Postopek : 2015/0281(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0228/2016

Predložena besedila :

A8-0228/2016

Razprave :

PV 15/02/2017 - 11
CRE 15/02/2017 - 11

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.4
CRE 16/02/2017 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0046

POROČILO     ***I
PDF 945kWORD 627k
12.7.2016
PE 577.046v02-00 A8-0228/2016

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu

(COM(2015)0625 – C8-0386/2015 – 2015/0281(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Monika Hohlmeier

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu

(COM(2015)0625 – C8-0386/2015 – 2015/0281(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0625),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 83(1) in 82(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0386/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2178 (2014) z dne 24. septembra 2014 in št. 2249 (2015) z dne 20. novembra 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma z dne 16. maja 2005 in njenega dodatnega protokola z dne 19. maja 2015,

–  ob upoštevanju priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0228/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 4 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 2195(2014), 2199(2015) in 2253(2015),

Predlog spremembe    2

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 4 b (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1373(2001),

Predlog spremembe    3

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 8 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

  ob upoštevanju sporočila z dne 1. aprila 2016 z vrha o jedrski varnosti v Washingtonu,

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Evropska unija temelji na univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temelji na načelu demokracije in načelu pravne države, ki sta skupni vsem državam članicam.

(1)   Evropska unija temelji na univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakosti žensk in moških in solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temelji na načelu demokracije in načelu pravne države, ki sta skupni vsem državam članicam.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  V dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, sprejetem maja 2015, je zahteva, da morajo podpisnice konvencije opredeliti kot kaznivo dejanje sodelovanje v združbi ali skupini za namene terorizma, prejemanje usposabljanja za terorizem, potovanje ali poskus potovanja za namene terorizma, zagotavljanje ali zbiranje sredstev za tovrstna potovanja ter organiziranje in drugačno omogočanje tovrstnih potovanj. Unija je podpisala dodatni protokol in konvencijo 22. oktobra 2015.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zadnjih letih so se teroristične grožnje zaostrovale in hitro spreminjale. Posamezniki, ki jih imenujemo „tuji teroristični borci“, potujejo v tujino za namene terorizma. Tuji teroristični borci, ki se vrnejo, pomenijo povečano varnostno grožnjo za vse države članice EU. Tuji teroristični borci so bili povezani z več nedavnimi napadi ali načrtovanimi napadi, vključno z napadi v Parizu 13. novembra 2015. Poleg tega se Evropska unija in njene države članice soočajo z vse več grožnjami posameznikov, ki se zgledujejo po terorističnih skupinah v tujini ali pa od njih prejemajo navodila, vendar sami ostanejo v Evropi.

(4)  V zadnjih letih so se teroristične grožnje zaostrovale in hitro spreminjale. Posamezniki, ki jih imenujemo „tuji teroristični borci“, potujejo v tujino za namene terorizma. Tuji teroristični borci, ki se vrnejo, pomenijo povečano varnostno grožnjo za vse države članice EU. Tuji teroristični borci so bili povezani z več nedavnimi napadi ali načrtovanimi napadi, vključno z napadi v Parizu 13. novembra 2015 in Bruslju 22. marca 2016. Poleg tega se Evropska unija in njene države članice soočajo z vse več grožnjami posameznikov, ki se zgledujejo po terorističnih skupinah v tujini ali pa od njih prejemajo navodila, vendar sami ostanejo v Evropi.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Resolucija Varnostnega sveta OZN 2178(2014) v odstavku 6 določa, da morajo vse države članice OZN zagotoviti, da v svoji nacionalni zakonodaji in predpisih kot huda kazniva dejanja opredelijo in preganjajo potovanja v tretjo državo z namenom prispevanja k izvedbi terorističnih dejanj ali zagotavljanja ali prejemanja usposabljanja ter financiranje, organiziranje ali omogočanje tovrstnih potovanj. Da bi preprečili vrzeli v kazenskem pregonu v Uniji, je potrebno usklajeno izvajanje Resolucije Varnostnega sveta OZN 2178(2014).

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Boj proti terorizmu je še vedno predvsem v pristojnosti držav članic, vendar so teroristični napadi v Evropi leta 2015 in 2016 pokazali potrebo po usklajenem ukrepanju držav članic za boj proti terorizmu in odziv na grožnjo, ki jo predstavljajo tuji borci na ozemlju Unije.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  Z usklajeno razvrstitvijo kazenskih sankcij za teroristična kazniva dejanja bi zagotovili skupen pravni okvir, ki bi ga kot referenco lahko uporabljalo več agencij Unije. Zato bi bilo treba vzpostaviti učinkovit usklajevalni mehanizem med Europolom, Eurojustom, sistemom SIS, agencijo OLAF in Evropsko pravosodno mrežo.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d)  Države članice bi morale okrepiti profesionalnost varnostnih sil, organov kazenskega pregona in pravosodnih institucij. Prav tako bi morale zagotoviti učinkovit nadzor in odgovornost teh organov v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in pravno državo. To vključuje usposabljanje s področja človekovih pravic za varnostne sile, na primer v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v okviru ukrepov za boj proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ob upoštevanju spreminjajoče se narave terorističnih groženj in pravnih obveznosti nasproti Uniji in državam članicam v okviru mednarodnega prava bi bilo treba opredelitev terorističnih kaznivih dejanj – vključno s kaznivimi dejanji v povezavi s teroristično skupino in kaznivimi dejanji v povezavi s teroristično dejavnostjo – še bolj poenotiti v vseh državah članicah, tako da bi bolj celovito zajemala ravnanje, ki je zlasti povezano s tujimi terorističnimi borci in financiranjem terorizma. Te oblike ravnanj bi morale biti kaznive, tudi če se storijo prek interneta in družabnih medijev.

(5)  Ob upoštevanju spreminjajoče se narave terorističnih groženj in pravnih obveznosti nasproti Uniji in državam članicam v okviru mednarodnega prava bi bilo treba opredelitev terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj v povezavi s teroristično skupino in kaznivih dejanj v povezavi s terorističnimi dejavnostmi v vseh državah članicah še bolj poenotiti, tako da bi bolj celovito zajemala ravnanje, ki je povezano zlasti s tujimi terorističnimi borci, vse večjo zlorabo interneta za teroristične namene (npr. za novačenje, propagando in usposabljanje) in financiranjem terorizma. Te oblike ravnanj bi morale biti kaznive, ne glede na to, na kakšen način se storijo, v spletu ali zunaj njega, ob spoštovanju načela sorazmernosti in nujnosti.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Grožnja jedrskega in radiološkega terorizma ostaja velik izziv za mednarodno varnost. Boj proti tej vse večji grožnji zahteva okrepljeno mednarodno sodelovanje in večjo podporo osrednji vlogi Mednarodne agencije za atomsko energijo, pa tudi stroge varnostne ukrepe.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Ukrepi za boj proti terorizmu bodo v celoti učinkoviti le, če jih bo spremljal učinkovit, odvračilen in usklajen nabor ukrepov kazenskega pravosodja, ki se bodo izvajali v vseh državah članicah. Z opredelitvijo terorističnih dejanj, ki jih teroristične organizacije izvedejo v tretjih državah, kot kaznivih dejanj bodo države članice dobile instrument, ki ga potrebujejo za spoprijem z radikalizacijo državljanov Unije in pojavom tujih borcev. Organi kazenskega pregona in pravosodni organi bi morali imeti sredstva za preprečevanje in odkrivanje teh dejanj ter kaznovanje zanje. Osebje teh organov bi se moralo stalno in učinkovito usposabljati za obravnavo kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Ta direktiva ne bi smela spreminjati pravic, obveznosti in odgovornosti držav članic in organizacij na podlagi mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom. Ta direktiva ne velja za ukrepe oboroženih sil v času oboroženih spopadov, ki jih ureja mednarodno humanitarno pravo v smislu teh pojmov v okviru omenjenega prava, in za ukrepe oboroženih sil države, ki se izvršujejo po uradni dolžnosti, v kolikor jih urejajo druga pravila mednarodnega prava.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c)  Zagotavljanje humanitarne pomoči s strani nepristranskih humanitarnih organizacij, ki jih priznava mednarodno pravo, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, se ne bi smelo šteti kot prispevanje h kriminalnim dejavnostim teroristične skupine, pri čemer je treba upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Med kazniva dejanja, povezana z javnim ščuvanjem k terorističnim kaznivim dejanjem, med drugim spadajo poveličevanje in upravičevanje terorizma ali razširjanje sporočil ali slikovnega gradiva, tudi v zvezi z žrtvami terorizma, z namenom propagande za ideje teroristov ali hujše ustrahovanje prebivalstva, če bi takšno ravnanje lahko spodbudilo k storitvi terorističnih dejanj.

(7)  Med kazniva dejanja, povezana z javnim ščuvanjem k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, med drugim spadajo poveličevanje in upravičevanje terorizma ali razširjanje sporočil ali slikovnega gradiva v spletu in zunaj njega za pridobivanje podpore za ideje teroristov ali hujše ustrahovanje prebivalstva. Takšno ravnanje bi moralo biti kaznivo, če v konkretnem primeru povzroči nevarnost, da se stori teroristično dejanje.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Države članice bi morale zagotoviti, da ponudnik storitev, če se storitev informacijske družbe nanaša na prenos podatkov, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali na zagotovitev dostopa do komunikacijskega omrežja, ni odgovoren za podatke, posredovane ali shranjene skladno z direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

________________

 

1a Direktiva 2000/31/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Učinkovit način boja proti terorizmu na internetu je odstranitev nezakonitih terorističnih vsebin pri viru. V tem pogledu ta direktiva ne posega v prostovoljno ukrepanje internetnega sektorja za preprečitev zlorabe njegovih storitev ali v podporo držav članic takšnim ukrepom, kot so prepoznavanje nezakonitih vsebin in obveščanje o njih. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za odstranitev spletnih strani, ki javno napeljujejo k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, ali preprečitev dostopa do njih. Kadar se sprejmejo taki ukrepi, bi morali biti skladni s preglednimi postopki in podvrženi primernim zaščitnim ukrepom pod nadzorom neodvisnih organov. Države članice bi morale po najboljših močeh sodelovati s tretjimi državami, ko skušajo odstraniti tovrstne vsebine s strežnikov na svojem ozemlju. Če odstranitev nezakonitih vsebin pri viru ni mogoča, bi morale države članice imeti možnost, da uvedejo ukrepe za preprečevanje dostopa z ozemlja Unije do spletnih strani, za katere je ugotovljeno, da vsebujejo ali razširjajo teroristične vsebine. Države članice bi morale razmisliti o sodnih postopkih zoper spletna podjetja in podjetja, ki upravljajo družbene medije, ter ponudnike storitev na tem področju, ki namerno ne upoštevajo pravosodnih zahtev za izbris nezakonite vsebine, ki poveličuje terorizem, na njihovih spletnih platformah, potem ko so bili o njih uradno obveščeni. Vsako neupoštevanje bi se moralo kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami. Spletnim podjetjem in podjetjem, ki upravljajo družbene medije, ter ponudnikom storitev na tem področju bi bilo treba zagotoviti pravico do sodne presoje.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Glede na resnost grožnje in zlasti potrebo po zajezitvi pretoka tujih terorističnih borcev je treba kot kazniva dejanja opredeliti potovanje v tujino za namene terorizma, kar ne zajema zgolj storitve terorističnih kaznivih dejanj in zagotavljanja ali prejemanja usposabljanja, pač pa tudi sodelovanje v dejavnostih terorističnih skupin. Kot kaznivo bi bilo treba obravnavati tudi vsako dejanje omogočanja tovrstnega potovanja.

(8)  Čeprav potovanja kot takega ni nujno opredeliti kot kaznivo dejanje, je glede na resnost grožnje in zlasti potrebo po zajezitvi pretoka tujih terorističnih borcev treba kot kaznivo dejanje opredeliti potovanje v tujino za namene terorizma, kar ne zajema zgolj storitve terorističnih kaznivih dejanj in zagotavljanja ali prejemanja usposabljanja, pač pa tudi sodelovanje v dejavnostih terorističnih skupin. Potovanje bi se lahko opredelilo kot kaznivo dejanje pod posebnimi pogoji in le, kadar je o terorističnem namenu potovanja mogoče sklepati iz objektivnih okoliščin. Kot kaznivo bi bilo treba opredeliti tudi vsako dejanje omogočanja ali organiziranja tovrstnega potovanja.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Opredelitev prejemanja usposabljanja za terorizem kot kaznivo dejanje dopolnjuje obstoječo opredelitev kaznivega dejanja zagotavljanja usposabljanja in posebej obravnava grožnje, ki jih predstavljajo tisti, ki se dejavno pripravljajo na storitev terorističnih kaznivih dejanj, vključno s tistimi, ki na koncu delujejo samostojno.

(9)  Opredelitev namernega prejemanja usposabljanja za terorizem kot kaznivo dejanje, vključno z znanjem, gradivom ali praktičnimi spretnostmi, ki je lahko v obliki samostojnega učenja ali ne, dopolnjuje obstoječo opredelitev kaznivega dejanja zagotavljanja usposabljanja in posebej obravnava grožnje, ki jih predstavljajo tisti, ki se dejavno pripravljajo na storitev terorističnih kaznivih dejanj, vključno s tistimi, ki na koncu delujejo samostojno. Zato bi bilo treba tako dejanje opredeliti kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  V državah članicah bi moralo biti kaznivo izvajanje kibernetskih napadov v teroristične namene ali s strani terorističnih organizacij.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Financiranje terorizma bi moralo biti v državah članicah kaznivo in zajemati financiranje terorističnih dejanj, financiranje terorističnih skupin ter druga kazniva dejanja v povezavi s terorističnimi dejavnostmi, kot so novačenje in usposabljanje ali potovanje za namene terorizma, da bi se razbile podporne strukture, ki omogočajo storitev terorističnih kaznivih dejanj. Kaznivi bi morali biti tudi pomoč in podpora ali poskus financiranja terorizma.

(10)  Brez poseganja v Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta1a bi moralo biti financiranje terorizma v državah članicah kaznivo in zajemati ne le financiranje terorističnih dejanj, temveč tudi financiranje terorističnih skupin ter druga kazniva dejanja v povezavi s terorističnimi dejavnostmi, kot so novačenje in usposabljanje ali potovanje za namene terorizma, da bi se razbile podporne strukture, ki omogočajo storitev terorističnih kaznivih dejanj. Kazniva bi morala biti tudi udeleženost pri financiranju ali poskus financiranja terorizma.

 

__________________

 

1aDirektiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Vse večje zbliževanje in povezovanje terorizma in organiziranega kriminala ter povezave med kriminalnimi in terorističnimi skupinami vse bolj ogrožajo varnost Unije. Zato bi morale države članice zagotoviti, da bosta financiranje terorističnih kaznivih dejanj in podpora takšnim dejanjem s pomočjo organiziranega kriminala kazniva in da bodo organi držav članic, ki sodelujejo v kazenskem postopku, izrecneje upoštevali medsebojno povezanost organiziranega kriminala, terorističnih dejanj in financiranja terorizma.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b)  Nezakonita trgovina s strelnim orožjem, nafto, drogami, cigaretami in ponarejenim blagom ter umetniškimi deli in drugimi predmeti kulturne dediščine, pa tudi trgovina z ljudmi ter izsiljevanje in oderuštvo so postali zelo donosen način financiranja terorističnih skupin. V boju proti financiranju terorizma bi zato bilo treba obravnavati tudi postopek, s katerim si teroristične organizacije zagotavljajo sredstva.

 

Države članice bi se morale izogniti nepotrebnim upravnim bremenom za gospodarske subjekte, vendar bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da teroristične skupine ne bodo imele koristi od trgovine z blagom. Ustrezne in sorazmerne zahteve glede dolžne skrbnosti, spremljanja in poročanja bi lahko imele preventivni učinek, saj bi bistveno oslabile trgovinske dejavnosti organiziranih kriminalnih združb in terorističnih skupin ter bi pomagale pri učinkovitejšem sledenju in pregonu organiziranega kriminala in drugih trgovinskih dejavnosti terorističnih organizacij. Po potrebi bi morale države članice predvideti kazni za kršitve teh zahtev.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10c)  Finančne preiskave bistveno prispevajo k odkrivanju omogočanja storitev terorističnih kaznivih dejanj ter mrež in strukture terorističnih organizacij. Te preiskave so lahko zelo produktivne, zlasti kadar že v njihovi zgodnji fazi sodelujejo davčni in carinski organi, finančne obveščevalne enote in sodni organi. Države članice bi si morale prizadevati, da bi bile finančne preiskave standardni element vseh protiterorističnih preiskav in da bi si pristojni organi izmenjevali relevantne finančne informacije. V prizadevanju za preprečevanje in preiskovanje financiranja terorizma ter boj proti njemu bi morale države članice čim bolje izkoristiti zmogljivosti Europola s finančnoobveščevalnega področja in področja boja proti financiranju terorizma. Prizadevati bi si morale tudi za zagotovitev učinkovitejšega in usklajenejšega pristopa, na primer z oblikovanjem posebnih enot na nacionalni ravni, ki bi izvajale finančne preiskave, povezane s terorizmom, ki bi lahko imele znatno dodano vrednost in bi lahko bistveno prispevale k zagotovitvi uspešnega kazenskega pregona.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Poleg tega bi moralo biti v državah članicah kaznivo zagotavljanje materialne podpore za terorizem prek oseb, ki dobavljajo storitve, premoženje in blago ali zagotavljajo njihov pretok, vključno s trgovinskimi posli, ki vključujejo vstop v Unijo ali izhod iz nje, in prek oseb, ki pri tem delujejo kot posredniki, in sicer kot pomoč in podpora ali poskus financiranja terorizma, če se izvajajo ob zavedanju, da so ta dejanja ali z njimi pridobljena sredstva delno ali v celoti namenjena za uporabo v teroristične namene ali pa bodo koristila terorističnim skupinam.

(11)  Zagotavljanje materialne podpore za terorizem prek oseb, ki dobavljajo storitve, premoženje in blago ali zagotavljajo njihov pretok, vključno s trgovinskimi posli, ki vključujejo vstop v Unijo ali izhod iz nje, in prek oseb, ki pri tem delujejo kot posredniki, in sicer kot pomoč in podpora ali poskus financiranja terorizma, če se izvajajo z jasnim namenom ali ob zavedanju, da so ta dejanja ali z njimi pridobljena sredstva delno ali v celoti namenjena za uporabo v teroristične namene ali pa bodo koristila terorističnim skupinam, bi moralo biti v državah članicah kaznivo.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Poleg tega bi bilo treba za fizične in pravne osebe, ki so storile tovrstna kazniva dejanja ali so odgovorne zanja, določiti kazni, ki ustrezajo teži teh kaznivih dejanj.

(14)  Za fizične in pravne osebe, ki so storile tovrstna kazniva dejanja ali so odgovorne zanje, bi bilo treba določiti kazni, ki ustrezajo teži teh kaznivih dejanj.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Prav tako bi bilo treba določiti pravila o sodni pristojnosti, ki bi zagotovila učinkovit pregon terorističnih kaznivih dejanj. Zlasti se zdi potrebno določiti sodno pristojnost za kazniva dejanja, ki jih storijo osebe, ki zagotavljajo usposabljanje za terorizem, ne glede na njihovo državljanstvo, in sicer z ozirom na možne posledice takšnega ravnanja na ozemlju Unije ter tesno materialno povezanost med kaznivima dejanjema zagotavljanja in prejemanja usposabljanja za terorizem.

(15)  Prav tako bi bilo treba določiti pravila o sodni pristojnosti, ki bi zagotovila učinkovit pregon terorističnih kaznivih dejanj. Zlasti se zdi potrebno določiti sodno pristojnost za kazniva dejanja, ki jih storijo osebe, ki zagotavljajo usposabljanje za terorizem državljanom Unije in osebam, ki v Uniji prebivajo, ne glede na državljanstvo oseb, ki zagotavljajo to usposabljanje, in sicer z ozirom na možne posledice takšnega ravnanja na ozemlju Unije ter tesno materialno povezanost med kaznivima dejanjema zagotavljanja in prejemanja usposabljanja za terorizem. Pri preganjanju državljana tretje države bi bilo treba upoštevati sporazume o izročitvi ter o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah z zadevnimi tretjimi državami.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Informacije, pomembne za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz te direktive, pogosto zadevajo več kot eno državo članico in lahko zahtevajo nujne ukrepe. Da bi lahko preprečevali terorizem in se borili proti njemu, je potrebno tesnejše čezmejno sodelovanje pristojnih nacionalnih organov in agencij Unije v zvezi s hitro izmenjavo vseh ustreznih informacij iz kazenskih in sodnih evidenc ali drugih razpoložljivih virov o radikaliziranih ali nasilnih ekstremističnih posameznikih, ki so osumljeni kaznivega dejanja ali zoper katere poteka ali je potekal kazenski postopek ali zamrznitev sredstev v zvezi s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive, vključno z osebami, ki jim je bil zavrnjen vstop na ozemlje države članice ali ki so bile izgnane zaradi suma vpletenosti v kazniva dejanja iz te direktive. Pristojni nacionalni organi in organi Unije bi si zato morali učinkovito in pravočasno izmenjevati te informacije ob upoštevanju veljavne zakonodaje o varstvu podatkov. Poleg tega bi morali države članice in njihovi pristojni organi kvantitativno in kvalitativno bolje uporabljati razpoložljive sisteme in zbirke podatkov, ki jih posredujejo ustrezne agencije, da bi izboljšali svoje zmogljivosti preprečevanja in boja proti terorizmu, in sicer z izmenjavo vseh pomembnih informacij ter z izvajanjem sistematičnih strateških in operativnih analiz v skladu z veljavno zakonodajo in povezanimi zaščitnimi ukrepi.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Za uspešno preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj v povezavi s teroristično skupino ali terorističnimi dejavnostmi bi morali imeti pristojni organi, ki so odgovorni za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj, možnost uporabiti učinkovita preiskovalna orodja, kot se uporabljajo v boju proti organiziranemu kriminalu ali drugim hudim kaznivim dejanjem. Ob upoštevanju, med drugim, načela sorazmernosti bi morala biti uporaba teh orodij v skladu z nacionalnim pravom usmerjena in sorazmerna z naravo in težo preiskovanih kaznivih dejanj.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15c)  Države članice bi morale okrepiti pravočasno izmenjavo vseh relevantnih informacij, ki so na voljo, o osebah, ki za namene terorizma potujejo v tujino. Prav tako bi morale sistematično obravnavati vse zadeve, povezane s kaznivimi dejanji iz te direktive, kot primerne, relevantne in dovolj pomembne v smislu člena 21 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ1a, da se v schengenski informacijski sistem vnese razpis ukrepa. Poleg tega bi morale države članice praviloma obravnavati vse zadeve, povezane s kaznivimi dejanji iz te direktive, kot ustrezne in potrebne v smislu člena 9 Direktive (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta1b za namene posredovanja rezultatov obdelave podatkov PNR ustreznim drugim državam članicam v skladu z navedeno direktivo.

 

________________

 

1a Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

 

1b Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L 119, 4.5.2016, str. 132).

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15d)  Dejstvo, da se teroristične organizacije močno zanašajo na različna elektronska orodja, internet in družbene medije za obveščanje o terorističnih dejanjih ter njihovo spodbujanje in napeljevanje k njim, novačenje potencialnih borcev, zbiranje sredstev ali zagotavljanje druge podpore za svoje dejavnosti, ustvarja izzive pri preiskovanju in pregonu terorističnih kaznivih dejanj. Zato bi morale države članice sodelovati med seboj, zlasti prek Eurojusta in Europola, in s Komisijo, da bi zagotovile usklajen pristop pri zbiranju, izmenjavi in dopustnosti elektronskih dokazov.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Države članice bi morale sprejeti specifične ukrepe zaščite, podpore in pomoči po meri posebnih potreb žrtev terorizma, s katerimi bi nadalje opredelile in poglobile pravice, ki jih že vsebuje Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta28. Žrtve terorizma so osebe, opredeljene v členu 1 Direktive 2012/29/EU, v povezavi s terorističnimi kaznivimi dejanji iz člena 3. Z ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice, bi bilo treba zagotoviti, da bodo v primeru terorističnega napada žrtve terorizma prejele čustveno in psihološko podporo, vključno s pomočjo po travmatični izkušnji in svetovanjem, in vsakršne relevantne pravne, praktične ali finančne informacije in nasvete.

(16)  Države članice bi morale zagotoviti, da se status žrtvam terorizma ustrezno prizna pred kazenskim postopkom, med njim in po njem, sprejeti specifične ukrepe zaščite, podpore in pomoči s spoštljivim in pravičnim obravnavanjem žrtev terorizma in po meri njihovih posebnih potreb, s katerimi bi nadalje opredelile in poglobile pravice, ki jih že vsebuje Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta28. Žrtve terorizma so osebe, opredeljene v členu 2 Direktive 2012/29/EU, v povezavi s terorističnimi kaznivimi dejanji iz te direktive. Z ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice, bi bilo treba zagotoviti, da bodo v primeru terorističnega napada žrtve terorizma prejele čustveno in psihološko podporo, vključno s pomočjo po travmatični izkušnji in svetovanjem, in vsakršne relevantne pravne, praktične ali finančne informacije, nasvete ali ustrezno pomoč. Države članice bi morale spodbujati posebno usposabljanje za osebe, ki so pristojne za pomoč žrtvam terorističnih dejanj, ter za te dejavnosti zagotoviti potrebna sredstva. Poleg tega morajo države članice upoštevati tveganje ustrahovanja in maščevanja za žrtve in na splošno osebe, ki bi utegnile pričati v kazenskem postopku v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji. Žrtvam terorizma bi bilo treba zagotoviti tudi pravno pomoč v vseh državah članicah, v katerih so stranka v kazenskem postopku ali drugih pravnih postopkih, da se pridobi odločba o odškodnini.

__________________

__________________

28 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 (UL L 315, 14.11.2012, str. 37). 37).

28 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 37).

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Države članice bi morale vzpostaviti in razvijati točko „vse na enem mestu“ za informacije in nasvete za žrtve terorizma, ne samo zato, da bi izpolnili potrebe žrtev po pridobivanju informacij in nasvetov, temveč tudi zato, da bi jim nudili psihološko prvo pomoč in možnosti nadaljnjega svetovanja, ter za pomoč in podporo pri soočanju z medijsko pozornostjo, ki so ji izpostavljene.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b)  Države članice bi si morale ob polnem spoštovanju svobode izražanja izmenjevati primere dobre prakse o obravnavi medijev in novinarjev, da bi zagotovile zaščito zasebnega življenja žrtev in njihovih svojcev ter sodelovanje s posebnimi službami za pomoč in podporo žrtvam, da se te lahko soočijo z medijsko pozornostjo, ki so ji izpostavljene.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Države članice bi morale med sabo sodelovati, da bi vsem žrtvam terorizma zagotovile dostop do informacij o njihovih pravicah, podpornih storitvah in shemah odškodnin. Poleg tega bi morale zagotoviti, da imajo žrtve terorizma dostop do dolgoročnih podpornih storitev v državi prebivališča, četudi je bilo teroristično kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b)  Za boljše sodelovanje med državami članicami v boju proti terorizmu bi bile nujne tudi intenzivne izmenjave informacij in sodelovanje med njihovimi pravosodnimi organi in z Eurojustom. Okrepiti bi bilo treba zmogljivosti Eurojustovega centra za usklajevanje, ki bi moral imeti odločilno vlogo pri spodbujanju skupnih ukrepov pravosodnih organov držav članic pri zbiranju dokazov. Morali bi bolj uporabljati instrument skupnih preiskovalnih enot, tako med posameznimi državami članicami kot med državami članicami in tretjimi državami, s katerimi je Eurojust vzpostavil dogovor o sodelovanju.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17c)  Preprečevanje radikalizacije in novačenja evropskih državljanov Unije s strani terorističnih organizacij zahteva dolgoročen, proaktiven in celovit pristop, ki bo povezoval ukrepe na področju kazenskega pravosodja s politikami na področju izobraževanja, socialnega vključevanja in integracije ter nudenje učinkovitih programov za deradikalizacijo in izstop. Države članice bi si morale izmenjevati primere dobre prakse o učinkovitih ukrepih in projektih na tem področju. Poleg tega bi si morale izmenjevati primere dobre prakse o uporabi učinkovitih alternativnih ukrepov znotraj pravosodnega pristopa, s katerimi bi preprečevali, da državljani Unije in državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, zapustijo Unijo za teroristične namene, ali nadzorovali njihovo vrnitev v Unijo s konfliktnih območij. Primere dobre prakse bi si morale izmenjevati med seboj, po potrebi pa tudi s tretjimi državami ter ustreznimi agencijami Unije.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17d)  Države članice bi si morale prizadevati za preprečevanje terorizma z usklajevanjem strategij ter izmenjavo informacij in izkušenj, ki jih imajo, izvajanjem dobre prakse na ravni Unije in nacionalni ravni ter posodobitvijo nacionalnih politik preprečevanja na podlagi strategije Unije za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem. Komisija bi morala po potrebi nacionalnim, regionalnimi in lokalnim organom zagotavljati podporo pri razvoju politik preprečevanja.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Ker države članice enostransko ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se ti cilji, zaradi potrebe po vseevropskih usklajenih pravilih, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(18)  Ker države članice enostransko ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Boj proti terorizmu je nujno prizadevanje na svetovni ravni, ki zahteva mednaroden odgovor, zato ima Unija obveznost, da sodeluje s tretjimi državami.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Ta direktiva upošteva načeli, ki ju priznava člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, in spoštuje temeljne pravice in svoboščine ter upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno z načeli iz poglavij II, III, V in VI Listine, ki med drugim zajemajo pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in informiranja, svobodo zbiranja in združevanja ter svobodo misli, vesti in vere, splošno prepoved diskriminacije, zlasti na podlagi rase, barve kože, etničnega ali družbenega izvora, genetičnih značilnosti, jezika, vere, osebnega, političnega ali kakršnega koli drugega prepričanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do zaščite osebnih podatkov, načelo zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, vsebuje pa tudi zahtevo po natančnosti, jasnosti in predvidljivosti kazenskega prava, predpostavko nedolžnosti ter svobodo gibanja, kot so določene v členu 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Direktivi 2004/38/ES. To direktivo je treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(19)  Ta direktiva in njeno izvajanje upoštevata načeli, ki ju priznava člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, in spoštuje temeljne pravice in svoboščine ter upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno z načeli iz poglavij II, III, V in VI Listine, ki med drugim zajemajo pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja, vključno s svobodo govora, svobodo informiranja, svobodo zbiranja in združevanja ter svobodo misli, vesti in vere, splošno prepoved diskriminacije, zlasti na podlagi rase, barve kože, etničnega ali družbenega izvora, genetskih značilnosti, jezika, vere, osebnega, političnega ali kakršnega koli drugega prepričanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do zaščite osebnih podatkov, načelo zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, vsebuje pa tudi zahtevo po natančnosti, jasnosti in predvidljivosti kazenskega prava, predpostavko nedolžnosti in pravico do poštenega sojenja, katerega izid narekujejo posamezne okoliščine primera in načela iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),ter svobodo gibanja, kot so določene v členu 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in v Direktivi 2004/38/ES1a, pri čemer so pri svobodi gibanja mogoče izjeme zaradi javnega reda ali državne varnosti. Za vsako omejevanje uresničevanja teh pravic in svoboščin veljajo pogoji iz člena 52(1) Listine.

 

__________________

 

1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  Ta direktiva ne bi smela povzročiti, da bi se od držav članic zahtevalo sprejetje ukrepov, ki bi lahko privedli do kakršne koli oblike diskriminacije.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19b)  Ničesar v tej direktivi se ne sme razlagati, kot da je namenjeno zmanjševanju ali omejevanju pravnega reda Unije o procesnih pravicah osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih, vključno z Direktivo (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta 1a. Osebe, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja iz te direktive, ne bi smele nositi dokaznega bremena.

 

____________________

 

1aDirektiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1).

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19c)  Ničesar v tej direktivi se ne sme razlagati, kot da je namenjeno zmanjševanju ali omejevanju razširjanja informacij za izražanje mnenja ali za znanstvene ali akademske namene ali namene poročanja, pa tudi za izražanje polemičnih ali spornih stališč v javnih razpravah o občutljivih političnih vprašanjih.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Izvajanje kaznivosti v skladu s to direktivo bi moralo biti glede na legitimne cilje in nujen obstoj tovrstnih ciljev v demokratični družbi sorazmerno z vrsto kaznivega dejanja in okoliščinami, v katerih je bilo storjeno, in bi moralo izključevati vse oblike arbitrarnosti ali diskriminatornega obravnavanja.

(20)  Izvajanje kaznivosti v skladu s to direktivo bi moralo biti glede na legitimne cilje in nujen obstoj tovrstnih ciljev v demokratični družbi sorazmerno z vrsto kaznivega dejanja in okoliščinami, v katerih je bilo storjeno, ter vsakega primera in bi moralo izključevati vse oblike arbitrarnosti ali diskriminatornega obravnavanja..

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Direktiva bi morala nadomestiti Okvirni Sklep 2002/475/PNZ29 za države članice, ki jih ta direktiva zavezuje.

(21)  Ta direktiva nadomešča Okvirni Sklep 2002/475/PNZ za države članice, ki jih ta direktiva zavezuje.

__________________

 

29 Kot je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ (UL L 330, 9.12.2008, str. 21).

 

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Države članice sankcij na področju terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj v povezavi s teroristično skupino ter kaznivih dejanj v povezavi s terorističnimi dejavnostmi ne smejo pod nobenim pogojem uporabiti za izogibanje obveznostim po Ženevski konvenciji o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot jo je dopolnil newyorški protokol z dne 31. januarja 1967.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in kazenskih sankcij na področju terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj v povezavi s teroristično skupino in kaznivih dejanj v povezavi s terorističnimi dejavnostmi ter glede posebnih ukrepov za zaščito žrtev terorizma in pomoč zanje.

Ta direktiva določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in kazenskih sankcij na področju terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj v povezavi s teroristično skupino in kaznivih dejanj v povezavi s terorističnimi dejavnostmi ter glede posebnih ukrepov za zaščito žrtev terorizma in pomoč ter podporo zanje.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  „žrtev“ pomeni:

 

(i)  fizično osebo, ki je utrpela škodo, vključno s fizično, duševno ali čustveno škodo ali ekonomsko izgubo, ki jo je neposredno povzročilo kaznivo dejanje;

 

(ii)  družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredno povzročena s kaznivim dejanjem, ti družinski člani, pa so zaradi smrti te osebe utrpeli škodo;

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  da bi nezakonito prisilila vlado ali mednarodno organizacijo, da izvrši ali opusti kako dejanje;

(b)  da bi z uporabo nasilja ali z grožnjami z njim prisilila oziroma skušala prisiliti vlado ali mednarodno organizacijo, da izvrši ali opusti kako dejanje;

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  napadi na osebe, ki lahko povzročijo smrt;

(a)  napadi na osebe, ki lahko povzročijo smrt ali poškodbo;

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  napadi na fizično integriteto osebe;

(b)  napadi na fizično in psihološko integriteto osebe;

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  proizvodnja, posest, nakup, prevoz, dobava ali uporaba orožja, eksplozivov ali jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja, kot tudi raziskave in razvoj biološkega in kemičnega orožja;

(f)  proizvodnja, posest, nakup, prevoz, dobava ali uporaba orožja, eksplozivov ali jedrskega, radiološkega, biološkega ali kemičnega orožja, kot tudi raziskave in razvoj jedrskega, biološkega in kemičnega orožja;

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  spuščanje nevarnih snovi ali povzročanje požarov, poplav ali eksplozij, ki lahko ogrozijo življenje ljudi;

(g)  spuščanje ali grožnja spuščanja nevarnih snovi, vključno z radiološkimi ali biološkimi materiali, ali povzročanje požarov, poplav ali eksplozij, ki lahko ogrozijo življenje ljudi ali povzročijo vsesplošen strah in preplah;

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  motnja ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi;

(h)  motnja ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi osnovnimi naravnimi viri z izvedbo kibernetskih ali drugih napadov, ki lahko ogrozijo življenje ljudi;

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  napadi na informacijske sisteme iz členov 3 do 7 Direktive 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a,

 

_____________

 

1a Direktiva 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (UL L 218, 14.8.2013, str. 8).

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  grožnja, da se bo storilo katero od dejanj, naštetih v točkah (a) do (h).

(i)  resna grožnja, da se bo storilo katero od dejanj, naštetih v točkah (a) do (h); ta grožnja se ugotovi na podlagi objektivnih dejanskih okoliščin.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovi, da se naslednja ravnanja opredelijo kot kazniva dejanja, če so storjena naklepno:

Vsaka država članica s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovi, da se naslednja ravnanja opredelijo kot kazniva dejanja, če so storjena naklepno in nezakonito:

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  sodelovanje v dejavnostih teroristične skupine, vključno s preskrbo informacij ali dobavo materialnih sredstev ali z vsakršnim financiranjem dejavnosti skupine, ob zavedanju, da bo to sodelovanje prispevalo h kaznivim dejavnostim teroristične skupine.

(b)  sodelovanje v dejavnostih teroristične skupine, vključno s preskrbo informacij ali dobavo materialnih sredstev ali z vsakršnim financiranjem dejavnosti skupine, ob zavedanju, da bo to sodelovanje prispevalo h kaznivim dejavnostim teroristične skupine, ne glede na to, ali se te dejavnosti izvajajo na ozemlju države članice ali tretje države;

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se razširjanje ali drugačno dajanje na razpolago sporočila javnosti z namenom napeljevanja k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) – pri čemer takšno ravnanje, naj neposredno zagovarja teroristična kazniva dejanja ali ne, povzroča nevarnost za storitev enega ali več takih kaznivih dejanj – opredelijo kot kazniva dejanja, če so storjena naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se razširjanje ali kakršno koli drugačno dajanje na razpolago sporočila javnosti, na spletu ali zunaj njega, z namenom napeljevanja k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) – pri čemer takšno ravnanje, ki podpira storitev terorističnih kaznivih dejanj, povzroča konkretno nevarnost za storitev enega ali več takih kaznivih dejanj – opredelijo kot kazniva dejanja, če so storjena naklepno.

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Obteževalne okoliščine

 

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se v primeru storitve kaznivega dejanja iz člena 6 ali 7 zoper ranljive fizične osebe, vključno z otroki, to obravnava kot obteževalna okoliščina.

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se spodbujanje druge osebe, naj stori katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) ali člena 4, opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se spodbujanje druge osebe, naj stori ali prispeva k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) ali člena 4 opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se prejemanje navodil od druge osebe za izdelavo ali uporabo eksplozivov, strelnega ali drugega orožja ali zdravju škodljivih ali nevarnih snovi oziroma usposabljanje za druge posebne metode ali tehnike za namen storitve ali prispevanja k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se prejemanje usposabljanja ali navodil, vključno z znanjem, gradivom ali praktičnih spretnosti, za izdelavo ali uporabo eksplozivov, strelnega ali drugega orožja ali zdravju škodljivih ali nevarnih snovi oziroma usposabljanje za druge posebne metode ali tehnike za namen storitve ali prispevanja k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Potovanje v tujino za namene terorizma

Potovanje v tujino za namen terorizma

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se potovanje v drugo državo z namenom storitve ali prispevanja k storitvi katerega od terorističnih kaznivih dejanj iz člena 3, sodelovanje v dejavnostih teroristične skupine iz člena 4 ali zagotavljanje oziroma prejemanje usposabljanja za terorizem iz členov 7 in 8 opredelijo kot kazniva dejanja, če so storjena naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se potovanje v določeno državo ali državo članico, in sicer neposredno ali prek ene ali več držav članic, kaznuje kot kaznivo dejanje, če je strojeno naklepno in če je mogoče objektivno dokazati, da je namen potovanja storitev terorističnega dejanja iz člena 3 ali prispevanje k temu dejanju ali sodelovanje v dejavnostih teroristične skupine iz člena 4, pri čemer se oseba zaveda, da s svojim sodelovanjem prispeva h kriminalnim dejavnostim te skupine, ali da je namen potovanja zagotavljanje oziroma prejemanje usposabljanja za terorizem iz členov 7 in 8.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organizacija ali drugačno omogočanje potovanja v tujino za namene terorizma

Organizacija ali druga oblika omogočanja potovanja v tujino za namen terorizma

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se zagotavljanje ali zbiranje sredstev na kakršen koli način, neposredno ali posredno, z namenom, da se uporabijo, ali ob zavedanju, da se bodo deloma ali v celoti uporabila za storitev katerega od kaznivih dejanj iz členov 3 do 10 ter 12 do 14 ali 16, opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

1.  Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se zagotavljanje ali zbiranje sredstev na kakršen koli način, neposredno ali posredno, z namenom, da se uporabijo, ali ob zavedanju, da se bodo deloma ali v celoti uporabila za storitev ali za prispevanje k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz členov 3 do 10 in 14, opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

 

2.  Če financiranje terorizma iz odstavka 1 zadeva katero od kaznivih dejanj iz členov 3, 4 in 9, ni nujno, da se sredstva dejansko v celoti ali delno uporabijo za storitev ali prispevanje k storitvi katerega od teh kaznivih dejanj, prav tako ni potrebno, da storilec ve, za katero kaznivo dejanje ali dejanja se bodo sredstva uporabila.

 

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo zamrznitev ali zaseg in zaplembo finančnih sredstev in drugega premoženja, uporabljenih ali namenjenih za storitev ali poskus storitve katerega od kaznivih dejanj iz te direktive.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se velika tatvina z namenom storitve katerega od kaznivih dejanj iz člena 3 opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjena naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se velika tatvina z namenom storitve katerega od kaznivih dejanj iz člena 3 in člena 4 opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjena naklepno.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se prisiljenje za storitev katerega od kaznivih dejanj iz člena 3 opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se prisiljenje za storitev katerega od kaznivih dejanj iz člena 3 in člena 4 opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 14 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izdelava lažnih upravnih dokumentov za storitev terorističnega kaznivega dejanja

Izdelava, posedovanje ali uporaba lažnih upravnih dokumentov za storitev terorističnega kaznivega dejanja

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se izdelava lažnih upravnih dokumentov za storitev katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (h) ali člena 4(b) opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjena naklepno.

Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da se izdelava, posedovanje in uporaba lažnih upravnih dokumentov za storitev katerega od kaznivih dejanj iz člena 3(2)(a) do (ha) in člena 4(a)ter iz členov 9 in 10 opredeli kot kaznivo dejanje, če so storjeni naklepno.

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Ukrepi proti nezakonitim terorističnim vsebinam na spletu

 

1.  Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo takojšnjo odstranitev nezakonitih vsebin, ki javno napeljujejo k storitvi terorističnega kaznivega dejanja iz člena 5, s strežnikov na svojem ozemlju. Prizadevajo si tudi za odstranitev teh vsebin s strežnikov zunaj njihovega ozemlja. Če to ni izvedljivo, lahko sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi blokirajo dostop do teh vsebin.

 

2.  Ti ukrepi morajo biti skladni s preglednimi postopki in podvrženi primernim zaščitnim ukrepom, da se zlasti zagotovi, da je omejitev omejena le na to, kar je potrebno, in je sorazmerna ter da so uporabniki obveščeni o razlogih za omejitev. Ukrepi o odstranitvi in blokiranju so predmet sodnega nadzora.

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi bila kazniva dejanja iz člena 4 in naslova III kazniva, ni treba, niti da se teroristično kaznivo dejanje dejansko stori niti da se ugotovi povezava s posameznim terorističnim kaznivim dejanjem oziroma – v primeru kaznivih dejanj iz členov 9 do 11 – povezava s posameznimi kaznivimi dejanji v povezavi s terorističnimi dejavnostmi.

Da bi bilo dejanje iz člena 4 in naslova III kaznivo, ni treba, da se teroristično kaznivo dejanje dejansko stori ali da se ugotovi povezava z drugim kaznivim dejanjem iz te direktive, če gre za kazniva dejanja iz členov 5 do 10 in 12 do 14.

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pomoč ali podpora kaznivemu dejanju iz členov 3 do 8 in členov 11 do 14 opredeli kot kazniva.

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se udeleženost pri kaznivem dejanju iz členov 3 do 7 in členov 11 do 14 opredeli kot kazniva.

2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se napeljevanje h kaznivemu dejanju iz členov 3 do 14 opredeli kot kaznivo.

2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se napeljevanje h kaznivemu dejanju iz členov 3 in 6 do 14 opredeli kot kaznivo.

3.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se poskus storitve kaznivega dejanja iz členov 3, 6, 7, 9 in členov 11 do 14, razen posedovanja iz člena 3(2)(f) in kaznivega dejanja iz člena 3(2)(i), opredeli kot kazniv.

3.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se poskus storitve kaznivega dejanja iz členov 3, 6, 7, 9 in členov 11 do 14, razen posedovanja iz člena 3(2)(f) in kaznivega dejanja iz člena 3(2)(i), opredeli kot kazniv.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 18 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Olajševalne okoliščine

Posebne okoliščine

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  upravnim ali pravosodnim organom predloži informacije, ki jih sicer ne bi mogli pridobiti, in jim s tem pomaga:

(b)  pristojnim organom predloži informacije, ki jih sicer ne bi mogli pridobiti, in jim s tem pomaga:

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  prepoznati ali privesti pred sodišče druge storilce kaznivega dejanja;

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 20 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  začasno zavarovanje in odvzem sredstev v skladu z Direktivo 2014/42/EU1a, ki so bila uporabljena za storitev enega od kaznivih dejanj iz te direktive ali izhajajo iz storitve enega od teh kaznivih dejanj.

 

_______________

 

1a Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  je storilec kaznivega dejanja državljan Unije in v tujini usposablja državljane tretjih držav;

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  je kaznivo dejanje storjeno proti ustanovam ali osebam zadevne države članice ali proti ustanovi, organu, uradu ali agenciji Evropske unije s sedežem v tej državi članici.

(f)  je kaznivo dejanje storjeno proti ustanovam ali osebam zadevne države članice ali proti ustanovi, organu, uradu ali agenciji Unije s sedežem v tej državi članici, vključno z ugrabitvijo letala, ladje ali drugega sredstva za prevoz potnikov ali blaga, ali če je državljan tretje države deležen usposabljanja v tujini za izvršitev napada v tej državi članici;

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da določi svojo sodno pristojnost za kazniva dejanja iz člena 4 v primerih, ko se storilec kaznivega dejanja nahaja na njenem ozemlju.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar je za kaznivo dejanje pristojna več kot ena država članica in kadar lahko katera koli od zadevnih držav članic upravičeno preganja kaznivo dejanje na podlagi istega dejanskega stanja, zadevne države članice skupaj odločijo, katera od njih bo preganjala storilce kaznivega dejanja, da bi se postopki po možnosti izvajali v eni sami državi članici. V ta namen se države članice lahko poslužujejo urada Eurojust, da se olajša sodelovanje med njihovimi pravosodnimi organi in koordinira njihovo delo. Posledično se upošteva naslednja dejstva:

2.  Kadar je za kaznivo dejanje pristojna več kot ena država članica in kadar lahko katera koli od zadevnih držav članic upravičeno preganja kaznivo dejanje na podlagi istega dejanskega stanja, zadevne države članice skupaj odločijo, katera od njih bo preganjala storilce kaznivega dejanja, da bi se postopki po možnosti izvajali v eni sami državi članici. V ta namen državam članicam pomaga urad Eurojust, da se olajša sodelovanje med njihovimi pravosodnimi organi in koordinira njihovo delo. Posledično se upošteva naslednja dejstva:

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Države članice prek uveljavljenih kanalov, vključno z agencijami Unije, zagotovijo sodelovanje in izmenjavo informacij z državo članico, ki je določila svojo sodno pristojnost za kazniva dejanja iz členov 3 do 14 in člena 16.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21a

 

Obveznost preiskave

 

1.  Država članica ob prejemu informacije, da bi lahko bila oseba, ki je storila ali domnevno storila kaznivo dejanje iz te direktive, na njenem ozemlju, sprejme vse potrebne ukrepe v skladu z notranjim pravom za preiskavo dejstev iz informacije.

 

2.  Ko se država članica, na ozemlju katere se nahaja storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja, prepriča, da so okoliščine utemeljene, sprejme ustrezne ukrepe v skladu z notranjim pravom, s katerimi zagotovi navzočnost osebe za namene kazenskega pregona ali izročitve.

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21b

 

Preprečevanje

 

1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi teroristične organizacije radikalizirale in novačile državljane Unije.

 

2.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno s spletnimi, kot so zagotavljanje informacij in izobraževanja, izvajanje kampanj ozaveščanja in oblikovanje drugačnega sporočila proti teroristični propagandi. Ti ukrepi se po potrebi sprejmejo v sodelovanju z zasebnimi podjetji, ustreznimi organizacijami civilne družbe, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki. Namenjeni so ozaveščanju in zmanjšanju tveganja radikalizacije in novačenja s strani terorističnih organizacij.

 

3.  Države članice spodbujajo redno usposabljanje uslužbencev, pri katerih je verjetno, da pridejo v stik z osebami, izpostavljenimi radikalizaciji, vključno s policisti na terenu in pazniki v zaporu, da bodo sposobni prepoznati znake radikalizacije in novačenja s strani terorističnih organizacij ter bodo znali ravnati v teh primerih.

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 21 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21c

 

Obveznost izmenjave informacij o terorističnih kaznivih dejanjih

 

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da njeni pristojni organi pristojnim organom zadevne države članice posredujejo morebitne pomembne informacije v primeru, da obstajajo razlogi, na podlagi katerih se sklepa, da bi lahko bile informacije v pomoč pri odkrivanju, preprečevanju, preiskovanju ali pregonu kaznivih dejanj iz te direktive. Informacije se posredujejo učinkovito in pravočasno, ne da bi bilo treba zanje predhodno zaprositi.

 

2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da kontaktna točka, imenovana v skladu s členom 2 Sklepa Sveta 2005/671/PNZ1a Europolu in Eurojustu učinkovito in pravočasno posreduje informacije iz tega sklepa.

 

3.  Države članice v schengenskem informacijskem sistemu sistematično razpišejo ukrepe za vse osebe, ki so osumljene storitve vsaj enega od kaznivih dejanj iz členov 3 do 14 te direktive ali so bile za to obsojene.

 

4.  Države članice zagotovijo, da njihova enota za informacije o potnikih rezultate obdelave podatkov oseb, pri katerih je bila v skladu s členom 6(2) Direktive (EU) 2016/681 ugotovljena povezava s kaznivimi dejanji iz te direktive, sistematično posreduje enotam za informacije o potnikih v drugih državah članicah.

 

5.  Države članice Europolu sistematično posredujejo podrobne informacije o vseh osebah, ki so osumljene storitve vsaj enega od kaznivih dejanj iz členov 3 do 14 te direktive ali so bile za to obsojene.

 

6.  Ta člen ne posega v veljavno zakonodajo Unije o izmenjavi informacij.

 

_________________

 

1a Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (UL L 235, 29.9.2005, str. 22)

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 21 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21d

 

Razmere na zunanjih mejah schengenskega območja

 

Države članice svoji mejni in obalni straži omogočijo dostop do ustreznih podatkovnih zbirk, zlasti do Europolovega informacijskega sistema.

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 21 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21e

 

Preiskovalna orodja

 

Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in ob upoštevanju ustreznih pravnih jamstev sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, pristojne za preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz členov 3 do 14, na voljo učinkovita preiskovalna orodja, kot so tista, ki se uporabljajo v primerih, povezanih z organiziranim kriminalom ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 21 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21f

 

Ukrepi za boj proti radikalizaciji in napeljevanju k terorizmu na spletu

 

Države članice v sodelovanju s Komisijo in ponudniki internetnih storitev razvijejo skupno evropsko strategijo za boj proti radikalizaciji in napeljevanju k terorizmu na spletu. Strategijo je treba redno posodabljati.

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice v skladu z Direktivo 2012/29/EU zagotovijo, da so na voljo ukrepi za zaščito žrtev terorizma in njihovih družinskih članov. V okviru kazenskega postopka posebno pozornost namenijo tveganju ustrahovanja in maščevanja ter potrebi po varovanju telesne in duševne integritete žrtev terorizma, tudi med zasliševanjem in pričanjem.

 

Poleg tega zagotovijo brezplačno pravno pomoč žrtvam terorizma, ki so stranka v kazenskem postopku in po potrebi v drugih pravnih postopkih za pridobitev odločbe o odškodnini.

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice vzpostavijo posebne službe za pomoč in podporo žrtvam terorizma. Takšne službe imajo potrebne zmogljivosti in organizacijsko strukturo, ki omogoča nudenje pomoči in podpore tem žrtvam takoj po napadu in tako dolgo po napadu, kot je potrebno, v skladu s posebnimi potrebami posamezne žrtve. Storitve teh služb so zaupne, brezplačne in lahko dostopne vsem žrtvam terorizma. Vključujejo zlasti:

2.  Države članice vzpostavijo posebne službe za pomoč in podporo žrtvam terorizma, vključno z razpoložljivostjo organizacij in strokovnjakov za podporo žrtvam. Takšne službe imajo potrebne zmogljivosti in organizacijsko strukturo, ki omogoča nudenje pomoči in podpore tem žrtvam takoj po napadu in tako dolgo po napadu, kot je potrebno, v skladu s posebnimi potrebami posamezne žrtve. Države članice vzpostavijo koordinacijski center, ki združuje te organizacije in strokovnjake, pristojne za zagotavljanje informacij, podpore in praktičnih storitev žrtvam ter njihovim družinam in sorodnikom. Storitve teh služb so zaupne, brezplačne in lahko dostopne vsem žrtvam terorizma. Vključujejo zlasti:

 

(-a)  medicinsko in fizično obravnavo, vključno s protiukrepi za jedrske, biološke ali kemične napade;

(a)  čustveno in psihološko podporo, kot sta pomoč po travmatični izkušnji in svetovanje;

(a)  čustveno in psihološko podporo, kot sta pomoč po travmatični izkušnji in svetovanje;

(b)  svetovanje in informiranje glede vsakršnih relevantnih pravnih, praktičnih in finančnih vprašanj.

(b)  svetovanje in informiranje glede vsakršnih relevantnih pravnih, praktičnih in finančnih vprašanj.

 

(ba)  podporo žrtvam pri vrnitvi v državo članico njihovega prebivališča v primeru napada v drugi državi članici.

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice v okviru svoje infrastrukture za ukrepanje v izrednih razmerah sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi strokovnjake za podporo žrtvam vključijo v načrtovanje za izredne razmere in izboljšajo postopek identificiranja žrtev takoj po terorističnem napadu ob upoštevanju potreb žrtev. Zlasti razvijejo in usklajujejo skupni mehanizem za pomoč, ki se uporabi na zahtevo. Zagotoviti bi morale podporo pri preiskovanju na terenu in vzpostaviti enotno spletno mesto, na katerem bi bilo mogoče dostopati do informacij o terorističnem napadu v zadevni državi članici. Vzpostaviti bi morale tudi spletno mesto z zasebnim dostopom za obveščanje žrtev in njihovih družinskih članov o njihovih pravicah in posredovanje drugih informacij, povezanih z napadom.

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija preuči, ali je treba vse zakonodajne določbe o zaščiti, podpori in pravicah žrtev terorizma navesti in oblikovati v enem samem zakonodajnem aktu o žrtvah terorizma.

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 23a

 

Temeljne pravice in svoboščine

 

1.  Države članice pri prenosu in izvajanju te direktive zagotovijo, da je inkriminacija sorazmerna glede na zakonite in v demokratični družbi nujne cilje, in izključijo vse oblike arbitrarnosti in diskriminacije.

 

2.  Ta direktiva ne spreminja obveznosti držav članic, da spoštujejo temeljne pravice, določene v členih 2 in 6 PEU in v Listini ter Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v okviru mednarodnega humanitarnega prava, in se izvaja in razlaga v skladu s temi pravicami in načeli.

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 23b

 

Izredne razmere in temeljne pravice

 

V času vojne ali ob kaki drugi splošni nevarnosti, ki ogroža življenje naroda, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi omejijo nekatere pravice v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom. Take okoliščine organov ne odvezujejo obveznosti, da dokažejo, da se sprejeti ukrepi izvajajo izključno za boj proti terorizmu in da so neposredno povezani s konkretnim ciljem boja proti terorizmu.

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 23 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 23c

 

Temeljna načela v zvezi s svobodo izražanja

 

S to direktivo se od držav članic ne zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli v zvezi s svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, poleg tega direktiva ne posega v nacionalna pravila, ki urejajo pravice in odgovornosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti.

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 23 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 23d

 

1.  S to direktivo se od držav članic ne zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju z njihovimi obveznostmi na podlagi prava Unije v zvezi s procesnimi pravicami osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih.

 

2.  Vsaka oseba, katere pravice in svoboščine so bile z izvajanjem te direktive po nepotrebnem kršene, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kot je določeno v členu 47 Listine.

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija [24 mesecev po izteku roka za izvajanje te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev s to direktivo.

1.  Komisija [12 mesecev po izteku roka za izvajanje te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev s to direktivo. Poročilo obravnava tudi učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejele države članice za uresničitev cilja te direktive. Na podlagi te ocene Komisija odloči o primernih nadaljnjih ukrepih. Redna ocena izvajanja direktive bi morala zajemati oceno potencialnega nesorazmernega učinka ukrepov na nekatere skupine prebivalcev in korektivnih ukrepov za popravo diskriminatorne prakse.

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija [48 mesecev po izteku roka za izvajanje te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinek in dodano vrednost te direktive o boju proti terorizmu. Pri tem upošteva informacije, ki jih države članice predložijo v skladu s Sklepom 2005/671/PNZ.

2.  Komisija [12 mesecev po izteku roka za izvajanje te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinek in dodano vrednost te direktive o boju proti terorizmu. V poročilu obravnava tudi učinek te direktive na temeljne pravice in svoboščine, pravno državo in raven zaščite in pomoči za žrtve terorizma. Pri tem upošteva informacije, ki jih države članice predložijo v skladu s Sklepom 2005/671/PNZ in morebitne druge pomembne informacije glede izvajanja pooblastil v skladu s protiterorističnimi zakoni, povezanimi s prenosom in izvajanjem te direktive.


OBRAZLOŽITEV

Po nedavnih terorističnih napadih na evropskih tleh in drugod, zlasti po terorističnih napadih 13. novembra 2015 v Parizu, v katerih je življenje izgubilo več kot 130 ljudi, se je pokazalo, da moramo bistveno okrepiti prizadevanja za preprečevanje terorizma in boj proti njemu. Člen 3 Listine zagotavlja pravico vsakogar do spoštovanja telesne in duševne celovitosti, ki jo je Sodišče Evropske unije večkrat potrdilo v svoji sodni praksi. Če se evropski državljani v svoji državi ne morejo več počutiti varne, je ogrožena stabilnost družbe, ki jo je treba ponovno vzpostaviti z vsemi možnimi pravnimi sredstvi.

Ker je več kot 5000 državljanov EU osumljenih, da so se pridružili bojem v Iraku in Siriji, je vprašanje tako imenovanih tujih borcev in njihove morebitne vrnitve v EU še kako resnično. Nedavno je Evropski koordinator za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove izjavil naslednje: „Grožnja, ki jo pomeni radikalizacija Evropejcev, od katerih jih veliko tudi odpotuje v boj v tujino, po vsej verjetnosti v prihodnjih letih še ne bo izginila. Za učinkovit odziv na to problematiko potrebujemo celovit pristop in dolgoročne zaveze.“

Poleg tega lahko tudi tako imenovani volkovi samotarji povzročijo precejšnje razdejanje in teror. Tovrstni potencialni storilci pomenijo posebno grožnjo za javno varnost, saj pogosto delujejo anonimno s hitro spreminjajočimi se načini delovanja. Njihova dejanja so manj predvidljiva kot dejanja znanih terorističnih skupin, ki pogosto delujejo po določenem vzorcu. Zaradi vzpona IS, Al Kaide in drugih ekstremističnih islamističnih organizacij ter njihove zelo učinkovite propagande prek interneta in drugih medijev se povečuje število samostojnih napadalcev, kar se po pričakovanjih še dolgo ne bo zaustavilo.

Europol je nedavno ugotovil, da je upravičeno pričakovati, da bo versko motivirana teroristična skupina znova izvedla teroristični napad nekje v Evropi, da bi povzročila množične žrtve med civilisti. Poleg tega obstaja nevarnost napadov samostojnih napadalcev, ki se ni zmanjšala.(1)

Dodaten, precej resen izziv v boju proti terorizmu je vse večje zbliževanje terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala. Dejansko je razlikovanje med kaznivimi dejanji obeh vrst vse bolj zapleteno in umetno, saj se krepi povezava med terorizmom in organiziranim kriminalom. V veliko primerih teroristične organizacije in mreže organiziranega kriminala sodelujejo ali se združijo, da bi si medsebojno izmenjevale storitve, orodja in druga sredstva. V drugih primerih se podporniki terorističnih organizacij sami usposabljajo za organizirana kazniva dejanja in jih v velikem obsegu izvajajo za financiranje terorističnih dejanj (npr. nezakonit odvzem organov in trgovina z njimi v kombinaciji z umorom, trgovina z ljudmi, prisilna prostitucija, spolna zloraba otrok in dojenčkov, zasužnjevanje in prisilno delo, izsiljevanje podjetij in posameznikov, trgovina z drogami in ponarejenim blagom). Zato ni dovolj, da se kot kaznivo dejanje opredeli le storitev terorističnega dejanja. Prav tako za uspešno preprečevanje terorističnih napadov ni nujna neposredna povezava med pripravljalnimi ukrepi ali financiranjem ter storitvijo specifičnega terorističnega dejanja. Če podpora terorističnim napadom ali napeljevanje k njim in zagotavljanje pomoči za teroristične napade ali priprava nanje z zagotavljanjem ali prejemanjem usposabljanja, javno ščuvanje, novačenje, potovanje v tujino za teroristične namene ali organiziranje/omogočanje tovrstnega potovanja ne bi bili opredeljeni kot kazniva dejanja, tudi zgolj v primeru posredne povezave s storitvijo specifičnega terorističnega kaznivega dejanja, bi se mreže oseb, ki novačijo, oblikovalcev odločitev, kontaktnih točk in komunikacijskih strategov izmuznile preiskavam in sodnemu pregonu, ki jih izvajajo evropski in nacionalni organi kazenskega pregona ter sodišča. Žrtev te pravne nesposobnosti ukrepanja bi bila civilna družba v Evropi in zunaj nje, na vojnih ter nevojnih območjih. Nevarnost terorističnih mrež ni teoretična, temveč resnična. Teroristični napadi pustijo globoke rane pri žrtvah, njihovih družinah in regijah, kjer so bili napadi izvedeni. Okrutnost terorističnih organizacij in brutalna konkurenca med njimi številne migrante že zdaj silita v beg pred terorizmom v njihovi državi. Ti ljudje se med begom znajdejo v zelo ranljivem položaju in so pogosto znova izpostavljeni kriminalnim mrežam.

Za boj proti terorizmu je potreben obsežen in celovit pristop več različnih področij politike, vključno s preprečevanjem, odpravo pojava radikalizacije, deradikalizacijo itd. Evropski parlament in Svet sta v zadnjem času večkrat izpostavila potrebo po tem vseobsegajočem pristopu k boju proti terorizmu.(2) Odzivanje kazenskega pravosodja je le del tega celovitega pristopa.

Boj proti terorizmu je svetovna bitka, ki je EU ne more biti in dobiti sama. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 2014 vse države članice EU pravno zavezuje, da kot kazniva dejanja obravnavajo nekatera teroristična kazniva dejanja, kot so potovanje za namen načrtovanja ali storitve terorističnih dejanj, prejemanje terorističnega usposabljanja ali organiziranje, omogočanje in financiranje takega potovanja ali usposabljanja za teroristične namene. Ta resolucija je bila v Svetu Evrope preoblikovana v dodatni protokol o tujih borcih.

Splošna ocena predloga s strani poročevalke

Poročevalka predlog na splošno podpira. Želi poudariti, da so bili v pravni red EU prek okvirnega sklepa Sveta o boju proti terorizmu (ki je bil spremenjen leta 2008) že leta 2002 vključeni naslednji elementi predloga:

Teroristična kazniva dejanja in kazniva dejanja v povezavi s teroristično skupino so že bila opredeljena v Okvirnem sklepu 2002/475/PNZ (člena 1 in 2). Opredelitev financiranja terorizma kot kaznivega dejanja je bila prav tako predvidena že v členu 2(2)(b) Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ. Člen 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ kot kazniva dejanja že opredeljuje veliko tatvino, izsiljevanje in goljufijo za storitev terorističnega kaznivega dejanja. Poleg tega je Okvirni sklep 2002/475/PNZ že vključil določbe v zvezi s kaznimi za fizične osebe (člen 5 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ), olajševalnimi okoliščinami (člen 6 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ), odgovornostjo pravnih oseb (člen 7 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ), minimalnimi kaznimi za pravne osebe (člen 8 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ) ter pregonom in sodno pristojnostjo (člen 9 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ).

S členom 3 Okvirnega sklepa 2008/191/PNZ so bila kaznivim dejanjem, povezanim s terorističnimi dejavnostmi, dodana kazniva dejanja „javno ščuvanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja“, „novačenje za teroristične dejavnosti“ in „zagotavljanje usposabljanja za teroristične dejavnosti“. V členu 3(3) Okvirnega sklepa 2008/191/PNZ je že določeno, da za kazniva dejanja v povezavi s teroristično skupino ali terorističnimi dejavnostmi ni nujno, da se teroristično kaznivo dejanje dejansko stori. Zato tudi ni nujno, da se vzpostavi povezava s specifičnim terorističnim kaznivim dejanjem. Poleg tega je člen 4 Okvirnega sklepa 2008/191/PNZ razširil obseg dejavnosti, ki bi jih bilo treba obravnavati kot kaznive v smislu pomoči, podpore, napeljevanja ali poskusa. Okvirni sklep 2008/191/PNZ odločitev o opredelitvi poskusa zagotovitve usposabljanja za teroristične dejavnosti in novačenja za teroristične namene kot kaznivih dajanj prepušča državam članicam. Večina držav članice že kaznuje te dejavnosti. Določbe iz okvirnih sklepov v celoti izvajajo vse države članice.(3)

Spreminjajočo se grožnjo so analizirali, izkusili in opazovali mednarodni subjekti, kot so Združeni narodi, evropske agencije in nacionalni organi pregona. Operativni del RVSZN 2178 (2014) je bil sprejet v okviru poglavja VII Ustanovne listine Združenih narodov in zlasti odstavkov 4 do 6 Listine, ki so zavezujoče narave. Glede na to morajo države članice v svoji nacionalni zakonodaji dovolj dobro opredeliti huda kazniva dejanja, da bo mogoče usposabljanje, financiranje in druge pripravljalne ukrepe, povezane s terorizmom, preganjati, in kaznovati. Svet Evrope je resolucijo Združenih narodov sprejel v okviru dodatnega protokola. Namesto da bi vsaka posamezna država članica prenesla resolucijo Združenih narodov v nacionalno zakonodajo, ima po mnenju poročevalke direktiva dodano vrednost EU, saj ustvarja usklajeno podlago kazenskega prava, na kateri bo temeljila nacionalna zakonodaja, tako da bodo pravni ukrepi držav članic proti terorizmu dosledni, usklajeni in učinkoviti ter da se bodo preprečile vrzeli v kazenskem pregonu. Poleg tega bi veljavni okvirni sklep Sveta o terorizmu z „lizbonizacijo“ postal vezan na Listino o temeljnih pravicah, pristojnosti Evropske komisije za ugotavljanje kršitev in sodni nadzor Sodišča. Pomembno načelo zakonitosti je, da mora biti kazenska zakonodaja natančna in predvidljiva. Zato je zelo pomembno, da se pri izvajanju in konkretni uporabi upoštevata vodilni načeli nujnosti in sorazmernosti ter da se resnost in naklepna narava kaznivega dejanja v vsakem primeru jasno predstavita in dokažeta s čim več konkretnimi dejstvi in okoliščinami.

Ključnega pomena je, da se posodobi pravni okvir EU na področju boja proti terorizmu in terorističnim mrežam v zvezi z naslednjimi vidiki:

1) prejemanje usposabljanja za teroristične namene s strani storilcev v Evropi ali zunaj nje, bodisi v taborih za urjenje ali prek interneta;

2) potovanja tako imenovanih tujih borcev na konfliktna območja za teroristične namene ter organiziranje ali drugačno omogočanje tovrstnih potovanj;

3) vključitev priporočila št. 5 FATF v zvezi s financiranjem terorizma in pripravljalnih ukrepov, namenjenih izvedbi dejavnosti s terorističnim namenom;

4) vključitev novih vrst kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru in prek njega, zlasti temnega spleta;

5) prilagoditev člena o pomoči, podpori, napeljevanju in poskusu novim izzivom;

6) določitev sodne pristojnosti za kaznivo dejanje zagotavljanja usposabljanja za terorizem;

7) okrepitev pravic žrtev ter izboljšanje zaščite, pomoči in podpore za žrtve terorizma v celotni Uniji.

(1)

  Europol, Changes in modus operandi of Islamic State terrorist attacks (Spremembe načina delovanja terorističnih napadov Islamske države), 18. januar 2016.

(2)

  Glej na primer: Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o preprečevanju radikalizacije in novačenja evropskih državljanov s strani terorističnih organizacij (P8_TA(2015)0410), Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih (P8_TA(2015)0032) in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost (P8_TA(2015)0269). Sklepe Sveta o boju proti terorizmu z dne 20. novembra 2015, sklepe Evropskega sveta z dne 12. februarja 2015 in skupno izjavo iz Rige z dne 29. in 30. januarja 2015.

(3)

  Glej tudi poročilo Komisije z dne 5. septembra 2014 o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/919/PNZ (COM(2014)0554).


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Boj proti terorizmu in nadomestitev Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/JHA o boju proti terorizmu

Referenčni dokumenti

COM(2015)0625 – C8-0386/2015 – 2015/0281(COD)

Datum predložitve EP

2.12.2015

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

18.1.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

18.1.2016

FEMM

18.1.2016

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

28.1.2016

FEMM

28.1.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Monika Hohlmeier

11.1.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

16.2.2016

17.3.2016

21.4.2016

4.7.2016

Datum sprejetja

4.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Gerard Batten, Michał Boni, Caterina Chinnici, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Barbara Matera, Roberta Metsola, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Andrea Bocskor, Anna Maria Corazza Bildt, Gérard Deprez, Petr Ježek, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Artis Pabriks, Kati Piri, Barbara Spinelli, Geoffrey Van Orden, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Janice Atkinson, Biljana Borzan, Eugen Freund, Iris Hoffmann

Datum predložitve

12.7.2016


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Petr Ježek, Cecilia Wikström

ECR

Marek Jurek, Timothy Kirkhope, Monica Macovei, Helga Stevens, Branislav Škripek, Geoffrey Van Orden

EFDD

Laura Ferrara, Kristina Winberg

PPE

Andrea Bocskor, Michał Boni, Anna Maria Corazza Bildt, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Barbara Matera, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D

Biljana Borzan, Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Iris Hoffmann, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Kati Piri, Soraya Post, Birgit Sippel

4

-

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

10

0

ALDE

Sophia in 't Veld

EFDD

Gerard Batten

ENF

Janice Atkinson, Harald Vilimsky

NI

Udo Voigt

S&D

Eugen Freund

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Judith Sargentini, Bodil Valero

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo