforme skupne ribiške politike;

45.  meni, da razsežnosti migracijske in begunske krize, ki jo povzročajo vojne in podnebne spremembe, dokazujejo, da lahko v prihodnjih letih iz teh razlogov pričakujemo dodatne potrebe v okviru razdelka 3 (Varnost in državljanstvo) z znatnimi proračunskimi posledicami; poleg tega poudarja, da bodo v tem razdelku potrebna dodatna finančna sredstva za podporo okrepljenemu ukrepanju na ravni EU za notranjo varnost v EU in boj proti terorizmu; poziva Komisijo, naj do konca sedanjega večletnega finančnega okvira čim prej pripravi najnovejšo oceno potrebnih proračunskih sredstev za odziv na vse izzive na teh področjih;

46.  trdno je namreč prepričan, da razpoložljiva sredstva niti s sprostitvijo majhnih razlik, ki so na voljo v razdelku 3, niti z uporabo obstoječih določb o prožnosti ne bodo zadostovala za kritje večjih potreb v tem razdelku; zato poziva, naj se znatno okrepijo Sklad za migracije, azil in vključevanje, Sklad za notranjo varnost, agencije Unije, ki so na tem področju dobile nove operativne pristojnosti (Frontex, Evropski azilni podporni urad, Europol, Eurojust in Agencija Evropske unije za temeljne pravice), pa tudi druge pobude, ki bi jih lahko izvajali; meni, da je treba zgornje meje v razdelku 3 popraviti navzgor;

47.  pričakuje, da se bo v prihodnjih letih okrepilo usklajeno ukrepanje za učinkovito odzivanje na zunanjo razsežnost migracijske in begunske krize, zlasti za politično stabilizacijo evropskega sosedstva in podsaharske Afrike ter odpravo humanitarnih in ekonomskih vzrokov migracij, vse več pa bo tudi zahtevkov za financiranje iz razdelka 4 (Evropa po svetu); poudarja, da se ti zahtevki za dodatna finančna sredstva ne bi smeli uporabljati na škodo obstoječega zunanjega ukrepanja EU, vključno z razvojno politiko; zato poziva k zvišanju zgornjih meja v razdelku 4;

Zneski iz večletnega finančnega okvira (plačila)

48.  meni, da je treba prednostno preprečiti pojav nove plačilne krize ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira; trdno verjame, da bi bilo treba storiti vse, da se prepreči kopičenje zaostankov pri neplačanih računih, kakor se je zgodilo v prejšnjem obdobju; poudarja pa, da se za takrat, ko bodo potrebe po plačilih dosegle običajni višek, že lahko predvideva znaten pritisk na plačila v drugi polovici večletnega finančnega okvira; meni, da je ta dodatni pritisk nastal zaradi izravnave varnostne rezerve pri že tako nizkih zgornjih mejah plačil v obdobju 2018–2020, precejšnjih zamud pri začetku novih programov v okviru deljenega opravljanja (vključno s pobudo za zaposlovanje mladih), plačilnega profila Evropskega sklada za strateške naložbe in dodatnih plačil, povezanih z nedavnim povečanjem obveznosti v zvezi z migracijsko in begunsko krizo;

49.  želi spomniti, da so odobritve plačil običajna posledica minulih obveznosti; zato pričakuje, da bodo z dodatno okrepljenimi odobritvami za prevzem obveznosti ustrezno povečane tudi odobritve plačil, navzgor pa bodo popravljene tudi letne zgornje meje plačil; poleg tega meni, da je vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira odlična priložnost za proučitev plačevanja in posodobljenih napovedi glede pričakovanega razvoja plačil do konca sedanjega večletnega finančnega okvira; meni, da bi morale vse tri institucije oblikovati skupen plačilni načrt za obdobje 2016–2020 in o njem sprejeti dogovor; vztraja, da bi se moral novi plačilni načrt opirati na dobro finančno poslovodenje in ponuditi jasno strategijo za izpolnitev vseh plačilnih potreb v vseh razdelkih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, poleg tega pa bi moral preprečiti skrite zaostanke, ki jih poleg umetne upočasnitve pri izvajanju nekaterih večletnih programov povzroča tudi drugi blažilni ukrepi, kot je zmanjšanje stopenj prehodnega financiranja;

50.  je odločen, da bo na nedvoumen način rešil vprašanje vključevanja plačil posebnih instrumentov iz večletnega finančnega okvira v proračun; opozarja na nerešeni spor zaradi različnih razlag med Komisijo in Parlamentom na eni strani ter Svetom na drugi, ki je bil zadnja leta v ospredju proračunskih pogajanj; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba tudi odobritve plačil, ki so posledica uporabe posebnih instrumentov v odobritvah za prevzem obveznosti, šteti nad letnimi zgornjimi mejami plačil v večletnem finančnem okviru;

Pogojevanje za zagotovitev temeljnih pravic EU

51.  vztraja, da bi morale vse države prevzeti poln delež odgovornosti v okviru begunske krize in ravnati v skladu s sklepom o mehanizmu za namenske prerazporeditve; poziva Komisijo, naj uvede mehanizem finančnih bonusov in malusov glede tega, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti v okviru ukrepov, ki jih sprejme EU, ali ne; vztraja, da bi se moral vsak finančni prispevek, plačan kot kazen za državo članico, ki ne spoštuje teh ukrepov, vrniti v proračun EU kot dodaten prihodek;

Izredni prihodki

52.  je trdno prepričan, da bi bilo treba presežek, ki je posledica premajhne porabe proračuna EU ali kazni, ki so bile naložene podjetjem zaradi kršitev konkurenčnega prava EU, vključiti v proračun EU kot dodaten prihodek, brez ustrezne prilagoditve prispevkov iz BND; meni, da bi ta ukrep pomagal znatno olajšati težave s plačili v proračunu EU; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi ustrezne zakonodajne predloge;

53.  meni, da bi morala biti v proračunu EU ponovno na voljo sprostitev odobritev v vseh razdelkih, ki bi izhajala iz popolnega ali delnega neizvajanja ukrepov, za katere so bile odobritve namenjene, proračunski organ pa bi jo moral uporabiti v okviru letnega proračunskega postopka; je trdno prepričan, da bi morala takšna določba glede na trenutne omejitve, ki vplivajo na proračun EU, in dodatne potrebe po financiranju, s katerimi se sooča Unija, veljati tudi za sprostitve, ki izhajajo iz izvajanja programov v obdobju 2007–2013, na primer iz zaključka programov kohezijske politike; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi ustrezne zakonodajne predloge;

Določbe o prožnosti in posebni instrumenti

54.  poudarja, da že sama pogostost in raven uporabe posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira v zadnjih dveh letih brez dvoma dokazujeta vrednost določb o prožnosti in prožnih mehanizmov iz uredbe o večletnem finančnem okviru; poudarja dolgoletno stališče Parlamenta, da bi morala prožnost omogočati najučinkovitejšo uporabo skupnih zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti in plačila;

55.  zato meni, da bi morali z vmesno revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru odpraviti več ovir in omejitev, ki jih je Svet v času sprejetja večletnega finančnega okvira uvedel za določbe o prožnosti; zlasti meni, da je treba razveljaviti omejitve glede prenosa neporabljenih sredstev in razlik, in sicer z določitvijo letnih zgornjih mej (skupna razlika v okviru zgornje meje za plačila) ali pa z uvedbo časovnih omejitev (skupna razlika v okviru obveznosti); meni, da glede na sedanje proračunske omejitve v več razdelkih ne bi smeli določati specifičnega področja uporabe za uporabo sredstev v okviru skupne razlike v okviru zgornje meje za obveznosti;

56.  zlasti poudarja, da je bil leta 2016 porabljen celoten znesek instrumenta prilagodljivosti; ugotavlja, da ta instrument omogoča financiranje jasno opredeljenih odhodkov, ki ne morejo biti financirani v okviru zgornje meje enega ali več razdelkov ter niso povezani z nobeno posebno politiko EU; zato meni, da zagotavlja resnično prožnost v proračunu EU, zlasti v primeru večje krize; v skladu s tem poziva, naj se sredstva zanj znatno povišajo do letne dodelitve 2 milijard EUR, in poudarja, da je ta znesek v proračun vključen le, če se proračunski organ odloči uporabiti ta instrument; opozarja, da instrument prilagodljivosti ni povezan z nobenim posebnim področjem politike in se lahko uporabi za kateri koli namen, če se to zdi potrebno;

57.  izpostavlja vlogo rezerve za nujno pomoč pri zagotavljanju hitrega odziva na posebne potrebe tretjih držav po pomoči za nepredvidene dogodke in poudarja, da je ta posebno pomembna v sedanjih razmerah; poziva, naj se njena finančna sredstva znatno zvišajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

58.  ugotavlja, da za posebne instrumente iz večletnega finančnega okvira veljajo različna pravila glede obdobja za prenos neporabljenih odobritev, zlasti za instrument prilagodljivosti, rezervo za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji; poziva, naj se ta pravila uskladijo, da bo za te instrumente lahko veljalo splošno pravilo N + 3;

59.  poseben pomen pripisuje varnostni rezervi, ki je skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine; poudarja, da je po mnenju Komisije to edini posebni instrument, ki se lahko uporabi le za odobritve plačil in tako prepreči plačilno krizo v proračunu EU kot leta 2014; obžaluje, da je v nasprotju s prejšnjim obdobjem v uredbi o večletnem finančnem okviru določena obvezna izravnava odobritev; je trdno prepričan, da ta zahteva ustvarja nevzdržne razmere, zaradi katerih se bodo letni zneski za zgornjo mejo večletnega finančnega okvira v zadnjih letih obdobja dejansko znižale, to pa bo ustvarilo dodaten pritisk na proračun EU; poudarja, da je varnostna rezerva v vsakem primeru skrajna možnost, o njeni uporabi pa skupaj sprejmeta dogovor obe veji proračunskega organa; zato poziva, naj se pravilo o obvezni izravnavi takoj odpravi z retroaktivnim učinkom, največji letni znesek pa poveča na 0,05 % BND EU;

Nadaljnja obravnava mednarodnih sporazumov o okoljskih spremembah

60.  opaža, da je sporazum COP 21, sklenjen v Parizu, univerzalen, dinamičen in diferenciran sporazum za soočanje z izzivom podnebnih sprememb; poudarja, da je treba v skladu s tem sporazumom nameniti sredstva EU za podporo podnebnim ukrepom v državah v razvoju; poudarja, da morajo vsa sredstva za morebitne ukrepe, ki izvirajo iz sporazuma COP 21, dopolnjevati sedanjo porabo za podnebne ukrepe, in poziva Komisijo, naj pravočasno pred revizijo predstavi izvedbeno strategijo in prvo oceno morebitnih učinkov sporazuma COP 21 na proračun EU; prav tako poudarja, da je revizija večletnega finančnega okvira odlična priložnost, s katero bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev cilja 20 % porabe za podnebne ukrepe in omogočiti morebitno povečanje te meje v skladu z mednarodnimi zavezami, ki jih je EU sprejela na konferenci COP 21; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mehanizem vključevanja podnebnih ukrepov v celoti deloval in da se bo izboljšal sedanji način spremljanja porabe; prav tako opozarja, da je EU zavezana tudi izvajanju strateškega načrta za biotsko raznovrstnost iz Konvencije Združenih narodov, in poudarja, da bi morala nameniti dovolj sredstev za uresničitev zavez v zvezi s tem;

Poenostavitev

61.  meni, da je vmesni pregled/revizija odlična priložnost za prvo ocenjevanje in ovrednotenje delovanja teh politik in programov EU, pa tudi delovanja določb in posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira za prožnost, in pričakuje, da bo Komisija pripravila analizo, v kateri bo opredelila pomanjkljivosti sedanjega sistema izvajanja; posebno pozornost namenja oceni učinka na proces izvajanja novih elementov, uvedenih v sedanjem programskem obdobju, kot so predhodne pogojenosti v okviru kohezijske politike; meni, da bi bilo treba pri vmesnem pregledu/reviziji večletnega okvira obravnavati tudi učinkovitost dodeljenih sredstev pri uresničevanju zadanih ciljev; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za obravnavo morebitnih pomanjkljivosti ter izboljšanje in racionalizacijo okolja za izvajanje v preostalih letih sedanjega večletnega finančnega okvira, da bi zagotovila najučinkovitejšo uporabo zelo omejenih finančnih sredstev ter zmanjšala upravno breme za upravičence;

62.  poudarja, kako pomembno je pokazati dodano vrednost izvrševanja proračuna EU, in podpira, da se kultura usmerjenosti v rezultate postavi v samo središče porabe EU; poudarja, da bi morale, kjer je to mogoče, ocene glede uspešnosti in rezultatov postati ključno načelo, in izpostavlja, da je to načelo še posebej primerno za programe, osredotočene na inovacije; priznava delo Komisije v okviru pobude za proračun EU, osredotočen na rezultate, ki jo je treba še dodatno razviti, in pričakuje rezultate dela medinstitucionalne strokovne delovne skupine za pripravo proračuna na podlagi rezultatov; meni, da bi utegnil tak pristop povečati učinkovitost slabo delujočih programov; poudarja pa, da tehnične ali programske pomanjkljivosti ne smejo privesti do zmanjšanja proračuna EU ali opustitve političnih prednostnih nalog, ter meni, da zgolj z učinkovitejšo porabo ne bo mogoče rešiti težave pomanjkanja finančnih sredstev za nujne in čedalje večje potrebe; spominja Komisijo, da mora biti Parlament ko ena od vej proračunskega organa sodelovati pri pripravi strategije Komisije v zvezi s tem;

Finančni instrumenti

63.  potrjuje večjo vlogo finančnih instrumentov v proračunu Unije kot dopolnilno obliko financiranja v primerjavi s subvencijami in nepovratnimi sredstvi; priznava potencial teh instrumentov na področju povečanja finančnega in posledično tudi političnega vpliva proračuna Unije; kljub temu poudarja, da preusmeritev s tradicionalnega financiranja na inovativnejše instrumente ni priporočljiva na vseh področjih politike, saj niso vse politike povsem tržno usmerjene; poudarja, da so finančni instrumenti alternativen in dopolnilen način financiranja in da jih ne bi smeli uporabljati za projekte, ki bi jim lahko koristila samo uporaba nepovratnih sredstev, kar še posebej velja za manj razvite regije;

64.  poziva Komisijo, naj v teku vmesnega pregleda/revizije izvede poglobljeno analizo uporabe finančnih instrumentov od začetka tekočega programskega obdobja; poudarja, da pri ocenjevanju finančnega instrumenta razsežnost vzvoda ne more biti edino merilo ocenjevanja; v zvezi s tem opozarja na pomembnost načela dodatnosti in ocene prispevka k uresničevanju političnih ciljev EU;

65.  spodbuja Komisijo, naj opredeli vsa področja politike EU, na katerih bi bilo mogoče nepovratna sredstva kombinirati s finančnimi instrumenti, ter naj razmisli o ustreznem ravnovesju med obema; je trdno prepričan, da bi možnost kombiniranja različnih virov EU v okviru pravil harmoniziranega upravljanja pripomogla k optimizaciji sinergij med razpoložljivimi viri financiranja na ravni EU; poudarja, da večja uporaba finančnih instrumentov ne bi smela povzročiti zmanjšanja proračuna Unije; opozarja, da je Parlament že večkrat pozval k večji preglednosti in demokratičnemu nadzoru pri izvajanju finančnih instrumentov, ki se podpirajo s proračunom Unije;

B. Ugotovitve Parlamenta glede večletnega finančnega okvira po letu 2020

66.  opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 25 uredbe o večletnem finančnem okviru predlog novega večletnega finančnega okvira predložiti pred 1. januarjem 2018; zato poudarja, da je treba o več ključnih elementih naslednjega večletnega finančnega okvira razpravljati že v okviru bližajočega se pregleda/revizije;

67.  meni, da morajo glavne prednostne naloge, ki jih je treba obravnavati, vključevati prilagoditve v zvezi s trajanjem večletnega finančnega okvira, temeljito reformo sistema virov lastnih sredstev, večji poudarek na enotnosti proračuna in večjo prožnost proračuna; je poleg tega prepričan, da je treba pregledati oblike postopka odločanja, da bi zagotovili demokratično legitimnost in skladnost z določbami Pogodbe;

68.  opozarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju proračuna Unije spoštovati proračunska načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

69.  poudarja, da je bistveni element težav pri dogovarjanju držav članic o večletnem finančnem okviru, da se osredotočajo predvsem na neto salde; ponavlja svoje stališče, da proračun Unije ni le igra z ničelno vsoto, ampak pomemben sprožilec konvergence in izraz skupnih politik, ki ustvarjajo kolektivno dodano vrednost; zato poziva države članice, naj spremenijo svoje dojemanje proračuna Unije in svoj pristop k njemu, in sicer da se velikost proračuna določi na podlagi temeljite ocene finančnih potreb, ki izhajajo iz pravnih obveznosti Unije, njenih političnih ciljev, ki so določeni v njenih programih in politikah, ter mednarodnih zavez, da se ne bodo ponovno znašle na mrtvi točki, ki bo Unijo zgolj še bolj oddaljila od njenih državljanov; v skladu s tem poziva Komisijo, naj izvede študijo o prihrankih na nacionalni ravni, ki so jih države članice dosegle z ukrepi politike, financiranimi na ravni EU;

70.  opozarja, da bi bilo treba s političnega vidika nujno vzpostaviti postopek odločanja, s katerim bi se zagotovila razpoložljivost potrebnih finančnih sredstev bodisi na ravni EU bodisi na nacionalni ravni, da bi se doseglo polno izvajanje političnih odločitev Evropskega sveta;

Trajanje

71.  opozarja, da so se vse tri institucije v skladu z uvodno izjavo 3 uredbe o večletnem finančnem okviru dogovorile, da bodo v okviru pregleda/revizije skupaj proučile vprašanje najprimernejšega trajanja; ponavlja svoje stališče, da je treba trajanje večletnega finančnega okvira uskladiti s političnim ciklom Parlamenta in Komisije, s čimer bi evropske volitve postale forum za razpravo o prihodnji prednostni porabi sredstev;

72.  kljub temu poudarja, da je zlasti za programe v okviru deljenega upravljanja na področju kohezijske politike in razvoja podeželja bistvena dolgoročnejša predvidljivost, saj je za dogovore o področni zakonodaji in operativnih programih na nacionalni in regionalni ravni potrebnega veliko časa;

73.  meni, da bi se bilo treba zaradi hitro spreminjajočih se političnih razmer in zagotavljanja večje prožnosti o nekaterih elementih večletnega finančnega okvira dogovoriti za pet let, o drugih, zlasti tistih, ki so povezani s programi, pri katerih je potrebno dolgoročnejše načrtovanje, in/ali politikami, za katere so predvideni zapleteni postopki za vzpostavitev sistemov izvajanja, na primer za kohezijsko politiko ali razvoj podeželja, pa bi se bilo treba dogovoriti za obdobje 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo;

Reforma sistema virov lastnih sredstev

74.  poudarja, da je potrebna popolna reforma sistema virov lastnih sredstev, pri kateri je treba upoštevati vodilna načela preprostosti, poštenosti in preglednosti; zato do konca leta 2016 pričakuje ambiciozno končno poročilo delovne skupine na visoki ravni za lastna sredstva, do konca leta 2017 pa enako ambiciozen zakonodajni sveženj Komisije v zvezi z lastnimi sredstvi od leta 2021;

75.  poudarja, da je treba zmanjšati delež prispevkov iz BND v proračun Unije, da bi preprečili pristop pravičnega povračila, ki ga uporabljajo države članice; poudarja, da bi s tem zmanjšali breme za državne blagajne, ta sredstva pa bi bila na voljo nacionalnim proračunom držav članic; opozarja, da so sedanja lastna sredstva iz DDV prezapletena in da v bistvu gre za drugi prispevek iz BND, zato poziva, naj se ta lastna sredstva bistveno spremenijo ali v celoti ukinejo; meni, da morajo prispevki iz BND kljub temu ostati element proračuna, saj morajo delovati kot izravnalni prispevki;

76.  poziva, naj se uvede eno novo lastno sredstvo ali več, ki je po možnosti jasno povezano z evropskimi politikami, ki ustvarjajo dodano vrednost; je seznanjen s tem, da je delovna skupina na visoki ravni že razpravljala o številnih morebitnih novih lastnih sredstvih, kot so reformiran DDV, davek na finančne transakcije, izdajanje bankovcev ECB, reformiran sistem EU za trgovanje z emisijami in obdavčitev ogljika, obdavčitev prometa, davek od dohodkov pravnih oseb, obdavčitev električne energije ali obdavčitev digitalnih medijev; nestrpno pričakuje priporočila skupine na visoki ravni, da bo mogoče nadaljevati in pripraviti stališče Parlamenta v zvezi s tem; glede na to poziva, naj se postopoma odpravijo vse oblike popustov;

Enotnost proračuna

77.  poudarja pomen načela enotnosti proračuna in opozarja, da je treba v skladu s členom 310(1) PDEU v proračunu prikazati vse postavke prihodkov in odhodkov Unije; je zaskrbljen zaradi nedavnega premika od metode Skupnosti na medvladno odločanje, ki se od leta 2014 opaža pri vzpostavitvi skrbniškega sklada Bêkou za Srednjeafriško republiko, regionalnega skrbniškega sklada Madad za odziv na krizo v Siriji, nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko in instrumenta za begunce v Turčiji; poudarja, da ta oblika financiranja pomeni prerazporeditev skladov v okviru obstoječih večletnih finančnih programov, o katerih so se pogajale in dogovorile tri institucije; opozarja, da to ogroža demokratično odgovornost, saj je bil Parlament izključen iz vzpostavljanja teh skladov;

78.  poudarja, da Parlament in Svet proračun Unije v skladu s Pogodbo pripravita enakopravno kot dve veji proračunskega organa; poleg tega meni, da je popoln parlamentarni nadzor nad vsemi odhodki bistveni element vse porabe EU; poziva Komisijo, naj ohrani enotnost proračuna in jo pri predlaganju novih političnih pobud upošteva kot vodilno načelo;

79.  ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad (ERS) od leta 2021 vključiti v proračun Unije ter hkrati zagotoviti financiranje mirovne pomoči za Afriko in dejavnosti, povezanih z varnostjo;

80.  poudarja, da vključitev Evropskega razvojnega sklada ali ad-hoc instrumentov v proračun EU pomeni, da se njihova finančna sredstva prištejejo k zgornjim mejam večletnega finančnega okvira, ki jih bo treba ustrezno revidirati, da se ne bi ogrozilo financiranje drugih politik in programov EU;

Večja prožnost

81.  poudarja, da toga struktura proračuna Unije proračunskemu organu preprečuje, da bi se ustrezno odzval na spreminjajoče se okoliščine; zato poziva, naj bo naslednji večletni finančni okvir prožnejši, zlasti med razdelki v obliki prožnosti neporabljenih rezerv in med leti, da bi čim bolje izkoristili zgornje meje večletnega finančnega okvira;

82.  poudarja, da se mora Unija prožno odzivati na spreminjajoče se okoliščine, ne da bi to vplivalo na dogovorjeno načrtovanje programov, poleg tega pa se mora hitro odzivati na nastajajoče krize, kot je sedanja migracijska kriza; zato poziva, naj se poleg že obstoječih posebnih instrumentov v sklopu večletnega finančnega okvira znotraj proračuna Unije vzpostavi stalna krizna rezerva EU, s čimer bi preprečili ad hoc rešitve, kot je ustanovitev skrbniških skladov; poudarja, da bi se moral tak mehanizem, namenjen odzivanju na krize in nepredvidene okoliščine, že zaradi svoje narave izvajati kot nov instrument večletnega finančnega okvira in ga ne bi smeli upoštevati pri njegovih zgornjih mejah;

Postopek odločanja

83.  opozarja na kritično stališče Parlamenta glede načina izvedbe postopka, ki je prevedel do sprejetja uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; opozarja, da je za sprejetje uredbe potrebna odobritev Parlamenta; zato poudarja, da mora biti Parlament že od začetka popolnoma vključen v ustrezna pogajanja; meni, da bi morale institucije EU formalizirati oblike naslednjega postopka za večletni finančni okvir z dogovorom med vmesnim pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira, ki bi moral upoštevati pomanjkljivosti prejšnjih pogajanj ter v celoti zaščititi vlogo in prerogative Parlamenta iz Pogodb; meni, da bi morale biti te oblike nazadnje vključene v medinstitucionalni sporazum kot v primeru letnega proračunskega postopka;

84.  meni, da zahteva glede soglasja pri sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; v zvezi s tem poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru lahko sprejela s kvalificirano večino; poleg tega opozarja, da se lahko uporabi tudi splošna premostitvena klavzula iz člena 48(7) PEU, v skladu s katero se lahko uporabi redni zakonodajni postopek; poudarja, da bi bil prehod na glasovanje o sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino v skladu s postopkom odločanja, ki se uporablja za sprejetje tako rekoč vseh večletnih programov EU in tudi za letni postopek za sprejetje proračuna EU;

85.  opozarja, da Evropski svet v skladu s pogodbo nima pravice do izvajanja zakonodajnih funkcij; v zvezi s tem ponovno odločno ugovarja vmešavanju Evropskega sveta v zakonodajo med zadnjimi pogajanji o večletnem finančnem okviru; zahteva, naj se Evropski svet omeji na svoje naloge, kot so določene v pogodbi, in naj ne posega v spremembe politike, v zvezi s katerimi se odločitve sprejmejo po rednega zakonodajnem postopku, ter tako spoštuje zakonodajne pristojnosti Parlamenta v okviru soodločanja;

86.  vztraja, da bi bilo treba zakonodajni postopek za sprejetje prihodnjega večletnega finančnega okvira zaključiti do konca leta 2018 po obsežnih pogajanjih med Parlamentom in Svetom; poudarja, da bo pravočasni dogovor o večletnem finančnem okviru omogočil, da se bodo hitro sprejele vse sektorske uredbe in da se bodo lahko novi programi začeli izvajati brez odlašanja 1. januarja 2021; poudarja, kako pomembno je bolje obveščati nacionalne parlamente in evropske državljane o izzivih naslednjega večletnega finančnega okvira, po potrebi z organizacijo medinstitucionalne in medparlamentarne konference;

°

°  °

87.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2)

  UL L 103, 22.4.2015, str. 1.

(3)

  UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(4)

  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5)

  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(6)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0378.

(7)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0599.

(8)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0455.

(9)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0456.

(10)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.

(11)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.

(12)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0360.

(13)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (26.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavka mnenja: Neena Gill

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se EU še nikoli prej ni soočala s toliko krizami v svoji soseščini in širše, med katerimi izstopajo begunska kriza, naravne nesreče, varnostne grožnje in oboroženi konflikti, ki ogrožajo temeljne vrednote ter zahtevajo solidarnost in okrepljeno zunanje delovanje; opozarja, da je treba izkazati solidarnost ob čedalje pogostejših naravnih nesrečah; poudarja, da teh kriz pri sprejetju večletnega finančnega okvira 2014–2020 še ni bilo mogoče predvideti; opozarja, da se je skupni znesek za razdelek 4 v primerjavi s prvim predlogom Komisije zmanjšal za 16 %, kar je močno oslabilo zmožnost EU, da se odziva na te nove izzive in izpolnjuje svoje politične zaveze; poziva Komisijo, naj vloži predlog za revizijo, s katero bi zvišali zgornje meje za obveznosti v tem razdelku, da se zagotovijo dodatna finančna sredstva; poziva Komisijo, naj uvede pristop k oblikovanju proračuna na osnovi uspešnosti, pri tem pa upošteva posebnosti zunanjih ukrepov;

2.  poudarja, da je reševanje migracijske in begunske krize pomembna prednostna naloga, vendar ne bi smelo potekati na račun politik na drugih področjih, tudi ne tistih, ki so bistvene za obravnavo dolgoročnih izzivov in ciljev ter vzrokov sedanje krize; je prepričan, da morajo odzivi na humanitarno stisko potekati vzporedno z razvojnimi procesi, doseganjem trajnostnih razvojnih ciljev, spodbujanjem trdnih in varnih okolij, kjer lahko poteka razvoj, ter zavzemanjem za človekove pravice in vse druge prednostne naloge zunanje politike EU;

3.  meni, da trenutni mehanizmi prilagodljivosti v smislu obsega in prožnosti ne zadostujejo za primerno odzivanje na spremenjene razmere; opozarja, da je Komisija predvsem zaradi pomanjkanja sredstev vzpostavila nekaj priložnostnih instrumentov, kot so skrbniški skladi za Sirijo, Afriko in Srednjeafriško republiko ter instrument za begunce v Turčiji; se zaveda njihovega potenciala za povečanje finančnega odziva EU, vendar poudarja, da jih je treba upravljati pregledno, odgovorno in pod demokratičnim nadzorom, ter je razočaran, ker države članice niso izpolnile svojih finančnih zavez; odločno poziva, naj Evropski parlament nadzoruje upravljanje skrbniških skladov;

4.  poziva Komisijo, naj predlaga reformo mehanizmov prilagodljivosti večletnega finančnega okvira, med drugim vzpostavi stalno krizno rezervo EU, ki bo omogočala uporabo dodatnih sredstev s prilagodljivimi postopki, tako da se bo mogoče hitro odzvati na izredne in nestanovitne razmere; poudarja, da bi se morala vsa nujna finančna pomoč, namenjena odzivanju na krize in nepredvidene razmere, že zaradi svoje narave zagotavljati s posebnimi instrumenti, ki jih ne bi smeli vštevati v zgornje meje večletnega finančnega okvira; meni, da bi se z možnostjo prenosa nedodeljenih sredstev med razdelki povečala sposobnost za odzivanje na nove izzive, dopuščal pa bi tudi maksimalni izkoristek zgornjih meja večletnega finančnega okvira; meni, da bi bilo treba obstoječa sredstva uporabiti čim bolj učinkovito; poudarja, kako pomembne so rezerve za nujno pomoč in ohranjanje zadostnih sredstev v ta namen;

5.  poudarja, da bo moral revidirani večletni finančni okvir zadostiti potrebam pri uporabi zunanjih finančnih instrumentov, ki se bodo pokazale pri njihovem vmesnem pregledu leta 2017, ter poziva k večji skladnosti in usklajevanju obeh postopkov pregleda;

6.  poziva Komisijo, naj naslednji večletni finančni okvir uskladi s političnim ciklom Komisije in Parlamenta, da bi povečala demokratično odgovornost in preglednost večletnega proračuna.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Marek Jurek, Bodil Valero

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ricardo Serrão Santos, Renate Weber


MNENJE Odbora za razvoj (30.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  spominja, da je v prvih letih novega večletnega finančnega okvira močno primanjkovalo proračunskih sredstev za plačila, kar je imelo negativne posledice za izvajanje programov zunanjega delovanja; poziva, da se v razdelku 4 zagotovijo zadostna sredstva za plačila, da se ta težava ne bo ponovila;

2.  je seznanjen z ogromnimi svetovnimi potrebami po humanitarni pomoči in zmanjševanju tveganja nesreč, pripravljenosti na nesreče in epidemije ter krepitvi odpornosti v državah v razvoju; je prav tako seznanjen, da te potrebe vse bolj naraščajo zaradi posledic konfliktov in vojn, kršitev človekovih pravic, slabega upravljanja in korupcije, slabega zagotavljanja osnovnih socialnih storitev, vključno s šibkimi zdravstvenimi sistemi, neobstojem splošnega zdravstvenega varstva in pomanjkanjem naložb v zdravstvene inovacije, čedalje večjih ekonomskih in socialnih razlik, pa tudi podnebnih sprememb in tekmovanja za redke vire; meni, da je treba povečati preglednost, odgovornost in poročanje pri porabi sredstev in uporabi finančnih orodij za razvojno in humanitarno pomoč ter zagotoviti hitro odobritev proračunskega organa, kadar je potrebna, zlasti ob upoštevanju nove agende 2030 in načela usklajenosti politik za razvoj; je prepričan, da je to tudi v interesu EU, saj bo preprečilo prihodnje migracijske pritiske;

3.  je seznanjen, da stroški držav donatork za begunce, čeprav po definiciji odbora za razvojno pomoč pri OECD delno sodijo v uradno razvojno pomoč, ne prispevajo k trajnostnemu razvoju držav v razvoju in k odpravljanju glavnih vzrokov za migracijo; ugotavlja, da nekatere države članice stroške pomoči za begunce pri poročanju vse pogosteje opredeljujejo kot uradno razvojno pomoč; znova opozarja, da bi morali učinkoviti ukrepi humanitarne pomoči in razvojni programi odpravljati glavne vzroke za migracijo v državah v razvoju in se ne bi smeli izvajati na račun razvojnega financiranja in politik EU na drugih področjih;

4.  spominja, da je imela migracijska in begunska kriza precejšnje posledice za proračun EU in bo tudi v prihodnjih letih zahtevala dinamično odzivanje; podpira porabo vseh sredstev v razdelkih 3 in 4 proračunov EU v obdobju 2014–2016; v zvezi s tem poziva k ustreznemu povečanju zgornjih meja, da se bo mogoče ustrezno odzvati na migracijsko in begunsko krizo;

5.  se zaveda, da so za uresničenje vseh vidikov cilja trajnostnega razvoja št. 16 potrebni odhodki; meni, da je spodbujanje miru, pravne države, človekovih pravic, dobrega upravljanja in izobraževanja v državah v razvoju ključnega pomena za mir in varnost, zmanjšanje revščine in neenakosti ter dolgoročno za izkoreninjenje revščine; zavrača vsakršno uporabo razvojne pomoči za cilje, ki niso povezani z razvojem, kar je jasno zapisano v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); poudarja, da je treba to financiranje, ki ni del uradne razvojne pomoči, zagotoviti iz drugih instrumentov, ne iz instrumenta za razvojno sodelovanje ali Evropskega razvojnega sklada oziroma drugih mehanizmov, ki se napajajo samo iz teh instrumentov, kot je nujni skrbniški sklad EU za Afriko;

6.  poudarja, da so glede na nove epidemije potrebni zadostni odhodki za zdravstvo; opominja, da so za uresničenje tretjega cilja trajnostnega razvoja potrebni učinkoviti in celoviti zdravstveni sistemi ter cenovno ugodna zdravila; poziva k boljši uporabi vseh programov večletnega finančnega okvira, kot so Obzorje 2020, instrument za razvojno sodelovanje, Evropski razvojni sklad in program zdravja za rast, pri soočanju s svetovnimi zdravstvenimi izzivi, ki lahko zlahka prizadenejo tudi Evropo;

7.  poudarja, da so bili skrbniški skladi ustanovljeni zato, ker proračun EU ne ponuja dovolj sredstev in prilagodljivosti za hitro in celovito odzivanje na velike krize; poziva k izvedljivi rešitvi, ki bo proračunskemu organu dopuščala popoln nadzor, da se izboljša enotnost proračuna in spoštovanje načela demokratične odgovornosti;

8.  spominja, da je EU sprejela odločne zaveze glede učinkovitosti pomoči, zlasti načela demokratične odgovornosti prejemnikov za razvojne programe in uskladitve pomoči EU s prednostnimi nalogami držav v razvoju; ugotavlja, da je treba to načelo spoštovati tudi pri odzivanju EU na priseljevanje, tj. pri skrbniškem skladu EU za Afriko, ki je bil ustanovljen izrecno za to, da se obidejo daljši postopki Evropskega razvojnega sklada, ki so v skladu z načeli učinkovitosti pomoči; poziva Komisijo, naj predlaga financiranje mirovne pomoči za Afriko z drugimi sredstvi;

9.  prav tako ugotavlja, da spodbudni dogodki, na primer v Mjanmaru/Burmi in Kolumbiji, zahtevajo ustrezen odziv in sredstva EU;

10.  poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, in ugotavlja, da je skupna razvojna pomoč EU v letu 2015 dosegla 0,47 % BND EU; obžaluje, da EU ni izpolnila zaveze, da bo uradna razvojna pomoč v letu 2015 znašala 0,7 % BND; spominja, da je EU skupno zavezo o povečanju te pomoči na 0,7 % nedavno obnovila; poudarja, da je treba v ta namen precej povečati sredstva, in meni, da bi bilo treba to dejstvo upoštevati pri reviziji večletnega finančnega okvira; poziva države članice, naj sprejmejo jasen načrt, kako bodo izpolnile to zavezo in za uradno razvojno pomoč prispevale 0,7 % svojega BND;

11.  opominja, da je pravočasno in predvidljivo financiranje humanitarne pomoči najlažje, kadar ni vrzeli med plačili in obveznostmi, in poziva Komisijo, naj pripravi predlog, po katerem bodo plačila za ukrepe humanitarne pomoči sistematično ustrezala obveznostim;

12.  poziva EU in države članice, naj prenehajo napihovati podatke o pomoči in elemente, ki prispevajo k temu, izključijo iz poročil o uradni razvojni pomoči (npr. stroške beguncev, vračunane študentske stroške, vezano pomoč, obresti za posojila in odpisane dolgove);

13.  podpira financiranje boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju s sredstvi EU in vztraja pri tem, da je treba spoštovati zavezo držav v razvoju, da tovrstna pomoč ne bo spodkopala uradne razvojne pomoči, ki ni povezana s podnebjem; vztraja, da je treba za dodatne potrebe zbrati dodatna sredstva;

14.  poziva k vmesni oceni razvojnih programov iz večletnega finančnega okvira na podlagi njihove uspešnosti glede na zastavljene cilje, absorpcijske zmogljivosti in dodane vrednosti EU, pri čemer naj se upoštevajo zamude pri izvajanju sedanjega okvira in zaveze, sprejete v vmesnem obdobju, na primer cilji trajnostnega razvoja; priporoča, da se za zaveze, ki se ne uresničujejo dovolj, po potrebi zagotovi zadosten proračun;

15.  spominja na zavezo EU, da bo 20 % uradne razvojne pomoči namenila osnovnim socialnim storitvam, pri tem pa se osredotočila na izobraževanje in zdravje; meni, da je uživanje najvišjih dosegljivih standardov zdravstva temeljna človekova pravica in da splošni dostop do zdravstvene oskrbe in varstva, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami, močno spodbuja razvoj in je temeljnega pomena za enakost spolov ter izboljšanje prehranjevanja in izobraževanja; zato poudarja, da so glede na nenadne epidemije potrebni odhodki za zdravstvo, pa tudi obsežne naložbe v odporne zdravstvene sisteme in nujna zdravila po ugodnih cenah v številnih državah z nizkimi in srednjimi dohodki, da bi uresničili cilje iz agende 2030.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Maria Heubuch, György Hölvényi, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Carolina Punset, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Patrizia Toia, Jan Zahradil

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (25.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Reimer Böge

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da trgovinska politika EU s spodbujanjem odprtih trgov v duhu vzajemnosti in spodbujanja gospodarske rasti, zaposlovanja in razvoja prispeva k stabilnosti in blaginji EU in tretjih držav; poziva k ustreznemu financiranju, da bo lahko Komisija začela izvajati ambiciozen program, določen v strategiji „Trgovina za vse“;

2.  ugotavlja, da se s sklenitvijo vsakega novega prostotrgovinskega sporazuma precej zmanjšajo prihodki v proračun lastnih sredstev Unije; poziva Komisijo, naj pripravi natančno oceno izgube pričakovanih prihodkov za vsakega od treh prostotrgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja, in naj jasno navede, kakšno proračunsko prestukturiranje je treba sprejeti, da bi nadomestili izgubljene zneske; poziva Komisijo, naj pripravi predloge o predvidenem prispevku mednarodne trgovine za prestrukturiranje proračuna in lastnih sredstev Unije;

3.  verjame, da je migracijska in begunska kriza pokazala velike pomanjkljivosti pri doslednosti ukrepanja EU v vzhodni in južni soseščini ter v podsaharski Afriki; poziva Komisijo, naj revizijo večletnega finančnega okvira izkoristi kot priložnost, da začne korenito reformo strategije politik za partnerje EU, da bi povečala usklajenost politik za razvoj in učinkovito obravnavala vzroke za migracijo; poudarja, da se financiranja programov za blažitev posledic begunske krize ne bi smelo zagotavljati iz sredstev za uradno razvojno pomoč;

4.  poudarja, da bi bilo treba osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij za gospodarstvo EU poudariti v celoviti in dosledni strategiji, ki bi evropskim malim in srednjim podjetjem zagotovila ozračje, primerno za poslovanje, ter spodbujala njihove priložnosti za mednarodno trgovino in nalože; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj za mala in srednja podjetja pripravi posebne in jasne priročnike o priložnostih in prednostih vseh trgovinskih sporazumov, ki jih sklene EU; ponovno poziva Komisijo, naj oceni in izboljša učinkovitost in uspešnost različnih pobud v okviru instrumenta partnerstva, ki podpira internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, v odnosu do zasebnih pobud in pobud držav članic, pa tudi drugih instrumentov za financiranje EU, ki podpirajo mala in srednja podjetja, na primer COSME, da bi zagotovila dopolnjevanje in evropsko dodano vrednost;

5.  je seznanjen z vedno večjo uporabo jamstev in finančnih instrumentov izven proračuna EU za odzivanje na številne krize, in to kljub proračunskim omejitvam; obžaluje številne reze v razdelku 4, katerih namen je zagotoviti sredstva za novoustanovljena jamstvena sklada za Sirijo in Afriko ter za pomoč Turčiji; vztraja, da morajo vsi instrumenti za financiranje upoštevati oblikovana merila za učinkovitost pomoči, na primer o lastništvu in prilagoditvah, ostati izjema in se morebiti vključiti v proračun, s čimer bi zagotovili demokratično odgovornost;

6.  opozarja, da je raven neporavnanih obveznosti v razdelku IV, ki se je od leta 2010 nenehno povečevala, leta 2015 dosegla doslej najvišjo vrednost; poudarja, da mora biti v razdelku IV na voljo zadostna raven plačil glede na obveznosti, saj bi tako preprečili, da bi v prihodnje ponovno prišlo do nevzdržne ravni neporavnanih obveznosti; poziva Svet, naj poveča zgornje meje za plačila, da bi preprečili novo plačilno krizo ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da bi bilo treba glede na zelo tesne zgornje meje v večletnem finančnem okviru učinkovito preprečiti vsakršno izgubo razpoložljivih sredstev za prevzem obveznosti; zato poziva, naj se sredstva za prevzem obveznosti, preklicana zaradi delnega izvrševanja ali neizvrševanja, v proračunu EU ponovno dodelijo v namene, ki jih določita Parlament in Svet v okviru proračunskega postopka;

7.  meni, da je evropski jamstveni sklad za zunanje ukrepe učinkovit in uspešen mehanizem za oblikovanje rezervacij za tveganja, povezana z dajanjem posojil EU v tretjih državah; poziva, naj se da na voljo več posojil za podporo malim in srednjim podjetjem ter za razvoj socialne in ekonomske infrastrukture v regijah, na katere je migracijska in begunska kriza najbolj vplivala, saj bi tako pomagali pri obvladovanju migracij; poziva predvsem, naj se pri tem pristopu uporabijo izkušnje s področja pravične trgovine, prav tako pa naj se okrepijo ustrezne strukture in načela;

8.  poudarja, da se mora pomembna podpora v okviru mehanizma makrofinančne pomoči EU za partnerske države, ki se soočajo z resnimi gospodarskimi težavami, odražati v proračunu EU;

9.  poziva k zagotovitvi zadostnih sredstev v razdelku 5, da bi lahko opravili predhodne, vmesne in naknadne ocene trgovinskih sporazumov, izboljšali njihovo kakovost in učinkovitost s pregledom uporabljene metodologije ter poskrbeli, da se bodo obveznosti EU in njenih trgovinskih partneric v celoti izvajale in uveljavljale.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Edouard Ferrand, Sander Loones, Georg Mayer, Lola Sánchez Caldentey, Judith Sargentini, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (31.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Georgi Pirinski

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je povolilna revizija večletnega finančnega okvira nujna in da je treba pri njej obravnavati tekoče in nove politične izzive ter prednostne naloge, s katerimi se soočajo EU in države članice, na primer visoka stopnja revščine, socialna izključenost, brezposelnost, neenakost in izzivi, ki jih pomenijo begunci, s čimer bi zagotovili, da bo EU uresničila cilje iz strategije Evropa 2020; poudarja, da prerazporeditev sredstev v nujnih primerih ni trajna rešitev; vztraja, da je treba ohraniti sedanje zaveze glede virov za doseganje strateških ciljev Unije ter večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; zahteva, da se v večletnem finančnem okviru povečajo nekatere zgornje meje na področju zaposlovanja in socialnih politik, njegova prilagodljivost pa poveča, da se bo mogoče odzivati na nepredvidene socialne okoliščine;

2.  ugotavlja, da so bile zgornje meje sedanjega večletnega finančnega okvira presežene, zaradi česar je ogrožena vzdržnost večletnega finančnega okvira v drugi polovici njegovega cikla; zato poziva Komisijo, naj opravi pravo vmesno revizijo zgornjih meja večletnega finančnega okvira in določb uredbe o večletnem finančnem okviru, pri kateri naj ustrezno upošteva ugotovitve pregleda, da bi Uniji zagotovili vzdržen proračunski okvir, na podlagi katerega bi lahko dosegla svoje prednostne cilje in uspešno izvedla pomembne projekte;

3.  poudarja, da stopnja zaposlenosti v EU trenutno znaša 69,2 %, kar je precej pod ciljem iz strategije Evropa 2020, da je brezposelnost izjemno visoka zlasti med ženskami, mladimi, starejšimi in prikrajšanimi skupinami ter da je več kot 12 milijonov ljudi v Evropi dolgoročno brezposelnih, kar je 5 % aktivnega prebivalstva EU; v zvezi s tem opozarja na pred kratkim sprejeto priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgoročno brezposelnih na trg dela(1), ki je znova pokazalo, da Unija potrebuje trdne politike in zadostna sredstva; poziva k povečanju evropskih javnih in zasebnih naložb v spretnosti in ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest, vključno z zelenimi delovnimi mesti in delovnimi mesti v socialnem gospodarstvu, zdravstvenem in socialnem sektorju ter sektorju nege, in sicer z namensko rezervacijo in povečanjem sredstev za Evropski socialni sklad;

4.  ugotavlja, da je bil celoten proračun za pobudo za zaposlovanje mladih dodeljen v letih 2014 in 2015 in da podatki kažejo, da je bil tudi v celoti izplačan; vztraja, da se mora pobuda za zaposlovanje mladih nadaljevati, njena uspešnost pa analizirati in oceniti v skladu z zahtevo iz skupne izjave, ki je del sporazuma o proračunu za leto 2016, pri čemer je treba upoštevati poročilo Računskega sodišča, ki bo predvidoma končano v začetku leta 2017; vztraja, da je treba opraviti popravke za izboljšanje izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, s čimer bi poskrbeli za zadostno učinkovitost in uspešnost naložb za uresničitev ciljev programa; poziva, naj se sredstva za pobudo zagotavljajo vsaj do leta 2020;

5.  poudarja, da je boj proti brezposelnosti mladih najpomembnejša prednostna naloga, in poziva države članice, naj spodbujajo podjetništvo in kakovostna vajeništva med mladimi, saj gre za mehanizme za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in takojšen dostop do zaposlitve, obenem pa naj zagotavljajo ustrezno varnost zaposlitve in primerno socialno varstvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba nameniti dovolj sredstev za spodbujanje mobilnosti vajencev, in sicer tako, da bi bili tudi oni upravičeni do sredstev iz programa Erasmus pod enakimi pogoji, kot veljajo za študente;

6.  se zaveda, da bosta nova zakonodaja o mreži EURES in evropska platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu črpali sredstva programa za zaposlovanje in socialne inovacije, ter vztraja, da je treba v proračunu EU zagotoviti zadostna sredstva za ta program, ne da bi ogrožali cilje področij Progress ter mikrofinanciranje in socialno podjetništvo v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije; poziva, naj se ohrani dodeljeni delež 61 % za os Progress, in sicer za projekte in podporo za mreže na ravni Unije, ki spodbujajo socialno vključenost in boj proti revščini;

7.  poudarja, da sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ne zadostujejo za odpravo vse večjih neenakosti in revščine, najhujših posledic gospodarske krize za trge dela, ki so povzročile izključitev mladih in dolgoročno brezposelnih, ter pritoka beguncev brez primere; poziva Evropsko komisijo, naj poveča sredstva za socialne politike in s tem okrepi kohezijsko politiko, da bi omogočili vključevanje beguncev v družbo in na trg dela ter zagotovili uresničevanje ciljev EU glede spodbujanja zaposlovanja in družbene vključenosti; zato poziva Komisijo, naj med revizijo večletnega finančnega okvira po potrebi predlaga povečanje sredstev za Evropski socialni sklad v okviru proračuna za kohezijsko politiko; vztraja, da se nacionalna sredstva za ukrepe Evropskega socialnega sklada ne smejo zmanjševati in da je treba vsako leto zagotoviti zadosten dotok denarja za plačila iz proračuna EU;

8.  poudarja, da EU še zdaleč ni dosegla ciljev iz strategije Evropa 2020 v zvezi z zmanjševanjem revščine, kar kaže, da politike na tem področju niso prinesle pričakovanih rezultatov, zlasti za ljudi, ki pripadajo ranljivim skupinam; poziva k ocenam učinka in analizam stroškovne učinkovitosti, da se poišče vzroke za ta neuspeh; opozarja, da 24,4 % prebivalcev EU grozi revščina in socialna izključenost ter da se je njihovo število od leta 2008 povečalo za pet milijonov; zato poziva k povečanju finančne pomoči za ukrepe socialne politike, ki spodbujajo socialne naložbe, med drugim v kakovostne socialne storitve in socialno ekonomijo; poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi boju proti revščini in socialni izključenosti namenila vsaj 25 % Evropskega socialnega sklada, in naj tesno spremlja, ali se za te dejavnosti predviden delež učinkovito uporablja v ta namen;

9.  opozarja na velik problem revščine otrok v Evropi, ki prizadene več kot 20 milijonov otrok (27,8 % v EU-28 in skoraj 50 % v nekaterih državah članicah), živečih v družinah, ki se vsak dan soočajo s težavami zaradi nezadostnih dohodkov in osnovnih storitev, kot so hrana, stanovanje, izobraževanje in zdravstveno varstvo; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj ustanovijo jamstvo za otroke in pri sedanjih politikah boja proti revščini največjo pozornost namenijo otrokom, prav tako pa naj zagotovijo potrebna sredstva za polno izvajanje teh politik, staršem pa s ciljnimi ukrepi, na primer usposabljanjem in razvojem veščin, pomagajo pri premagovanju socialne izključenosti in brezposelnosti;

10.  meni, da bi moral največji razpoložljivi letni znesek za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) vsaj ostati na ravni 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), saj ima ta instrument kljub temu, da doslej ni bil pogosto uporabljen, ogromen potencial pri podpori delavcem, ki so jih prizadele velike strukturne spremembe v gospodarstvu;

11.  poudarja, da bi lahko sinergije in usklajenost med vsemi petimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, zlasti Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj, ter drugimi instrumenti EU povečale njihovo učinkovitost, zato bi jih bilo treba nadalje razvijati;

12.  opozarja, da je proračun EU deloma proračun naložb z močnim učinkom finančnega vzvoda in je lahko zelo pomembno orodje za povečanje strateških naložb z evropsko dodano vrednostjo v skladu s pristopom, katerega cilj je ustvariti trajnostno in vključujočo rast, kakovostna delovna mesta in navzgor usmerjeno socialno zbliževanje; predlaga, naj revizija večletnega finančnega okvira obravnava vpliv Evropskega sklada za strateške naložbe na obstoječe programe EU, pri čemer se ne sme pozabiti, kako pomembni so ti programi za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest, in upoštevati, da je EFSI ključnega pomena za oživitev naložb v Evropi;

13.  poudarja, da so naložbe v raziskave in razvoj ključnega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest; vendar ugotavlja, da po najnovejših razpoložljivih podatkih Eurostata naložbe na tem področju predstavljajo samo 2,03 % BDP v EU, kar je precej pod ciljnim deležem iz strategije Evropa 2020; zato poziva Evropsko komisijo, naj poišče način, kako v celoti nadomestiti sredstva, ki so bila za namene sklada EFSI odvzeta programu Obzorje 2020;

14.  poudarja, da skupna kmetijska politika znatno prispeva k rasti in zaposlovanju, zlasti na podeželju, in opozarja, da eno delovno mesto v kmetijskem sektorju ustvari sedem dodatnih delovnih mest; se zavzema za ohranitev zneskov, vnesenih v razdelek 2 večletnega finančnega okvira, saj je skupna kmetijska politika izjemno pomembna za zaposlovanje; želi spomniti, da skupna kmetijska politika omogoča manjše nihanje prihodkov kmetov, še posebej v času krize, poleg tega pa kmetom, zlasti mladim, omogoča ustanavljanje in razvijanje kmetijskih gospodarstev, da bi ta postala stroškovno učinkovita in uspešna ter da bi neposredno in posredno prispevala k ustvarjanju delovnih mest;

15.  glede na to, da je bilo v EU-27 porabljenih 13,1 % BDP za reševanje bank, medtem ko je proračun EU še vedno manj kot 1 %, poziva države članice, naj zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno premagovanje izrednih izzivov, s katerimi se EU sooča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Elisabeth Morin-Chartier, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Rosa D’Amato, Rosa Estaràs Ferragut, Tania González Peñas, Richard Howitt, Dieter-Lebrecht Koch, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Evelyn Regner, Joachim Schuster, Michaela Šojdrová, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Jens Geier, Sylvie Goddyn, Andrej Plenković, Jasenko Selimovic

(1)

UL C 67, 20.2.2016, str. 1.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (27.4.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Francesc Gambús

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva k reviziji večletnega finančnega okvira, da bo Evropska unija uresničila svoje cilje na področju podnebne in energetske politike do leta 2020 ter da bo pripravljena na čim bolj učinkovito doseganje ciljev, opredeljenih na konferenci COP21 v Parizu, ter svojih podnebnih ciljev do leta 2030 in 2050; poudarja, da bo preobrazba evropskega gospodarstva v nizkoogljično eden od glavnih izzivov, s katerimi se bo morala spoprijeti Evropska unija v prihodnjih letih; ugotavlja tudi, da je treba v skladu s pariškim sporazumom nameniti sredstva EU za podporo podnebnim ukrepom v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava pri pregledu in reviziji večletnega finančnega okvira;

2.  ugotavlja, da bi bilo treba vsaj 20 % večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 porabiti za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami, in da je Komisija z metodologijo vključevanja izračunala, da je bilo za podnebne ukrepe porabljenih 12,7 % proračuna za leto 2014, v predlogu proračuna za leto 2015 pa jim je bilo dodeljenih 12,5 % sredstev; poziva Komisijo, naj pripravi dokončne številčne podatke o izvrševanju proračuna za leto 2015, pa tudi o predvideni porabi za podnebne ukrepe, ki bodo potrebni v preostalih letih sedanjega večletnega finančnega okvira, da bi uresničili cilj 20 % in s tem tudi cilje iz pariškega sporazuma; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo mehanizem vključevanja podnebnih ukrepov v celoti deloval; poudarja, da bi bilo povečanje sedanjega 20-odstotnega deleža proračunsko nevtralno orodje, ki bi prispevalo k preobrazbi Evrope v trajnostno nizkoogljično gospodarstvo;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da finančna sredstva Unije ne bodo porabljena za subvencije, ki bi bile škodljive za podnebje ali vezane na infrastrukturo za fosilna goriva, za podporo dejavnostim, ki škodujejo ekosistemom in biotski raznovrstnosti, ter za subvencije za fosilna goriva; poziva jo tudi, naj uvede učinkovito metodo za sledenje porabi za biotsko raznovrstnost v proračunu Unije;

4.  poudarja, da države članice pregleda večletnega finančnega okvira ne bi smele izrabiti za to, da na proračun EU prenesejo svoje obveznosti, izhajajoče iz skupnega pariškega cilja, po katerem naj bi za podporo državam v razvoju letno namenili 100 milijard USD;

5.  ugotavlja, da izvedbena uredba za program Obzorje 2020 postavlja višji cilj glede podnebnih ukrepov kot celotni proračun EU; meni, da je potrebno natančnejše in popolnejše spremljanje podnebnih ukrepov v programu Obzorje 2020 in da je treba dati večji poudarek tistim delom programa, ki so potencialno pomembni za podnebje, vendar do zdaj niso prinesli pomembnih podnebnih ukrepov, da bo s podnebjem povezana poraba presegla 35 % skupnega proračuna za Obzorje 2020;

6.  glede na to, da je treba zagotoviti dodano vrednost ekosistemov in biotske raznovrstnosti evropskega okolja, meni, da je treba to upoštevati tudi v večletnem finančnem okviru in temu v prihodnjih proračunih nameniti ustrezna sredstva, da bomo lahko ohranili biotsko raznovrstnost, zlasti na podeželju, pa tudi drugod;

7.  glede na sedanje zaveze EU, da bo ustavila izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemskih storitev v Evropi do leta 2020, poudarja, da skupna poraba EU ne sme negativno vplivati na biotsko raznovrstnost in da mora podpreti uresničevanje ciljev glede biotske raznovrstnosti;

8.  meni, da bi morali v večletnem finančnem okviru zagotoviti ustrezen proračun in financiranje za omrežje Natura 2000, zlasti s programom LIFE, katerega namen je spodbujati uresničevanje okoljskih, energetskih in podnebnih ciljev ter jih vključevati v druge politike in prakse držav članic; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se plačila za program LIFE v proračunu za leto 2015 zmanjšala, v glavnem zaradi preložitve nekaterih projektov zaradi gospodarskih razmer in zamude pri izplačilih iz finančnega mehanizma za naravni kapital;

9.  poziva Komisijo, naj nemudoma začne preverjati ustreznost skupne kmetijske politike na osnovi petih meril: dodana vrednost EU, ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost politik;

10.  meni, da je treba financiranje skupne kmetijske politike uskladiti, da bo prispevala k uresničevanju ciljev okoljske politike Unije, med drugim na področju kakovosti zraka, vode, biotske raznovrstnosti in podnebne politike;

11.  meni, da je program „Zdravje za rast“ v obdobju 2014–2020 ključni instrument, zato poudarja, da se proračun zanj v prihodnje ne bi smel zmanjšati;

12.  poziva Komisijo, naj oceni, ali so bili cilji programa Obzorje 2020 po prerazporeditvi sredstev v Evropski sklad za strateške naložbe doseženi, in naj vsaj obnovi proračunski znesek za ta program;

13.  ugotavlja, da bo prehod na bolj krožno gospodarstvo spodbudil učinkovito rabo energije in virov ter prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, zato poziva k ustrezni finančni podpori za izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu;

14.  meni, da bi morali pri reviziji večletnega finančnega okvira upoštevati, da bosta varnost hrane in zanesljive preskrbe z njo v prihodnjih letih pomembna izziva zaradi vse večjega pritiska na vire in vse bolj razširjenih bolezni rastlin v EU; meni, da bi določbo o tem lahko uporabili v boju proti nedohranjenosti v državah članicah ter za izboljšanje kakovosti in varnosti hrane, in sicer z uspešnejšim, učinkovitejšim in zanesljivejšim uradnim nadzorom kot ključnim orodjem za ohranjanje visoke ravni varnosti prehranske verige za ljudi, živali in rastline, pa tudi za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja;

15.  meni, da je treba pri reviziji večletnega finančnega okvira upoštevati, da so naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, vse pogostejše in vse hujše, zato je treba civilni zaščiti dodeliti več sredstev ter omogočiti njihovo fleksibilnejšo uporabo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Soledad Cabezón Ruiz, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Dubravka Šuica, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Caputo, Fredrick Federley, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Merja Kyllönen, Gesine Meissner, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Jasenko Selimovic, Kay Swinburne, Keith Taylor, Mihai Ţurcanu, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Boutonnet, Linda McAvan


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (24.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Janusz Lewandowski

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bi morala Komisija temeljito pregledati delovanje veljavnega večletnega finančnega okvira, nato pa opraviti še zakonodajno revizijo;

2.  poudarja, da sta Parlament in Svet v skladu s Pogodbo dve veji proračunskega organa; zato poziva k polni udeležbi Parlamenta pri vmesnem pregledu in reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru;

3.  poudarja, da uredba o večletnem finančnem okviru že od sprejetja v veliki meri ostaja nespremenjena, čeprav so se okvirne razmere njenega izvajanja spremenile; poudarja, da bi bilo treba po resničnem pregledu obravnavati te izzive v zakonodajnem predlogu; glede tega poudarja, da bi bilo treba nove instrumente, kakršen je Evropski sklad za strateške naložbe, ki so bile oblikovani šele po sprejetju uredbe, ustrezno vključiti v proračun EU brez negativnih finančnih posledic za že dogovorjene programe;

4.  je seznanjen z znatnimi dolgoročnimi učinki Evropskega sklada za strateške naložbe na proračun EU; meni, da sklad vlaga v drugačne projekte od tistih, katerim sta namenjena Obzorje 2020 in IPE, zato ne izravnava v celoti proračunskih vrstic, ki se nanašajo na Obzorje 2020 in IPE; zato poudarja, da je treba, če naj bi EU dosegla svoje cilje na področju raziskav in inovacij, med revizijo večletnega finančnega okvira spet popolnoma obnoviti soglasno dogovorjeno raven financiranja teh programov ter ohraniti ustrezno ravnotežje med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti; v zvezi s tem želi spomniti, da je IPE na področju energije in telekomunikacij bistven za dokončanje energetske in digitalne unije; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje IPE za izpolnitev cilja 10 ali več odstotne elektroenergetske povezanosti;

5.  poudarja, da je izvajanje programov Obzorje 2020 in COSME vodilo k zelo visokim stopnjam črpanja in da je to vodilo k zelo nizki stopnji uspeha v okviru Obzorja 2020, to pa odvrača potencialne kandidate od vlaganja svojih projektov;

6.  znova poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za projekt ITER, da bi lahko fuzijo prikazali kot verodostojen vir trajnostne energije in bodoči element mešanice energijskih virov ter dodatno privabili industrijo in MSP, pa tudi raziskovalne centre;

7.  meni, da se nove politične prednostne naloge ne smejo predlagati na račun dogovorjenih programov sedanjega večletnega finančnega okvira, zlasti Obzorja 2020, IPE, COSME, Galileo in Copernicus, ali predhodno dodeljenih sredstev za posamezne države; poudarja, da bi bilo treba v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira vse nove prednostne naloge podpreti z novim financiranjem;

8.  poziva Komisijo, naj ohrani že dodeljena sredstva v večletnem finančnem okviru 2014–2020 za hitro in popolno vzpostavitev in delovanje infrastrukture programov Galileo, EGNOS in Copernicus, pa tudi za podporo aplikacijam GNSS in dejavnostim opazovanja zemlje, ki so višje in nižje v verigi; ponavlja, kako pomembno vlogo ima lahko program Obzorje 2020 pri zmanjševanju odvisnosti EU na področju bistvenih vesoljskih tehnologij; v zvezi s tem želi spomniti, da vesoljski del programa Obzorje 2020 sodi med prednostne naloge cilja „vodilni položaj v industriji“, predvsem pod posebni cilj „vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“;

9.  poziva k nadaljnji okrepitvi, usklajevanju in povečanju sinergij med Evropskim skladom za strateške naložbe, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter programi Obzorje 2020, COSME in IPE;

10.  poziva proračunske organe, naj uvedejo največjo možno prožnost v zvezi preusmeritvijo neporabljenih letnih odobritev k programom v okviru razdelka 1a, kot so Obzorje 2020, COSME in Instrument za povezovanje Evrope;

11.  ugotavlja, da programi Unije prispevajo k zagotavljanju dostopa do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja v EU, zlasti za tista, ki delujejo v državah članicah, na katere vpliva huda in trajna finančna kriza; poziva k dodelitvi dodatnih sredstev programu, k še več malim in srednjim podjetjem in k ustreznejši izpolnitvi različnih potreb teh podjetij; poziva zlasti k znatni razširitvi instrumenta za mala in srednja podjetja v okviru Obzorja 2020, da bi dosegli vsaj zakonsko odobren znesek iz uredbe o programu Obzorje 2020; poudarja, da dostop do finančnih sredstev ostaja izziv za številna mala in srednja podjetja, zlasti glede na financiranje tveganja; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost financiranja malih in srednjih podjetij, vključno z jasnejšim proračunskim pregledom in nadzorom, pa tudi dejanski pristop od spodaj k temu financiranju;

12.  želi spomniti na edinstveno zmožnost Unije, da začne mednarodno sodelovanje in mobilizira javne finance za čezmejna vprašanja; poudarja, da je mogoče s financiranjem Unije dejansko sprožiti in spodbuditi ukrepe, ki jih države članice ne morejo izvesti same, ter doseči sinergijo in dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic;

13.  verjame, da lahko imajo ambiciozni cilji na področju trajnostne energetske politike, energetske učinkovitosti in politike učinkovite rabe virov stroškovno učinkovite koristi za evropsko industrijo in celotno evropsko gospodarstvo; poziva k dodeljevanju javnih in zasebnih sredstev EU in držav članic za naložbe v te prednostne sektorje; meni, da bi bilo treba spodbujati nadaljnje sinergije med Obzorjem 2020 in pobudami za pametno specializacijo, da bi zagotovili boljše izkoriščanje raziskav in razvoja ter podprli regionalno ekonomsko konvergenco;

14.  poziva k vmesni oceni programov iz večletnega finančnega okvira na podlagi njihove uspešnosti glede na zastavljene cilje, absorpcijske zmogljivosti ter dodano vrednost EU, pa tudi nove politične prednostne naloge kot ključne točke upravljanja porabe EU, pri čemer naj se upoštevajo še vedno prisotne zamude pri plačilih in zamude pri izvajanju sedanjega okvira; poudarja tudi, da je povolilna revizija priložnost za izboljšave večletnega finančnega okvira, ki bi vključevale reforme pri uporabi in upravljanju sredstev, poročanju o njih in nadzor nad njimi; na podlagi ocene uspešnosti, ki se bo med drugim osredotočila na dobro finančno poslovodenje, poziva k prerazporeditvi odobritev, namenjenih za programe, ki niso bili ustrezno izvedeni, k programom, ki dobro delujejo;

15.  meni, da je treba ohraniti in razviti vse proračunske instrumente EU, ki podpirajo naložbe in inovacije, in da ni treba dajati prednosti enemu ali več instrumentom v škodo drugih; je seznanjen z bistveno vlogo proračuna EU pri spodbujanju prihodnje porabe in podpiranju kohezije ter učinkovitega izvajanja politik znotraj EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

5

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Jens Geier, Constanze Krehl, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Anne Sander, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Indrek Tarand, Pavel Telička, Anneleen Van Bossuyt


MNENJE Odbora za promet in turizem (27.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014-2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi morala biti izterjava sredstev, prerazporejenih iz instrumenta za povezovanje Evrope v Evropski sklad za strateške naložbe, ena od ključnih prednostnih nalog za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020; vztraja, da se morajo v prihodnosti spoštovati izbrane prednostne naloge in dodeljena sredstva ter da se do leta 2020 ne smejo več zmanjšati proračun instrumenta za povezovanje Evrope ali drugi instrumenti za prometne projekte;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej predloži oceno projektov, ki so bili financirani iz Evropskega sklada za strateške naložbe in se nanašajo na promet in turizem;

3.  meni, da bi morala Komisija z namenom, da bi pri pregledu večletnega finančnega okvira sprejeli najboljšo možno odločitev, čim prej predložiti poročilo o stopnji izvrševanja in črpanja strukturnih in kohezijskih skladov v projektih na področjih turizma, prometa in infrastrukture, pri čemer je treba podrobno navesti tiste, ki prispevajo k razvoju osrednjega omrežja, koridorjev in celovitega omrežja;

4.  v zvezi s tem poudarja bistveni pomen ustreznega financiranja EU za projekte, opredeljene v delovnih načrtih za koridor osrednjega omrežja TEN-T; poudarja, da to zahteva tudi večjo vključitev področij, povezanih s prometno politiko, kot so večmodalnost in učinkovita logistika, nadgradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture, interoperabilnost, varnost v cestnem prometu in dostopnost, inteligentni prometni sistemi, sinergije z drugimi sektorji, zmanjšanje emisij, mobilnost v mestih ter oprema za čista goriva za trajnostni razvoj in boljše vključevanje urbanih vozlišč;

5.  poudarja, da je bilo za pretekle razpise za zbiranje predlogov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, objavljene v letih 2014 in 2015, trikrat več zanimanja kot ponudbe, in da to jasno kaže na pomemben nabor projektov z veliko dodano vrednostjo EU, ki bi lahko absorbirali dodatne vire (poleg izterjave prerazporejenih sredstev); je zaskrbljen, ker za nove projekte v preostalih štirih letih večletnega finančnega okvira skorajda ni več razpoložljivih sredstev; spominja na prvotno dodelitev sredstev za instrument za povezovanje Evrope pred končno odločitvijo o večletnem finančnem okviru; poziva Komisijo, naj preuči možnost povečanja skupnih sredstev za ta instrument, vključno s povečanjem sredstev za kohezijo v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope;

6.  poudarja, da Evropski sklad za strateške naložbe koristno prispeva k financiranju projektov TEN-T, vendar ne more nadomestiti nepovratnih sredstev, ki ostajajo bistveni in nujni vir financiranja; zlasti poudarja, da bi nepovratna sredstva lahko združili z inovativnimi finančnimi instrumenti in Evropskim skladom za strateške naložbe ter tako spodbudili izvajanje dodatnih projektov, zlasti velikih infrastrukturnih projektov, ki lahko prispevajo k zmanjševanju ekonomskih razlik med regijami in spodbujajo zasebno financiranje (kombiniranje); poziva Komisijo, naj pripravi katalog, ki bo vseboval uspešne projekte, da bi nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom olajšala razumevanje;

7.  poudarja, da je prometna infrastruktura hrbtenica enotnega trga in bistvenega pomena za prost pretok ljudi, blaga in storitev; poudarja, kako pomembno je bolj uskladiti kohezijski sklad in evropski sklad za regionalni razvoj, da bi zagotovili učinkovitejše izvajanje pravil digitalnega enotnega trga v prometnem sektorju; poudarja, da bi bilo treba proračunska sredstva za vseevropska prometna omrežja izvajati tudi na ustrezni ravni v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, da bi dosegli cilj dokončanja osrednjega vseevropskega prometnega omrežja do leta 2030 in celovitega omrežja TEN-T do leta 2050;

8.  poudarja, da se v Evropi stalno veliko premalo vlaga zlasti v glavno prometno infrastrukturo, in opozarja, da ta tveganja ogrožajo konkurenčnost EU kot celote; ugotavlja, da se naložbene potrebe ne nanašajo le na gradnjo infrastrukture, ampak tudi na njeno vzdrževanje in posodabljanje;

9.  prav tako poudarja, da je ustrezno financiranje EU za prometno infrastrukturo eden osrednjih pogojev za teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo; priznava, kako pomemben je kohezijski sklad za izboljšanje infrastrukture in povezljivosti v Evropi, da bi se odpravile infrastrukturne vrzeli med regijami; zato vztraja pri tem, da je treba v sedanjem programskem obdobju in po letu 2020 zagotoviti ustrezna sredstva za ta sklad;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usklajevanje nacionalnih prometnih strategij, da bi Komisiji omogočili odobritev velikih infrastrukturnih projektov; poziva k boljšemu usklajevanju vseh instrumentov EU, povezanih s prometom, s čimer bi zagotovili, da bo največje možno število osrednjih projektov TEN-T pravočasno končano, morebitni prihranki pa ustrezno uporabljeni za podporo zrelim projektom, ki čakajo na začetek izvajanja; poziva Komisijo, naj se odločno zavzema za povečanje preglednosti shem financiranja, ko gre za natančnost ocen stroškov, skladnost s standardi okoljske trajnosti, vključevanje civilne družbe v odločanje ter ustrezno in stalno spremljanje shem financiranja EU;

11.  spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo naložbe v projekte z manjšimi proračunskimi potrebami in precejšnjimi kratkoročnimi prednostmi, kot je odprava manjkajočih povezav na opuščenih in ukinjenih regionalnih čezmejnih železniških povezavah, pa tudi nadgradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture;

12.  meni, da je treba omogočiti prenos presežnih in neporabljenih sredstev iz enega leta v naslednje leto, in poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge v zvezi s tem, da bi prerazporedila sredstva najprimernejšim, zrelim ter z ekonomskega in okoljskega vidika trajnostnim projektom; poudarja, da je treba ponuditi kar največjo prožnost, da bi zagotovili največjo mogočo uporabo sredstev iz večletnega finančnega okvira;

13.  poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev EU za prometno infrastrukturo upošteva nedavno sprejet četrti železniški paket in naj stori vse, kar je v njeni moči, da olajša njegovo hitro izvajanje na področjih, kot so interoperabilnost, varnost, izboljšanje socialnih pogojev in svoboda gibanja; poziva jo tudi, naj upošteva potekajoče razprave o paketu o letalskem prometu in o pristaniščih ter prihajajoči paket o cestnem prometu;

14.  opozarja, da se je vloga proračuna EU prek različnih oblik finančne podpore (nepovratna sredstva, finančni instrumenti) izkazala za odločilno pri zagonu ali oživljanju številnih projektov v prometnem sektorju; meni, da bi moral biti ta sektor odslej pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira prednostno poglavje;

15.  poudarja strateški pomen enotnega evropskega neba kot glavnega instrumenta za zagotavljanje varnosti, okoljske učinkovitosti, konkurenčnosti in varstva pravic državljanov; poziva Komisijo, naj zagotovi dodelitev potrebnih in predvidenih zneskov za uvajanje raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR);

16.  podpira tudi popolno izterjavo sredstev, prerazporejenih iz programa Obzorje 2020 v Evropski sklad za strateške naložbe; poziva Komisijo, naj preuči možnost povečanja sredstev za skupni podjetji SESAR in Čisto nebo, pri tem pa upošteva njune dobre rezultate in prispevek k politikam EU na področju prometa in podnebnih sprememb;

17.  poudarja, kako pomembne so izjemno natančne in zanesljive informacije o položaju in času, ki jih zagotavljata vodilna evropska programa za satelitsko navigacijo Galileo in EGNOS, za večjo varnost in učinkovito uporabo letalskega, cestnega, železniškega in pomorskega prometa, zlasti za inteligentne prometne sisteme in sisteme za upravljanje prometa, kot so upravljanje zračnega prometa (ATM), evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), e-klic, povezana/avtonomna vozila ter pametno upravljanje flote in tovora; poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru 2014–2020 ohrani že dodeljena sredstva za hitro in popolno vzpostavitev in delovanje infrastrukture programov Galileo in EGNOS, pa tudi za podporo aplikacijam, ki so višje in nižje v verigi, v okviru proračunov za programe evropskega GNSS in Obzorje 2020; v zvezi s tem ponovno poudarja, da si Komisija prizadeva zagotavljati neprekinjene storitve GNSS, okrepiti odpornost evropskega gospodarstva in povečati socialno-gospodarske koristi s spodbujanjem razvoja aplikacij;

18.  spominja Komisijo in države članice na velik potencial horizontalnih projektov ter na sinergije med prometnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vseevropskimi omrežji;

19.  poudarja, da je treba razviti in spodbujati okolju prijaznejše načine prevoza, na primer železnice; zato poziva k okrepiti podpore za pobude, kot je „Shift to Rail“ (prehod na železnico);

20.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno (čezmejno) usklajevanje in okrepi upravljanje makroregionalnih strategij EU (za Podonavje, Baltsko morje, Črno morje, Jadransko morje, Jonsko morje), da bi se okrepila teritorialna, ekonomska in socialna kohezija in da bi spodbudili in podprli države članice pri določanju prednostnih infrastrukturnih projektov, ki bodo prinesli regionalno in evropsko dodano vrednost;

21.  opozarja, da bi neporabljene zneske, ki so del prerazporejenih sredstev iz kohezijske politike v instrument za povezovanje Evrope, lahko januarja 2017 začele uporabljati vse kohezijske države članice; poziva Komisijo, naj pripravi primerne predloge za podaljšanje obdobja, v katerem morajo kohezijske države članice ta finančna sredstva porabiti, do 31. decembra 2017; poziva Komisijo, naj zneske, ki niso bili porabljeni do konca lata 2017, dodeli projektom za čezmejne povezave med regijami v razvoju oziroma tem regijam; poziva države članice, naj bolje izkoristijo tehnično pomoč, ki jo ponuja Komisija;

22.  poudarja, da je treba imeti širši in bolj celovit pristop k merilom za upravičene projekte, ki se potegujejo za sredstva EU, zagotoviti boljši dostop do financiranja projektom, ki uvajajo nove prometne storitve, in izboljšati posredovanje podatkov; zlasti poudarja, da je treba preusmeriti sredstva EU v uvedbo digitalnih prometnih storitev in inteligentnih prometnih sistemov, ki prispevajo k premiku k bolj trajnostnim prometnim sistemom in optimizirajo uporabo obstoječih zmogljivosti;

23.  opozarja, da je pomembno v Uniji zagotoviti najvišjo raven varnosti in medoperabilnosti na področju prometa; poudarja, da dodelitve iz proračuna agencij EU niso le upravni izdatki, ampak prispevajo tudi k doseganju ciljev EU, pri čemer si prizadevajo za ustvarjanje prihrankov na nacionalni ravni ter za to, da bi njihovi proračuni imeli zadostna in ustrezna sredstva za opravljanje nalog agencij;

24.  poudarja, da je trajnostni turizem ključno področje potencialne rasti evropskega gospodarskega razvoja in gonilo številnih delovnih mest, zlasti za mlade; meni, da bi bilo treba ustrezna in povečana proračunska sredstva nameniti razvoju pristne evropske politike turizma, pri tem pa se osredotočati na spodbujanje malih in srednjih podjetij ter spoštovanje naravne, kulturne, zgodovinske in industrijske dediščine; poudarja, da potrebujemo boljše usklajevanje med turističnimi in infrastrukturnimi projekti; poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti uvedbe posebnega naslova v prihodnjem okvirnem programu;

25.  priznava pomen človeškega kapitala za razvoj turističnih storitev, in poudarja vlogo, ki jo utegne na tem področju odigrati Evropski socialni sklad; poudarja izvrstne donose na naložbe v turizmu in njihov prispevek k socialni koheziji, zlasti na podeželskih območjih;

26.  poudarja pomen ustrezno financirane integrirane pomorske politike, saj gre za vodilno pobudo EU v sklopu medsektorskega in nadnacionalnega upravljanja;

27.  meni, da je treba ohraniti in dodatno razviti vse proračunske instrumente EU, ki podpirajo naložbe in inovacije, in da ni treba dajati prednosti enemu od teh instrumentov v škodo drugih; ugotavlja bistveno vlogo proračuna EU pri zagotavljanju spodbude za prihodnje odhodke in pri podpiranju kohezije ter učinkovitega izvajanja politik znotraj EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Knut Fleckenstein, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Werner Kuhn, Curzio Maltese, Jozo Radoš, Ulrike Rodust, Davor Škrlec, Evžen Tošenovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatrix von Storch


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (25.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavka mnenja: Constanze Krehl

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da je eden od glavnih ciljev Evropske unije spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti med državami članicami; poudarja, da je kohezijska politika, ki je zastavljena dolgoročno, glavna naložbena politika Unije ter glavno orodje za zmanjševanje razlik med vsemi regijami EU in izboljševanje kakovosti življenja evropskih državljanov, prav tako pa ima pomembno vlogo pri uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; meni, da morajo vsi instrumenti Unije dokazano prispevati k ciljem in prednostnim nalogam EU; poziva k osredotočanju na oceno učinkov, rezultatov, uspešnosti, sinergij in dodane vrednosti;

2.  poudarja, da je treba pri pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira obravnavati nove politične izzive, s katerimi se sooča EU; poudarja, da mora biti kohezijska politika učinkovita in usmerjena k rezultatom, in ugotavlja, da so bili s tem povezani mehanizmi spodbud, kot je oblikovanje proračuna na osnovi uspešnosti, že uvedeni v sedanjem večletnem finančnem okviru; želi spomniti, da so zaradi poznega dogovora o večletnem finančnem okviru in posledično poznega sprejetja zakonodajnega svežnja za kohezijsko politiko (2014–2020) in operativnih programov evropski strukturni in investicijski skladi (ESI) v letu 2016 v zgodnji fazi izvrševanja in da bodo v času pregleda/revizije večletnega finančnega okvira na voljo zgolj omejeni podatki glede rezultatov; v zvezi s tem spominja na možnosti, ki jih ponuja skupni strateški okvir priloge I k Uredbi o skupnih določbah (CPR) (EU) št. 1303/2013; poziva Komisijo, naj oceni stanje izvajanja skladov ESI in o tem obvesti Parlament, prav tako pa naj bolj učinkovito spodbuja sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike; meni, da so potrebne zgodnje pripravljalne dejavnosti za politike EU, ki se financirajo iz večletnega finančnega okvira, da jih bo mogoče začeti izvajati že takoj na začetku prihodnjega večletnega finančnega okvira;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj dodatno povečajo sinergije in dopolnjevanje, poskrbijo za boljše usklajevanje, večjo doslednost in izboljšanje petih skladov ESI ter drugih instrumentov in politik EU, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, programom Obzorje 2020 in Evropskim skladom za strateške naložbe, kar je pomemben element pri zagotavljanju učinkovitosti proračuna EU; zato poziva Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj ustrezno upoštevajo priložnosti za sinergije evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strukturne naložbe, da se poveča učinek vzvoda pri naložbah ter pozitiven vpliv na gospodarsko rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj; poudarja, da je treba okrepiti kohezijsko politiko in izvesti ciljno usmerjeno oceno teritorialnih učinkov povezanih instrumentov, kot so evropski strukturni in investicijski skladi ter program Obzorje 2020;

4.  želi spomniti, da v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 predhodno dodeljenih sredstev za posamezne države ni mogoče znižati s pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira; poziva k pravočasni zaključitvi postopka pregleda/revizije večletnega finančnega okvira najpozneje do leta 2018, povečanju njegovih zgornjih meja in zakonodajni reviziji zgoraj navedene uredbe o večletnem finančnem okviru, pri čemer ne bi smeli posegati v prilagoditev proračuna za kohezijsko politiko v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013;

5.  opozarja, da je poenostavitev osrednja tema pregleda/revizije večletnega finančnega okvira, saj je upravno breme težava, ki se pojavlja na vseh področjih; zato ponovno izraža svoje trdno stališče o pomembnosti poenostavitve dostopa do skladov ESI; v zvezi s tem podpira delo skupine Komisije na visoki ravni pri spremljanju poenostavitve za upravičence ter poziva države članice in Komisijo, naj ustrezne predloge te skupine glede poenostavitve uresničijo že v tekočem programskem obdobju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v delo skupine na visoki ravni v celoti vključi Evropski parlament, in spominja na svojo resolucijo z naslovom „Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020”; prav tako poudarja, da je treba ohraniti ravnovesje med poenostavitvami in nadzorom;

6.  poudarja, da so nepovratna sredstva učinkovita in prednostna oblika podpore na številnih področjih javnega posredovanja, pa tudi za mikro, mala in srednja podjetja; opozarja, da bi bilo treba finančne instrumente, če se izkažejo kot učinkovitejši pri doseganju ciljev politik Unije, uporabljati kot dopolnilno orodje na podlagi ustrezne predhodne ocene; priznava potencial finančnih instrumentov kot prilagodljivih mehanizmov, ki se uporabljajo skupaj z nepovratnimi sredstvi, da bi preprečili razdrobljenost kohezijske politike in proračuna EU, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je lahko multiplikacijski rezultat v smislu učinka in vzvoda precej večji, vendar obstaja tveganje, da bi bilo mogoče zamuditi priložnosti zaradi slabo oblikovanih finančnih instrumentov z omejeno možnostjo uporabe in majhnim učinkom; poudarja, da je potrebnih več dokazov o tem, kako je mogoče finančne instrumente učinkovito uporabiti v kohezijski politiki; meni, da je treba dodatno povečati odgovornost in preglednost finančnih instrumentov, in poziva k bolj poenostavljeni uporabi nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v prihodnje, pri tem pa poudarja, da lahko k njihovi pogostejši uporabi prispevajo jasna pravila, s katerimi bi poenostavili postopek priprave in izvajanja za upravljavce in končne upravičence;

7.  poziva Komisijo, naj upošteva izjemna prizadevanja držav članic in regij pri zagotavljanju ustreznih pogojev za sprejem in vključitev prosilcev za azil in drugih migrantov ter naj med pregledom večletnega finančnega okvira ob upoštevanju njegovih zgornjih meja odhodkov preuči, ali bi bilo mogoče izkoristiti prilagodljivost evropskih strukturnih in investicijskih skladov in ponuditi dodatno pogojeno pomoč tem državam članicam in regijam, tudi tistim na zunanjih mejah EU, ne da bi se zato zmanjšale obveznosti in plačila v podrazdelku 1b in ne da bi s tem posegli v prilagoditev proračuna za kohezijsko politiko v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013;

8.  ugotavlja, da je bilo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 izravnati izjemno velik zaostanek pri plačilih, ki se je kopičil od leta 2011, in da se s tem zadržuje izvajanje kohezijske politike; ugotavlja, da je preprečevanje zaostanka pri plačilih v prihodnje bistveno za zagotavljanje uspešnega izvajanja kohezijske politike EU in izogibanje negativnim učinkom za upravičence, saj sedanji zaostanek pri plačilih škodi ugledu EU; poudarja, da bo uvedba novih virov lastnih sredstev za proračun EU pozitivno vplivala na zamude pri izplačevanju; poziva, naj se o tej uvedbi obširno razpravlja med pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira;

9.  poudarja, da se je sedemletno obdobje večletnega finančnega okvira v preteklosti izkazalo za uspešno in bi utegnilo imeti svoje prednosti, saj je zanesljiv vir financiranja zlasti za lokalne in regionalne organe; meni, da bi morale v postopku pregleda/revizije vse tri institucije skupaj preučiti, kakšno je najprimernejše trajanje naslednjega večletnega finančnega okvira, zlasti ko gre za programe v deljenem upravljanju; poudarja pa, kako pomembna je temeljita ocena trajanja programskega obdobja, tudi zaradi uskladitve s političnim ciklom Parlamenta in Komisije; zato poziva, da bi moralo programsko obdobje za kohezijsko politiko trajati vsaj 7 let oziroma 5 + 5 let, pri čemer bi bilo treba zagotoviti natančno vmesno revizijo politike;

10.  glede na priprave na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 poudarja, da se je izvajanje sedanjega večletnega finančnega okvira že izkazalo za težavno in da se je moral proračunski organ že zateči k skoraj največji ravni prilagodljivosti; zato poziva Komisijo, naj se pri porabi proračuna EU opira na konkretne izkušnje, ki jih je pridobila; poudarja, da bo dobro finančno podprta kohezijska politika, ki prispeva k regionalnemu razvoju in koheziji v EU, potrebna tudi v prihodnje; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je ohraniti kohezijsko politiko po letu 2020 kot glavno naložbeno politiko EU z zadostno ravnjo financiranja;

11.  poziva Komisijo, naj sprejme zaključke v zvezi z omejitvami sedanjega porazdelitvenega ključa za podporo iz skladov kohezijske politike, ki temelji izključno na BDP na prebivalca;

12.  meni, da je revizija/pregled večletnega finančnega okvira dobra priložnost za obravnavo bistvene povezave med kohezijsko politiko ter naslednjim korakom pri izvajanju rezultatov in dogovorov s konference COP21; poudarja, da je treba pospešiti porabo na področju podnebja in povečati njeno učinkovitost, pri tem pa opozarja na velik potencial kohezijske politike, ki bi lahko prispevala k prizadevanjem EU za varstvo podnebja;

13.  poudarja, da je treba spodbujati boljše finančno poslovodenje in dobro upravljanje; v zvezi s tem poudarja, da je upravna zmogljivost na nacionalni, pa tudi na regionalni in lokalni ravni glavni pogoj za pravočasno in uspešno izvajanje kohezijske politike; opozarja tudi, da je rezerva za uspešnost neločljivo povezana s kohezijsko politiko, usmerjeno v rezultate; poziva Komisijo, naj programom, ki so že dosegli mejnike, določene za leto 2018, rezervo za uspešnost v sedanjem obdobju izplača že prej.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivana Maletić, Miroslav Mikolášik, Sophie Montel, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Tonino Picula, Maurice Ponga, Branislav Škripek, Davor Škrlec, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Milan Zver


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (8.6.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Peter Jahr

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je skupna kmetijska politika že desetletja politika v pristojnosti EU, kar pomeni, da poraba za kmetijstvo predstavlja precejšen odstotek skupnega proračuna EU; poudarja, da se je poraba za kmetijstvo v zadnjih treh desetletjih v skladu z zaporednimi tržno usmerjenimi reformami skupne kmetijske politike relativno močno zmanjšala, s 75 % na sedanjih 38 %; zato poudarja, da vsak državljan EU za skupno kmetijsko politiko dnevno prispeva samo 32 centov in da je stopnja napake, kar zadeva nepravilnosti pri porabi, na tem področju nizka; poudarja, da bo hrana, tako kot voda, v prihodnosti strateška dobrina, zato bo Evropa bolj kot kdaj prej potrebovala skupno kmetijsko politiko in močan kmetijski proračun;

2.  poudarja, da se v sklopu skupne kmetijske politike prvega in drugega stebra kmetom izplačuje stalna dohodkovna podpora za kmetijsko proizvodnjo, okoljske programe in gospodarske dejavnosti na podeželju, s tem pa se preprečuje tudi odseljevanje s podeželja; v zvezi s tem ugotavlja, da je vsaj sedanji obseg proračuna bistvenega pomena za ohranitev dvostebrne strukture skupne kmetijske politike, da bi nudili nadomestila in podporo kmetom v vseh kmetijskih sektorjih ter izpolnili pomemben cilj inovacij, ohranili in ustvarili delovna mesta ter povečali dohodek kmetov; poudarja, da je za doseganje skladne in učinkovite politike razvoja podeželja bistveno, da ta ostane del skupne kmetijske politike in se ga zadostno financira, s čimer bi se zagotovila dolgoročna trajnost podeželja;

3.  poudarja, da če bi se vse politike v EU, tako na državni ravni kot na ravni Unije, v celoti financirale iz proračuna EU, bi delež skupne kmetijske politike znašal 1 %, kar je zelo razumno za politiko, ki zagotavlja hrano za več kot 500 milijonov državljanov, prispeva k okoljski trajnosti in ustvarja delovna mesta; meni, da je skupna kmetijska politika najboljša in najcenejša varnostna politika Unije, saj omogoča zadostno oskrbo s hrano, spodbuja teritorialno kohezijo in preprečuje odseljevanje s podeželja;

4.  vztraja, da bi bilo treba skupno kmetijsko politiko, ki predstavlja manj kot 1 % skupnih javnih izdatkov EU, do leta 2020 obdržati vsaj na sedanji ravni, da bi se zagotovila ekonomska vzdržnost kmetijskega sektorja, zadostilo rastočemu povpraševanju po hrani ter spodbudilo rast in zaposlovanje na podeželju EU;

5.  se zaveda, da lahko navidezno velik delež proračuna EU, ki se dodeli kmetijstvu, v javnosti ustvari lažne predstave o tej politiki, medtem ko so subvencije za kmetije v resnici zanemarljive glede na skupen BDP držav članic, imajo pa znaten učinek v smislu zagotavljanja stalnosti v kmetovanju in dohodkovne varnosti za kmete ter omogočanja koristi širšemu podeželskemu gospodarstvu; poudarja, da bi bilo treba pravila za izvajanje skupne kmetijske politike poenostaviti, da bi izboljšali črpanje finančne podpore za kmetijstvo in razvoj podeželja;

6.  želi pojasniti, da je bila poraba za skupno kmetijsko politiko s številnimi reformami te politike zmanjšana in je zdaj bolj ciljno in tržno usmerjena, namenjena povečanju konkurenčnosti kmetijstva EU, hkrati pa obravnava vse številnejše izzive, med drugim okoljska vprašanja in podnebne spremembe, uvedbo zelenih ukrepov in zagotavljanje gospodarskega preživetja podeželskih območij; opozarja pa, da bi bilo treba izčrpno analizirati gospodarsko vzdržnost kmetijskega sektorja z vidika dohodkovne varnosti ter predlagati nova orodja za boj proti nestanovitnosti cen;

7.  vztraja, da je treba obstoječi znesek v razdelku 2, kot je določen z veljavnim večletnim finančnim okvirom, vsaj ohraniti na isti ravni; se v zvezi s tem sklicuje na člen 2 uredbe o večletnem finančnem okviru, ki jasno določa, da dodeljenih sredstev za posamezne države pri vmesni reviziji ni mogoče zmanjšati; prav tako meni, da je treba tudi drugim politikam Unije dodeliti potrebna finančna sredstva, da bo Unija lahko spoštovala svoje pravne obveznosti v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo; meni, da je nesprejemljivo, da se sredstva, ki so rezervirana za kmetijsko politiko, prerazporedijo zato, da se nadomesti pomanjkanje sredstev pri drugih politikah ali programih; v povezavi z migrantsko krizo poziva Komisijo, naj preuči možnost za krepitev sinergij med umikom kmetijskih proizvodov s trga in razdeljevanjem pomoči v hrani za najbolj ogrožene prebivalce in begunce prek Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD);

8.  vztraja tudi, da zneskov za neposredna plačila v razdelku 2 ne bi smeli zmanjšati; poudarja, da je to odločilnega pomena za prihodke številnih kmetov, zlasti v času krize, ki vpliva na več kmetijskih panog, in da letna stopnja črpanja znaša skoraj 100 %;

9.  poudarja, da liberalizacija mlečne industrije ogroža proizvodnjo mleka na stroškovno intenzivnih gorskih območjih; zato poziva Komisijo, naj razvije programe, ki bodo podpirali obrate za predelavo zlasti na gorskih območjih, da bi ti lahko mleko predelali v zelo kakovostne končne proizvode in tako dosegli dodano vrednost, ki je nujno potrebna za proizvajalce mleka;

10.  ugotavlja, da so cene v številnih kmetijskih sektorjih zaradi vedno slabših tržnih razmer v zadnjih letih postale zelo nestanovitne, kar je povzročilo tudi zelo velika nihanja prihodkov, ki jih je treba upravljati organizirano in učinkovito, zlasti zato, ker se stroški proizvodnje povečujejo; opozarja, da sedanja skupna kmetijska politika ni zadostno zagotovila ustreznih sredstev za reševanje nestabilnosti kmetijskih trgov in prihodkov; zato poudarja, da je trenutno stanje pripeljalo do tega, da je treba nemudoma pripraviti tržne in izredne krizne ukrepe v okviru enotne skupne ureditve kmetijskih trgov ter zagotoviti zadostna proračunska sredstva za reševanje tržnih kriz, zlasti tistih, ki vplivajo na sektorje mlečnih izdelkov, svinjine, sadja in zelenjave ter perutnine; poudarja, da je eden od glavnih vzrokov te krize, ruski embargo, posledica odločitev, sprejetih izven sektorja; v zvezi s tem dodaja, da zaradi krčenja proračuna za skupno kmetijsko politiko med zadnjimi pogajanji o večletnem finančnem okviru sredstva za neposredna plačila prvega stebra te politike trenutno ne zadoščajo za omilitev nestanovitnosti prihodkov, s katero se soočajo kmetje; meni, da je bistvenega pomena, da se ustvari manevrski prostor v proračunu za leto 2016, javni organi in kmetijski delavci pa bi morali razmisliti o hitri in učinkoviti vpeljavi nekaj tržnih ukrepov, ki jih je Svet za kmetijstvo sprejel 14. marca 2016; opozarja, da bi sedanja kriza morala Komisijo pripraviti, da ponovno prouči nekatere instrumente upravljanja trgov in kriznega upravljanja, da bi zagotovila ustrezno razpoložljivost proračunskih virov; vztraja tudi, da mora vmesni pregled večletnega finančnega okvira dodeliti dovolj sredstev, da se v kriznih časih obravnavajo vprašanja varnosti hrane in zdravja živali;

11.  ugotavlja, da kmetje proizvajajo hrano, ki jo vsi potrebujemo za življenje, vendar so njihovi prihodki v večini držav članic podpovprečni, kar negativno vpliva na njihov življenjski standard in življenjski standard njihovih družin ter zmanjšuje privlačnost tega poklica za mlade; ugotavlja, da na kmete pritiskajo naraščajoči vhodni stroški(1) na eni strani in nedonosne cene za njihovo blago na drugi(2); zato meni, da bi morali obratna sredstva in stroške proizvodnje obravnavati v skupni kmetijski politiki s spodbujanjem večje avtonomije;

12.  poudarja, da je razlika do zgornjih meja za skupno kmetijsko politiko do leta 2020 veliko manjša kot v prejšnjih večletnih finančnih okvirih, pri čemer se sektor srečuje s številnejšimi izzivi; v zvezi s tem poudarja, da bi smeli to razliko uporabljati izključno za potrebe kmetijskega sektorja, saj sta dolgoročno načrtovanje in naložbena varnost bistvena za kmete v EU; poudarja, da je ruski embargo najbolj prizadel kmetijski sektor, s hudimi posrednimi učinki na trge, ter da ta sektor ne bi smel sam nositi bremena političnih odločitev, kot se trenutno dogaja; zahteva oceno učinka ruskega embarga na kmetijski sektor EU, ki bo na koncu privedla do pogajanj z Rusijo o koncu tega embarga;

13.  opozarja, da obstoječa razlika do zgornje meje kmetijskega proračuna morda ne bo zadostovala, saj tržna nihanja, veterinarska in fitosanitarna tveganja ter drugi nepredvideni dogodki vse bolj pritiskajo nanj, zato se pričakuje, da bo ta razlika do konca sedanjega programskega obdobja v celoti porabljena; meni, da je obžalovanja vredno, da so sredstva za fitosanitarne ukrepe v razdelku 3 sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da vsako zmanjšanje ali prerazporeditev te proračunske vrstice lahko ogrozi prehransko varnost in zdravje v EU;

14.  poudarja, da sedanja nestabilnost na kmetijskih trgih in visoka nestanovitnost cen kažeta potrebo po ohranitvi kmetijskih subvencij, saj omogočajo bolj učinkovito upravljanje in nadzor tržnih pomanjkljivosti; v zvezi s tem priznava, da se porast cen hrane in prodaja proizvodov v zadnjih letih nista prenesla na kmete; vztraja, da potrebujemo konkretno podporo za obravnavanje pomanjkanja dostopa do kreditov za kmete in vedno manjšega kmetijskega dohodka; opozarja tudi, da evropski potrošniki niso pripravljeni plačevati hrane po ceni, ki bi bila nedvomno višja, če kmetijski sektor ne bi prejemal javne podpore; vendar ugotavlja, da so neposredna plačila, ki niso v skladu z realnostjo kmetijske proizvodnje, in postopno odpravljanje metod za upravljanje ponudbe pokazali svoje meje;

15.  meni, da je treba vse nove prednostne naloge kmetijskega sektorja, ki bi se pojavile v sedanjem finančnem okviru, financirati z novimi, dodatnimi sredstvi; zato poudarja, da je vse bolj treba zagotoviti dovolj veliko razliko do zgornje meje v razdelku 2, da bo lahko Parlament izpolnjeval svoje prednostne naloge;

16.  poudarja, da cilji skupne kmetijske politike v skladu z Lizbonsko pogodbo ostajajo enaki, namreč povečanje kmetijske produktivnosti, zagotavljanje primerne življenjske ravni za kmete in njihovo skupnost, stabilizacija trgov ter zagotavljanje redne preskrbe z živili po primernih cenah za potrošnike; vseeno ugotavlja, da je kmetijstvo z reformami skupne kmetijske politike dobivalo vedno nove naloge, kar zadeva kakovost proizvodov, varstvo okolja, podnebne spremembe, zdravje potrošnikov, uporabo zemljišč ter proizvodne načine in produktivnost, kar je povzročilo znatno povečanje stroškov za kmete in pridelovalce; zato meni, da bi bilo treba analizirati učinek skupne kmetijske politike na splošne strategije EU (EU 2020 ter podnebne in energetske cilje EU), da bi oblikovali sklepe za obdobje po letu 2020; poudarja, da je treba pri kmetijski politiki EU upoštevati tudi cilje, določene v okviru strategije EU za trajnost;

17.  je prepričan, da je trdna skupna kmetijska politika za EU, tako v smislu vsebine kot financiranja, bistvena za doseganje teh ciljev, hkrati pa je treba poskrbeti za enake konkurenčne pogoje in pregledne živilske verige na notranjem trgu, pa tudi za preživetje podeželskih območij; meni tudi, da bi bilo treba prednost posvetiti povečanju odpornosti, izboljšanju zaposlovanja in povečanju kakovosti življenja na podeželju, da bi preprečili odseljevanje in spodbujali vzdržnost; meni, da bodo v okviru drugega stebra po letu 2020 potrebni nadaljnji instrumenti za podporo posodabljanja, naložb in inovacij, ki bodo okrepili konkurenčnost agroživilskega sektorja ter zmanjšali razlike v razvoju kmetijstva in podeželskih območij med državami članicami in regijami;

18.  poudarja, da ima kmetijska proizvodnja veliko dodano vrednost, tako pri proizvodnji kakovostne hrane kot pri zagotavljanju dobrin in storitev, ki niso namenjene prehrani, saj oskrbuje tudi predelovalni sektor, kar je pomembno za vzdrževanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja EU in s čimer se prispeva h gospodarski in socialni koheziji v regijah ter k uravnoteženemu regionalnemu razvoju EU; opozarja, da je treba ohraniti in po potrebi okrepiti podporo, ki jo prejemajo kmetijski sektor in podeželska območja, zagotoviti spodbudo za razvoj kmetijske proizvodnje in izpolniti prehranske potrebe družbe, da bi se spopadli z nestanovitnostjo in spodbudili zaposlovanja v sektorju, pa tudi uresničili nekmetijske cilje EU; poudarja, da skupna kmetijska politika bistveno prispeva k rasti in zaposlovanju na podeželskih območjih – bolj kot druge politike EU – in da odpiranje delovnih mest ter izboljšanje kakovosti življenja povečujejo privlačnost podeželskega življenja v primerjavi z mestnimi območji; opozarja, statistično gledano kmetje nudijo sedem dodatnih delovnih mest v zadevnih sektorjih in na podeželskih območjih; opozarja, da mora skupna kmetijska politika ostati osredotočena na podporo malim in družinskim kmetijam kot temeljnemu kamnu kmetijske proizvodnje v EU in življenja na podeželju EU ter doseganje dejanskega napredka v zvezi s tem ciljem politike; poudarja pomen ohranjanja posebnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike za območja, na katera negativno vplivajo velike in stalne naravne ovire, predvsem gorska območja in najbolj oddaljene regije, ter druge posebne ovire;

19.  poudarja, da bosta uspeh skupne kmetijske politike in njeno sprejetje odvisna tudi od nadaljnjega zmanjševanja nepotrebne birokracije in omejitve regulativnih upravnih stroškov na sprejemljivo in obvladljivo raven; poziva k praktičnemu izvajanju skupne kmetijske politike ter pospešitvi njene poenostavitve, ki bi morala biti zato prednostna naloga, tudi kar zadeva hitrost izplačil od imenovanih nacionalnih organov, pri čemer se še vedno dosegajo cilji politike, ki jih zahteva družba, kateri so namenjeni;

20.  meni, da bi morala po letu 2020 tudi kohezijska politika prevzeti bistveno vlogo pri podpiranju razvoja podeželskih območij na področju tehnične infrastrukture, trga dela, razvoja podjetništva in osnovnih storitev, oživitve krajev na podeželskih območjih in naložb, povezanih z infrastrukturo za vodo in odplake;

21.  odločno nasprotuje vsakršni ponovni nacionalizaciji kmetijskih politik; ugotavlja, da so neenako izvajanje skupne kmetijske politike in razlike med ravnmi izplačil v državah članicah povzročili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enako izvajanje v vsej Uniji, da bi tako izpolnili cilje skupne kmetijske politike, saj ustvarja prihranke za evropske davkoplačevalce; je zaskrbljen zaradi trenda ponovne nacionalizacije pri javnih odzivih na krizo v kmetijstvu, zlasti mobilizacije ciljnih plačil namesto dejanskih evropskih ukrepov; potrjuje, da je dobro delujoči drugi steber, ki je tudi ustrezno financiran, bistven za uspeh skupne kmetijske politike in za gospodarsko blaginjo podeželskih območij v Uniji; ugotavlja razlike med državami članicami, kar zadeva tako potrebe po razvoju podeželja kot njegovo financiranje;

22.  poudarja, da vse večji izzivi, s katerimi se sooča skupna kmetijska politika, kot sta prehranska varnost in boj proti nestanovitnosti cen, zahtevajo finančna sredstva; zato poziva k zagotavljanju potrebnih prilagodljivih orodij za kmete, da se bodo lahko spopadli s temi izzivi, če se bodo pojavili; poziva tudi k ustreznim izravnalnim ukrepom v primeru nepredvidenih dogodkov in nedelovanja trga zaradi političnih odločitev; opozarja na težavne razmere na kmetijskih trgih in vse več novih izzivov, s katerimi se sooča evropsko kmetijstvo; svari pred posledicami sedanje krize, ki se kažejo na kmetijskih trgih, in vedno slabšim položajem kmetov v živilski verigi ter v sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih; poleg tega meni, da bo sprejetje preveč ambicioznih ciljev zmanjševanja, povezanih z energetsko-podnebnim paketom in direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij, povzročilo zvišanje stroškov kmetijske proizvodnje;

23.  poudarja, da je treba v zvezi z nadaljnjim razvojem skupne kmetijske politike po letu 2020 najprej opredeliti politične ukrepe in konkretne cilje, šele nato pa dodeliti potrebna proračunska sredstva. poudarja, da je treba preučiti možnost vzpostavitve sklada za evropsko kmetijsko zavarovanje, ki bi se lahko uporabil v času krize, na primer za zmanjšanje obsega proizvodnje, da bi zagotovili stabilnost cen za kmete za surovine, proizvedene v Evropi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

6

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Jordi Sebastià, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Bas Belder, Franc Bogovič, Angélique Delahaye, Jean-Paul Denanot, Michela Giuffrida, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Norbert Lins, Annie Schreijer-Pierik, Tibor Szanyi, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2012 o dobavni verigi za kmetijska obratna sredstva: struktura in posledice (UL C 227 E, 6.8.2013, str. 3).

(2)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (UL C 308 E, 20.10.2011, str. 22).


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (2.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Andrzej Zdrojewski

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da so neporavnane obveznosti (RAL: reste à liquider) neizbežen stranski proizvod večletnega načrtovanja in diferenciranih odobrenih sredstev ter pretirane togosti večletnega finančnega okvira, ki ne omogoča prerazporeditev med razdelki in ni dovolj prožen; ugotavlja, da so bile neporavnane obveznosti ob izteku finančnega okvira za obdobje 2007–2013 bistveno višje od pričakovanj, in poudarja, da bodo trenutne vrzeli med obveznostmi in plačili brez dvoma povzročile nove težave pri tekočih programih, to pa je treba rešiti strukturno, in ne z vsakoletnimi spremembami proračuna;

2.  ugotavlja, da je revizija večletnega finančnega okvira ključna točka pri upravljanju odhodkov Unije, saj zagotavlja, da naložbeni programi Unije ostajajo učinkoviti; vztraja, da je treba temeljito poenostaviti obrazce in merila za prijavljanje, poročanje in povračila, zlasti za manjše projekte, tako za Erasmus+ kot za programa „Ustvarjalna Evropa“ in „Evropa državljanov“;

3.  ugotavlja, da je treba vmesni pregled večletnega finančnega okvira in poročila o izvajanju programov EU razumeti kot medsebojno povezana elementa enega samega procesa; zato poziva institucije, naj pregledajo delovanje tega procesa, če obstajajo zahteve, ki ovirajo doseganje političnih in strateških ciljev Unije, zlasti v zvezi z decentralizacijo financiranja v oddelku „Mladi“ programa Erasmus+;

4.  poziva, naj se še naprej izvaja pobuda za zaposlovanje mladih, ki jo je Evropski svet predlagal 7. in 8. februarja 2013 kot odgovor na vztrajno visoko stopnjo brezposelnosti mladih, potem ko bo Komisija opravila celovito oceno njene uspešnosti, ki naj bi jo predstavila v prvi polovici leta 2016, in priporoča nadaljnje prilagoditve, da se odpravijo ovire pri izvajanju vse do konca sedanjega finančnega okvira;

5.  ponovno izraža podporo ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); poudarja, da se je treba v okviru tega sklada bolj osredotočiti na naložbe v izobraževanje, usposabljanje ter kulturni in ustvarjalni sektor; poleg tega poudarja, da je treba čim bolj ublažiti posledice zmanjšanja sredstev za programe Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, da bi omogočili uresničitev zadanih ciljev ter v celoti izkoristili potencial dopolnjevanja in sinergij med temi tremi instrumenti za ponovno oživitev trajnostne rasti v Evropi, ki temelji na inovacijah in kakovostnih delovnih mestih;

6.  izraža zaskrbljenost, da je zagon novih programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zaradi poznega sprejetja pravnih podlag in operativnih programov ter pomanjkanja sredstev za plačila v letu 2014 počasnejši, kot je bilo načrtovano; ugotavlja, da kljub pospešitvi postopkov v letu 2014 še vedno obstajajo nezaključene pogodbe in neplačani računi, kar je preraslo v strukturno težavo; v zvezi s tem poudarja odgovornost držav članic, ki so dolžne spoštovati sklepe, ki so jih same sprejele kot proračunski organ skupaj z Evropskim parlamentom, zlasti glede plačil; izraža zaskrbljenost nad tem, kako se bodo pomembni programi, ki so namenjeni naložbam v izobraževanje, strokovno znanje ter kulturno in ustvarjalno industrijo EU, kot so Erasmus+, „Ustvarjalna Evropa“ in „Evropa za državljane“, začeli izvajati s polno paro; pozdravlja začetek, čeprav z zamudo, jamstvenega mehanizma za program „Ustvarjalna Evropa“, pomembnega instrumenta za financiranje malih in srednjih podjetij ter organizacij, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; poudarja, da bi bilo treba pri tem pridobljene izkušnje pregledati v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

7.  meni, da se bo začel program Erasmus+ izvajati s polno hitrostjo le, če bo vključil naraščajoče število manjših projektov, ki omogočajo boljšo razširjenost programa v šolah ali za mlade, povečanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter s tem večjo učinkovitost pri uresničevanju izobraževalnih, socialnih in humanitarnih ciljev; zato pozdravlja vsa prizadevanja Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) ter nacionalnih agencij za povečanje lastne finančne preglednosti in poenostavitev postopkov za vodje projektov;

8.  je zaskrbljen, ker v razdelku 3 sedanjega večletnega finančnega okvira („Varnost in državljanstvo“) skoraj ni več razpoložljivih sredstev, in zahteva, da se na prihodnji seji namenijo potrebna sredstva in zadostna prilagodljivost za soočanje s pomembnimi izzivi, ki jih ima EU na tem področju;

9.  priporoča, naj Komisija posebno pozornost nameni izvajanju instrumenta finančne jamstvene sheme programa „Ustvarjalna Evropa“, ki zamuja že več mesecev; je zaskrbljen, da nevladne organizacije in mala združenja na področju kulture ne bodo upravičeni do tega instrumenta in da bodo lahko sodelovala zgolj kulturna in ustvarjalna mala in srednja podjetja; priporoča temeljito analizo izkušenj s celotnim postopkom, da se oceni ustreznost in trajnostnost tega instrumenta kot dodatka programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME);

10.  poziva Komisijo in Svet, naj premislita o svojem stališču glede programa „Evropa za državljane“, edinega, ki neposredno vključuje vse državljane, in mu namenita znatna dodatna sredstva, kar bo omogočilo boljše doseganje ciljev programa in preprečilo nejevoljo med sodelujočimi na javnih razpisih; obžaluje, da lahko program zaradi tega, ker je bil nerazumno okrnjen, sprejme le izjemno majhen delež projektov, kar ni vzdržno in česar ni mogoče upravičiti pred državljani EU, zlasti v sedanjih socialnih in humanitarnih razmerah v EU;

11.  glede na migrantsko krizo, s katero se sooča EU, poudarja, da pariška deklaracija 28 ministrov za izobraževanje z dne 17. marca 2015(1) poudarja vlogo medkulturnega dialoga in skupnih prizadevanj držav članic pri preprečevanju in odpravljanju marginalizacije, nestrpnosti, rasizma in radikalizacije, pa tudi pri ohranjanju okvira enakih možnosti za vse; poudarja, da je za obstoječe evropske programe na področju kulture, izobraževanja, mladih in športa značilen potencial dopolnjevanja in sinergij s politiko vključevanja migrantov in beguncev, zato opozarja institucije, da se je treba na migracijsko krizo odzvati z zagotavljanjem dodatnih sredstev v programih neposrednega upravljanja, strukturnih skladih in namenskih proračunskih vrsticah;

12.  poudarja, da je begunska kriza, ki pretresa Evropsko unijo, dolgotrajna, zato bodo potrebna posebna, prilagojena in stalna finančna sredstva za pomoč državam članicam pri odzivanju na potrebe beguncev, zlasti na področju izobraževanja in kulturnega vključevanja;

13.  ugotavlja, da lahko neusklajenost med sedemletnim načrtovanjem večletnega finančnega okvira in desetletnim načrtovanjem političnih in strateških prednostnih nalog Unije negativno vpliva na skladno oceno rezultatov, doseženih s programi Unije; zato poziva institucije, naj razmislijo o spremembi programskega obdobja večletnega finančnega okvira, saj bi ga tako uskladili z volilnim mandatom, a kljub temu omogočili dolgoročno načrtovanje programov;

14.  poudarja razliko med procesoma „pregleda“ in „revizije“ večletnega finančnega okvira, saj mora drugi omogočiti znatno spreminjanje razdelkov, da bi zagotovili demokratično legitimnost večletnega finančnega načrtovanja EU; zato odločno podpira delo medinstitucionalne skupine na visoki ravni o lastnih sredstvih kot strukturni rešitvi za nekatere probleme, ki so značilni za večletno načrtovanje proračuna EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Mary Honeyball, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Martina Michels

(1)

Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (pariška deklaracija) z neformalne seje ministrov Evropske unije za izobraževanje 17. marca 2015.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (3.6.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavka mnenja: Laura Agea

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da so se zaradi migracijske krize, kakršni še nismo bili priča, zgornje meje večletnega finančnega okvira 2014–2020, zlasti v razdelku 3, izkazale za prenizke in ne ustrezajo utrjevanju območja svobode, varnosti in pravice v skladu z Lizbonsko pogodbo ter njegovim vse obsežnejšim nalogam in izzivom, vključno s spopadanjem s strukturnim pojavom migracij in varnostnimi zahtevami; opozarja, da je bil Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) skoraj v celoti porabljen; želi spomniti, da so bili obstoječi mehanizmi prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru že obsežno uporabljeni, zaradi česar se bo korenito zmanjšala finančna prožnost v naslednjih proračunskih letih;

2.  zahteva, da se najbolj prizadetim državam kljub temu omogoči, da te mehanizme polno izkoristijo, zlasti določbo o izjemnih okoliščinah iz pakta o stabilnosti in rasti;

3.  meni, da bodo na ravni EU potrebna precejšnja dodatna finančna sredstva, da se bo mogoče spopasti z vsemi izzivi, povezanimi z migracijo (reševanje, prestrezanje, sprejem, registracija, nadzor, nastanitev, prevoz, premestitev, vračanje in vključevanje), in humanitarnimi izzivi znotraj in zunaj EU, razviti in uvesti nov, delujoč skupni evropski azilni sistem, podpreti premestitev in selitev, upravljati skupne zunanje meje, zagotoviti notranjo varnost na schengenskem območju ter spodbuditi vključevanje in preprečiti diskriminacijo (zlasti zoper ženske), rasizem in ksenofobijo;

4.  meni, da bi moral proračun EU podpirati politike, ki temeljijo na vključevanju, ne na varnosti; poziva, da se pred dodeljevanjem novih sredstev v celoti uporabijo obstoječi varnostni instrumenti in možnosti, zlasti ko gre za izmenjavo informacij med varnostnimi organi in organi pregona v državah članicah;

5.  pozdravlja ustanovitev novega instrumenta za humanitarno pomoč znotraj EU, zlasti za obvladovanje množičnega toka migrantov in beguncev; kljub temu izraža pomisleke glede uporabe člena 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije kot pravne podlage za ustanovitev tega instrumenta, saj Parlament ni bil ustrezno udeležen; izraža zaskrbljenost, ker namerava Komisija ta instrument financirati iz razdelka 3 proračuna EU, zlasti sklada AMIF, katerega sredstva se že obsežno uporabljajo in že zdaj ne zadostujejo; poziva Komisijo, naj za instrument poišče alternativne vire financiranja v proračunu EU, da ne bi bilo škodljivih posledic za dejavnosti in programe, ki se financirajo iz tega sklada;

6.  pozdravlja novo poglavje v razdelku 3 za nujno pomoč v Uniji; meni, da je treba med revizijo večletnega finančnega okvira poskrbeti, da financiranje te „podpore“ v prihodnje ne bo všteto v razliko do zgornje meje, hkrati pa bo ponujalo potrebno prožnost pri dodeljevanju sredstev, da se bo mogoče prilagoditi dogodkom na terenu in spremembam političnih prednostnih nalog;

7.  poziva k pregledu sklada AMIF in k dodelitvi dodatnih sredstev zanj; poudarja, da je treba še povečati proračun in število zaposlenih evropskih agencij, ki se spopadajo z migracijskimi pritiski, zlasti Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) in agencije Frontex, da bodo lahko državam članicam nudile resnično pomoč in uresničile svoje cilje; meni, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za operacije iskanja in reševanja, in poudarja, da je denar za ta namen trenutno del Sklada za notranjo varnost, kar je napačno;

8.  ugotavlja, da je Komisija nedavno podpisala sporazum s Turčijo o pomoči tej državi za begunce v višini 6 milijard EUR; je zaskrbljen zaradi uvajanja finančnih instrumentov, ki niso del proračuna EU, saj ogrožajo njegovo enotnost in niso sprejeti po rednem proračunskem postopku, ki predvideva udeležbo in nadzor Parlamenta; poudarja, da Parlament ni bil zaprošen za mnenje v nobeni fazi sprejemanja; je zaskrbljen, kakšne posledice utegne ta dogovor imeti za proračun za leto 2017; poudarja, da teh sredstev, pa tudi drugih podobnih sredstev, ne bi smeli uporabljati za represivne ukrepe ali druge ukrepe, s katerimi bi lahko kršili temeljne pravice; poziva Komisijo, naj natančno spremlja uporabo teh sredstev in redno obvešča Parlament; poudarja, da bi morala biti podpora EU in držav članic za begunce dodatek k redni razvoji pomoči, ne pa njeno nadomestilo;

9.  meni, da ni neposredne povezave med migracijo in terorizmom v Evropi; zahteva nova finančna sredstva za boj proti radikalizaciji mladih v EU; meni, da je to mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji; prosi, naj se ne zmanjšajo sredstva za projekte, namenjene vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice;

10.  meni, da bi moral imeti Sklad za notranjo varnost na voljo ustrezna finančna sredstva, da bo lahko izpolnil svoje cilje, zlasti na področju učinkovitega sodelovanja in izmenjave informacij med organi kazenskega pregona držav članic, in poudarja, da morajo biti vsi njegovi ukrepi v celoti skladni z Listino EU o temeljnih pravicah;

11.  poziva k povečanju proračunskih sredstev programa za pravice, enakost in državljanstvo, namenjenih spodbujanju in varovanju temeljnih pravic ter boja proti rasizmu, ksenofobiji in vsem oblikam diskriminacije, zlasti glede na naraščajočo nestrpnost v Evropi;

12.  pričakuje, da se bodo migracijski tokovi zaradi trajne politične nestabilnosti in konfliktov v številnih regijah ter zaradi premalo zakonitih možnosti za pot v EU za prosilce za azil in migrante nadaljevali; zahteva najnovejšo oceno proračunskih potreb za odzivanje na izzive, ki se pričakujejo do izteka večletnega finančnega okvira; poziva, da se pri pregledu večletnega finančnega okvira v letu 2017 zagotovi čim večja prilagodljivost, kar bo omogočilo odzivanje na okoliščine, ki ob njegovem sprejetju niso predvidljive; poziva k zadostnemu povečanju razdelkov 3 in 4 ter k vključevanju Parlamenta na vseh stopnjah odločanja, tako pri proračunskih kot pri zakonodajnih ukrepih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Martina Anderson, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Sophia in ‘t Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Marina Albiol Guzmán, Hugues Bayet, Carlos Coelho, Pál Csáky, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Artis Pabriks, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Salvatore Domenico Pogliese, Jaromír Štětina, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edouard Ferrand, Peter Jahr, Othmar Karas, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Keith Taylor, Lieve Wierinck


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (31.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavec mnenja: Pedro Silva Pereira

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  vztraja pri polnem in smiselnem sodelovanju Parlamenta v medinstitucionalni razpravi o vlogi, strukturi, ciljih, prednostnih nalogah in rezultatih večletnega finančnega okvira, v skladu z mandatom, sprejetim na plenarnem zasedanju;

2.  poziva k celovitemu, obsežnemu in pristnemu pregledu delovanja večletnega finančnega okvira, ki bi posledično zagotovil obvezno zakonodajno revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 in z njo povezanega medinstitucionalnega sporazuma, pri čemer bi bila zajeta finančna sredstva, ki so na voljo v sedanjem okviru;

3.  je seznanjen z uvedbo posebnih orodij in instrumentov za prilagodljivost, da bi se odzvali na izjemne in nepredvidene okoliščine, s katerimi se srečuje Unija; predvsem opozarja na nujne razmere zaradi migracij in težave, s katerimi se soočajo evropski državljani zaradi gospodarske krize; zato poudarja, da je treba med revizijo večletnega finančnega okvira več sredstev dodeliti ustreznim razdelkom, da se bo lahko EU bolj strukturirano odzvala na trenutne humanitarne in gospodarske krize; poziva k še večji prožnosti, da bi ustrezno obravnavali take okoliščine; vendar poudarja, da EU za spopadanje z novimi izzivi ne sme posegati v dodelitev sredstev za kohezijske namene; poudarja, da bi bilo treba pri vsakem povečanju prožnosti okrepiti tudi parlamentarni nadzor;

4.  opozarja, da v skladu s prvim odstavkom člena 311 PDEU Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva; v zvezi s tem meni, da kopičenje neporavnanih računov iz prejšnjih evropskih proračunov, pomanjkanje sredstev za spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi krizami in izzivi, vključno z razseljevanjem beguncev, migracijskimi tokovi, usklajevanjem boja proti terorizmu, povečanjem varnosti državljanov EU, podporo in usklajevanjem energetskega in prometnega sektorja ter podporo ukrepom za boj proti podnebnim spremembam, dokazujejo, da je nujno treba zagotoviti več evropskih ukrepov in sredstev;

5.  meni, da je treba spremeniti sistem financiranja večletnega finančnega okvira, zlasti z ustvarjanjem novih in dejanskih lastnih sredstev za proračun EU, na primer z davkom za finančne transakcije in drugimi evropskimi davčnimi prihodki, da bi se pomaknili proti proračunu, ki se bo v celoti financiral iz lastnih sredstev, kakor je predvideno v členu 311 PDEU, zato v skladu s tem poziva Svet, naj ne glede na končno poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva razmisli o tem vprašanju; prav tako poziva Svet, naj razmisli o vzpostavitvi fiskalne in proračunske zmogljivosti v območju evra; poudarja, da bi moral biti vsak nov instrument umeščen v proračun EU, vendar zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, financirati pa bi ga bilo treba iz dejanskih lastnih sredstev;

6.   poudarja, da je potreben enoten proračun EU, temelječ na demokratični odgovornosti in preglednosti;

7.  poziva, naj se v sodelovanju s Komisijo in Svetom organizira pregledna, informirana in plodna razprava o najprimernejšem trajanju finančnih okvirov po letu 2020, s katerimi bi uskladili trajanje večletnega finančnega okvira s političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije v skladu s prvim odstavkom člena 312 PDEU, pri tem pa po eni strani upoštevali predvsem posledice okvirov za načrtovanje ciklusov in izvajanje posameznih politik, po drugi strani pa potrebo po določeni stopnji prožnosti in mehanizmih pregleda, da bi dosegli kar najboljše ravnovesje med stabilnostjo, predvidljivostjo in prožnostjo;

8.  poziva, naj se za uredbo o večletnem finančnem okviru aktivira razpoložljiva premostitvena klavzula, kakor je bila vzpostavljena s členom 312(2) PDEU, v skladu s členom 48(7) PEU pa tudi za postopek sprejemanja odločitev o lastnih sredstvih, vključno z možnostjo prehoda s soglasne odločitve na glasovanje s kvalificirano večino;

9.  meni, da je mogoče predpise o izvajanju večletnega finančnega okvira in ustreznih skladov dodatno racionalizirati in poenostaviti v skladu s cilji, opredeljenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Gerolf Annemans, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Rosa Estaràs Ferragut, Arne Lietz, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Jarosław Wałęsa


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (25.5.2016)

za Odbor za proračun

o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije

(2015/2353(INI))

Pripravljavka mnenja: Clare Moody

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je študija o izvedljivosti in možnosti za upoštevanje elementov enakosti spolov pri pripravi proračuna EU iz leta 2008, ki jo je naročil generalni direktorat za proračun pri Komisiji, potrdila, da je proračun EU kljub posebnostim primeren za tak način priprave in da je mogoče vidik enakosti spolov upoštevati v vseh fazah proračunskega postopka, od načrtovanja in priprave do revizije in ocenjevanja;

1.  ugotavlja, da je enakost spolov temeljna vrednota EU, zapisana v ustanovnih pogodbah, zato bi jo bilo treba vključiti v vse politike EU, da bo dosežena tudi v praksi; poudarja, da mora enakost spolov postati politični cilj v proračunskih naslovih, vključevanje načela enakosti spolov mora biti v proračunskih naslovih priznano kot način izvrševanja, upoštevanje enakosti spolov pri pripravi proračuna pa mora postati sestavni del vseh faz proračunskega postopka, vendar ugotavlja, da je bil napredek na tem področju pri vseh politikah zanemarljiv; zato pričakuje, da bo Komisija osnovala metodologijo za upoštevanje enakosti spolov pri pripravi proračuna in jo uporabila za proračun EU; poudarja, da so za učinkovite politike vključevanja načela enakosti spolov in za napredek na tem področju potrebna načrtovana in zadostna proračunska sredstva; pozdravlja vmesni pregled večletnega finančnega okvira kot priložnost za precejšen napredek v zvezi s pobudo za proračun, usmerjen v rezultate, in za predstavitev nadaljnjih merljivih in stvarnih ciljev, vključno z oceno dosedanjih dosežkov, da se vidik spola dejansko vključi v proračun EU v preostanku sedanjega programskega orodja;

2.  pozdravlja osredotočenje na pobudo za proračun, usmerjen v rezultate, kot priložnost, da se s proračunsko porabo dosežejo koristi za enakost spolov z vsakim porabljenim evrom; priznava tudi, da poenostavitveni ukrepi v pobudi za proračun, usmerjen v rezultate, ne smejo biti izvedeni na račun naložb, ki lahko prinesejo pozitivne spremembe in prispevajo k enakosti spolov;

3.  opozarja, da obstoječi cilji, povezani z enakostjo spolov, v strategiji Evropa 2020 – namreč povečanje zaposlenosti žensk na 75 %, enako plačilo za ženske in moške, enaka zastopanost spolov v nacionalnih parlamentih in enako število žensk in moških v upravnih odborih velikih podjetij – še zdaleč niso doseženi; opozarja tudi na sorodne prednostne naloge Parlamenta v programu Obzorje 2020, ki zajemajo spodbujanje enakosti spolov, zlasti na področju raziskav in inovacij; poudarja, da je treba pri pregledu večletnega finančnega okvira oceniti napredek pri uresničevanju teh ciljev in po potrebi prilagoditi ukrepe, s katerimi naj bi jih dosegli;

4.  poudarja, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, doslej ni bil sprejet še noben poseben ukrep; poziva k učinkovitemu spremljanju uresničevanja te izjave med letnimi proračunskimi postopki in k uspešnejši vključitvi njene vsebine v revizijo večletnega finančnega okvira;

5.  opominja, da je bilo po podatkih UNHCR 55 % vseh beguncev in prosilcev za azil, ki so od januarja 2016 vstopili v EU, žensk in otrok; glede na to, da so dekleta in ženske v kriznih razmerah in konfliktih nesorazmerno bolj ogrožene in prikrajšane, poziva, da se pri reviziji večletnega finančnega okvira v razdelkih 3 (Varnost in državljanstvo) in 4 (Evropa v svetu) preučijo finančna orodja za njihove posebne potrebe, med drugim za skrb za spolno in reproduktivno zdravje ter boj proti nasilju zaradi spola, pa tudi posebni ukrepi za vključevanje begunk in begunskih otrok ter prosilk za azil v državi gostiteljici, na primer prilagodljivi jezikovni tečaji, izobraževanje in otroško varstvo, ter ukrepi za odpravljanje temeljnih vzrokov za njihovo razseljevanje;

6.  poudarja, da javne naložbe v sektor nege, vključno s kakovostnim in cenovno ugodnim otroškim varstvom, socialnim skrbstvom ter dolgoročno oskrbo in nego starejših, ustvarjajo delovna mesta, spodbujajo gospodarsko rast in enakost spolov ter večjemu številu žensk omogočajo, da se vrnejo na delo oziroma se na novo zaposlijo za poln delovni čas, glede na to, da ženske za neplačano nego porabijo od 2- do 10-krat več časa kot moški; poziva, da se revizija večletnega finančnega okvira izkoristi za naložbe v to socialno infrastrukturo v Evropi v okviru načrta za zaposlovanje in rast ter strategije Evropa 2020, z dodelitvijo namenskih sredstev za podjetniško izobraževanje žensk; ugotavlja, da oblikovalci politik pri iskanju učinkovitih načinov za ustvarjanje delovnih mest v obdobju recesije to vrsto odhodkov redko obravnavajo kot primerno obliko naložb, čeprav se pogosto izkaže nasprotno, saj so javni odhodki za izobraževanje ter zdravstveno, otroško in socialno varstvo v mnogih državah del strategij za zmanjšanje primanjkljaja; obžaluje, da je to zanemarjanje socialne infrastrukture znamenje predsodkov na podlagi spola v ekonomskem razmišljanju in morda izhaja iz delitve dela in segregacije pri zaposlovanju na podlagi spola, kar povzroča še večje razlike v plačilu med moškimi in ženskami v Evropi; meni, da je pregled večletnega finančnega okvira priložnost za ukrepanje v zvezi s tem;

7.  znova poudarja, da so programi Daphne odigrali odločilno vlogo v boju proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami v EU, vendar obžaluje, da niso več obravnavani kot samostojno področje porabe; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno finančno podporo zanje in pojasniti, kako se ta cilj izvaja v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo. vztraja, da je zelo pomembno, da finančna sredstva dosežejo lokalne organizacije na terenu, da se zagotovi učinkovito izvajanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Matera, Marijana Petir, Pina Picierno, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Beatrix von Storch

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Arne Gericke, Clare Moody

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Ulrike Rodust, Siôn Simon


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

29.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Reimer Böge, Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Urmas Paet, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Mercedes Bresso, Ivan Štefanec, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sylvia-Yvonne Kaufmann, Fernando Ruas, Bogdan Brunon Wenta

Pravno obvestilo