Postopek : 2015/0268(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0238/2016

Predložena besedila :

A8-0238/2016

Razprave :

PV 14/09/2016 - 20
PV 04/04/2017 - 17
CRE 04/04/2017 - 17

Glasovanja :

PV 15/09/2016 - 11.6
CRE 15/09/2016 - 11.6
Obrazložitev glasovanja
PV 05/04/2017 - 9.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0353
P8_TA(2017)0110

POROČILO     ***I
PDF 1337kWORD 973k
19.7.2016
PE 578.833v02-00 A8-0238/2016

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

(COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Petr Ježek

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

(COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0583),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0375/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. marca 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. marca 2016(2),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0238/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(3)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2015/0268(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(5), po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Ta uredba predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. septembra 2015 z naslovom Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov. Cilj unije kapitalskih trgov je podjetjem omogočiti dostop do bolj raznolikih virov kapitala kjer koli v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), zagotoviti učinkovitejše delovanje trgov ter vlagateljem in varčevalcem ponuditi priložnosti za učinkovitejše vlaganje denarja, da se poveča rast in ustvarijo delovna mesta.

(2)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa usklajena načela in pravila o pripravi, odobritvi in objavi prospekta ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu. Navedeno direktivo bi bilo treba zaradi razvoja dogodkov v zakonodaji in na trgu od začetka njene veljavnosti nadomestiti.

(3)  Razkritje informacij v primeru javnih ponudb ali sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu je ključnega pomena za zaščito vlagateljev, saj odpravlja neusklajenost informacij med vlagatelji in izdajatelji. Z uskladitvijo tega razkritja je omogočena vzpostavitev mehanizma enotnega dovoljenja za čezmejno uporabo, ki prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga za širok nabor vrednostnih papirjev.

(4)  Različni pristopi bi privedli do razdrobljenosti notranjega trga, saj bi za izdajatelje, ponudnike in osebe, ki prosijo za sprejem v trgovanje, v različnih državah članicah veljala različna pravila in prospektov, odobrenih v eni državi članici, morda ne bi bilo mogoče uporabljati v drugih državah članicah. Brez usklajenega okvira, ki zagotavlja enotno razkritje in učinek dovoljenja za čezmejno uporabo v Uniji, bi razlike v zakonodajah držav članic verjetno ovirale nemoteno delovanje notranjega trga vrednostnih papirjev. Zato je za zagotovitev ustreznega delovanja notranjega trga in izboljšanje pogojev njegovega delovanja, zlasti kar zadeva kapitalske trge, ter zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev primerno določiti regulativni okvir za prospekte na ravni Unije.

(5)  Primerno in nujno je, da imajo pravila o razkritju pri javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu zakonodajno obliko uredbe, s čimer se zagotovi, da se bodo določbe, ki neposredno nalagajo obveznosti osebam, ki sodelujejo pri javni ponudbi in sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, enotno uporabljale po vsej Uniji. Ker pravni okvir za določbe o prospektih nujno vključuje ukrepe, ki podrobno opredeljujejo zahteve o vseh različnih vidikih prospekta, lahko že majhna razhajanja v izbranem pristopu v zvezi z enim od teh vidikov predstavljajo znatne ovire za čezmejne ponudbe vrednostnih papirjev, večkratne kotacije na reguliranih trgih in pravila EU o varstvu potrošnikov. Zato bi morala uporaba uredbe, ki velja neposredno, zaradi česar nacionalna zakonodaja ni potrebna, omejiti možnost, da bi bili na nacionalni ravni sprejeti različni ukrepi, zagotoviti enoten pristop in večjo pravno varnost ter preprečiti pojav znatnih ovir pri čezmejnih ponudbah in večkratnih kotacijah. Uporaba uredbe bo okrepila tudi zaupanje v preglednost trgov v Uniji ter zmanjšala regulativno zapletenost, pa tudi stroške iskanja in zagotavljanja skladnosti za podjetja.

(6)  Ocena Direktive 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) je pokazala, da nekatere spremembe, uvedene z navedeno direktivo, niso izpolnile prvotnih ciljev in da so nadaljnje spremembe ureditve za prospekte v Uniji potrebne, da se poenostavi in izboljša njena uporaba, poveča njena učinkovitost ter okrepi mednarodna konkurenčnost Unije, kar bi prispevalo k zmanjšanju upravnih bremen.

(7)  Cilj te uredbe je zagotoviti zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost ter okrepiti enotni trg kapitala. Poleg pravil vodenja poslov je za zaščito vlagateljev pomembna tudi zagotovitev informacij, ki so glede na naravo izdajatelja in vrednostnih papirjev potrebne, da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi. Poleg tega so take informacije učinkovito sredstvo za povečanje zaupanja v vrednostne papirje, saj prispevajo k pravilnemu delovanju in razvoju trgov vrednostnih papirjev. Ustrezen način zagotavljanja teh informacij je objava prospekta.

(8)  Zahteve po razkritju iz te uredbe ne preprečujejo državi članici, pristojnemu organu ali borzi, da na podlagi svojih pravil uvede druge posebne zahteve za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu (predvsem glede korporativnega upravljanja). Take zahteve ne smejo neposredno ali posredno omejevati priprave, vsebine in razširjanja prospekta, ki ga odobri pristojni organ.

(9)  Nelastniški vrednostni papirji, ki jih izda država članica ali eden od regionalnih ali lokalnih organov države članice, javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic, Evropska centralna banka ali centralne banke držav članic, ne bi smeli biti zajeti s to uredbo, zato ta uredba ne bi smela vplivati nanje.

(10)  Področje uporabe zahteve glede prospekta bi moralo zajemati javno ponudbo ali sprejem lastniških in tudi nelastniških vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranih trgih, da se zagotovi zaščita vlagateljev. Nekateri vrednostni papirji, zajeti v tej uredbi, dajejo imetniku pravico do nakupa prenosljivih vrednostnih papirjev ali prejemanja denarnih sredstev s takojšnjim plačilom v gotovini, ki se določi glede na druge instrumente, predvsem prenosljive vrednostne papirje, valute, obrestne mere ali donose, blago ali druge indekse ali merila. Ta uredba zajema zlasti nakupne bone, krite nakupne bone, certifikate, potrdila o deponiranju in konvertibilne menice, kot so vrednostni papirji, ki se lahko pretvorijo na zahtevo vlagatelja.

(11)  Da se zagotovijo odobritev prospekta in pridobitev enotnega dovoljenja za čezmejno uporabo ter nadzor skladnosti s to uredbo, zlasti kar zadeva oglaševalsko dejavnost, je treba za vsak prospekt določiti pristojni organ. Zato bi se morala v tej uredbi jasno določiti najprimernejša matična država članica za odobritev prospekta.

(12)  Za javne ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti manj kot 1 000 000 EUR v Uniji bo strošek priprave prospekta v skladu s to uredbo verjetno nesorazmeren s predvidenimi prihodki od ponudbe. Zato se zahteva glede priprave prospekta iz te uredbe ne bi smela uporabljati za ponudbe tako majhne vrednosti. Države članice zahteve za pripravo prospekta v skladu s to uredbo ne bi smele razširiti na ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti pod tem pragom. Poleg tega bi se morale države članice vzdržati nalaganja drugih zahtev po razkritju na nacionalni ravni, ki bi lahko nesorazmerno ali nepotrebno bremenile take ponudbe in posledično povečale razdrobljenost notranjega trga. Če države članice naložijo take nacionalne zahteve po razkritju, bi morale Komisijo in organ ESMA obvestiti o veljavnih pravilih.

(12a)  Komisija bi morala preučiti te nacionalne zahteve po razkritju in rezultate vključiti v svoje delo o množičnem financiranju, pri tem pa upoštevati, da je treba preprečiti razdrobljenost notranjega trga. Pomembno je, da regulativno okolje na ravni Unije podjetjem zagotovi dovolj možnosti za pridobitev kapitala. Zato bi morala Komisija v duhu unije kapitalskih trgov, pa tudi za sprostitev naložb predlagati regulativno pobudo, s katero bi uredila in harmonizirala prakse množičnega financiranja v Uniji.

(13)  Poleg tega bi bilo glede na različne velikosti finančnih trgov v Uniji primerno dati državam članicam možnost, da javne ponudbe vrednostnih papirjev, ki ne presegajo 5 000 000 EUR, izvzamejo iz obveznosti glede prospekta, kot je določena v tej uredbi. Državam članicam bi bilo treba zlasti omogočiti, da v nacionalni zakonodaji same določijo prag med 1 000 000 EUR in 5 000 000 EUR za skupno vrednost ponudbe v Uniji v obdobju 12 mesecev, pod katerim bi moralo veljati to izvzetje, pri čemer upoštevajo stopnjo zaščite domačih vlagateljev, ki je po njihovem mnenju ustrezna. Države članice bi morale Komisijo in organ ESMA obvestiti o pragu, ki so ga izbrale. Za javne ponudbe glede vrednostnih papirjev v okviru tega izvzetja ne bi smela veljati ureditev za čezmejno uporabo na podlagi te uredbe. Poleg tega bi moralo biti v takšnih ponudbah jasno navedeno, da javna ponudbe ni čezmejne narave in se z njimi ne bi smelo dejavno pridobivati vlagateljev zunaj zadevne države članice.

(13a)  Če se država članica odloči za izvzetje javnih ponudb vrednostnih papirjev v skupni vrednosti do 5 000 000 EUR, ji ta uredba z ničemer ne bi smela preprečevati, da uvede pravila na nacionalni ravni, s katerimi bi večstranskim sistemom trgovanja dovolila določitev vsebine dokumenta sprejema, ki ga mora pripraviti izdajatelj ob prvem sprejemu njegovih vrednostnih papirjev v trgovanje. V takem primeru bi lahko bilo primerno, da upravljavec večstranskega sistema trgovanja določi, kako se dokument sprejema pregleda, kar ne pomeni nujno, da mora pristojni organ ali večstranski sistem trgovanja podati uradno odobritev.

(14)  Če je ponudba vrednostnih papirjev namenjena samo omejenemu krogu vlagateljev, ki niso dobro poučeni vlagatelji, ali drugim vlagateljem, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) člena 6(1) Uredbe (EU) št. 345/2013, priprava prospekta predstavlja nesorazmerno breme glede na majhno število oseb, ki jim je ponudba namenjena, zato se prospekt ne bi smel zahtevati. To bi moralo veljati na primer za ponudbo, namenjeno sorodnikom ali osebnim znancem vodstvenega osebja podjetja.

(15)  Spodbujanje direktorjev in zaposlenih k posedovanju vrednostnih papirjev podjetja, v katerem so zaposleni, lahko pozitivno vpliva na upravljanje podjetij in prispeva k ustvarjanju dolgoročne vrednosti, saj spodbuja predanost zaposlenih in občutek lastništva, usklajuje interese delničarjev in zaposlenih ter slednjim omogoča priložnosti za naložbe. Udeležba zaposlenih v lastništvu njihovega podjetja je zlasti pomembna za mala in srednja podjetja (MSP), v katerih lahko imajo posamezni zaposleni pomembno vlogo pri uspehu podjetja. Zato se ne bi smelo zahtevati priprave prospekta za ponudbe v okviru delniških shem za zaposlene znotraj Unije, če se zagotovi dokument z informacijami o številu in lastnostih vrednostnih papirjev ter z razlogi za ponudbo in podrobnostmi o njej, da se zagotovi zaščita vlagateljev. Če se zagotovi navedeni dokument, se za zagotavljanje enakega dostopa do delniških shem za zaposlene vsem direktorjem in zaposlenim, ne glede na to, ali ima njihov delodajalec sedež v Uniji ali zunaj nje, ne bi več smela zahtevati odločitev o enakovrednosti trgov tretjih držav. Tako bodo lahko vsi udeleženci v delniških shemah za zaposlene deležni enake obravnave in prejeli enake informacije.

(16)  Izdaje delnic ali vrednostnih papirjev, ki omogočajo dostop do delnic, z namenom razvodenitve, pomenijo posle, ki zelo vplivajo na strukturo kapitala izdajatelja, njegova pričakovanja in finančni položaj, zaradi česar so potrebne informacije v prospektu. Nasprotno pa se prospekt, če so delnice izdajatelja že sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ne bi smel zahtevati za vsak naknaden sprejem istih delnic na isti regulirani trg, tudi če so take delnice posledica pretvorbe ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev ali uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz drugih vrednostnih papirjev, pod pogojem, da na novo sprejete delnice predstavljajo majhen delež v primerjavi z delnicami istega razreda, ki so že bile izdane na istem reguliranem trgu, razen če je tak sprejem kombiniran z javno ponudbo, ki spada na področje uporabe te uredbe. Enako načelo bi bilo treba uporabljati splošneje za vrednostne papirje, zamenljive z vrednostnimi papirji, ki so že sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

(17)  Pri uporabi opredelitve „javna ponudba vrednostnih papirjev“ bi morala biti sposobnost vlagatelja, da se sam odloči za nakup ali vpis vrednostnih papirjev, odločilno merilo. Če se vrednostni papirji ponudijo brez možnosti lastne izbire s strani prejemnika, vključno pri razdelitvi vrednostnih papirjev, pri čemer ne obstaja pravica do zavrnitve razdelitve, tak posel zato ne bi smel spadati v opredelitev „javne ponudbe vrednostnih papirjev“, kot je določena v tej uredbi.

(18)  Izdajatelji, ponudniki ali osebe, ki prosijo za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, za katere velja izvzetje iz obveznosti objave prospekta, bi morali biti upravičeni do prostovoljne priprave celega prospekta ali prospekta EU za rast, kjer je ustrezno, v skladu s to uredbo. Zato bi morali imeti možnost uporabiti enotno dovoljenje za čezmejno uporabo, če bodo ravnali v skladu s to uredbo

(19)  Razkritje, ki ga omogoča prospekt, se ne bi smelo zahtevati za ponudbe, ki so omejene na dobro poučene vlagatelje. Nasprotno pa je za nadaljnjo prodajo javnosti ali javno trgovanje na podlagi sprejema v trgovanje na reguliranem trgu potrebna objava prospekta.

(20)  V veljavnem prospektu, ki ga pripravi izdajatelj ali oseba, odgovorna za njegovo pripravo, in je dostopen javnosti v času končnega plasiranja vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov ali pri kateri koli naknadni nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev, je vlagateljem zagotovljenih dovolj informacij za sprejetje informiranih naložbenih odločitev. Zato bi morali biti finančni posredniki, ki plasirajo ali naknadno nadalje prodajo vrednostne papirje, upravičeni do uporabe prvotnega prospekta, ki ga objavi izdajatelj ali oseba, odgovorna za njegovo pripravo, če je prospekt veljaven in ustrezno dopolnjen ter če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta, strinja z njegovo uporabo. Izdajatelju ali osebi, odgovorni za pripravo prospekta, bi bilo treba omogočiti, da postavi pogoje za svoje soglasje. Soglasje za uporabo prospekta, vključno z vsemi priloženimi pogoji, bi moralo biti dano v obliki pisnega dogovora, ki bi zadevnim stranem omogočil, da ocenijo, ali je nadaljnja prodaja ali končno plasiranje vrednostnih papirjev v skladu z dogovorom. Če je bilo dano soglasje za uporabo prospekta, bi moral biti izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prvotnega prospekta, odgovoren tudi za v njem navedene informacije in v primeru osnovnega prospekta za zagotovitev in vnos končnih pogojev, pri čemer se ne bi smel zahtevati drug prospekt. Če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo takega prvotnega prospekta, ne strinja z njegovo uporabo, je treba od finančnega posrednika zahtevati objavo novega prospekta. V tem primeru bi moral biti finančni posrednik odgovoren za informacije, navedene v prospektu, vključno z vsemi informacijami, vključenimi s sklicevanjem, v primeru osnovnega prospekta pa tudi za končne pogoje.

(21)  Z uskladitvijo informacij v prospektu naj bi se zagotovila enakovredna zaščita vlagateljev na ravni Unije. Da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi, bi moral prospekt, ki se pripravi v okviru te uredbe, vsebovati ustrezne in potrebne informacije v zvezi z naložbo v vrednostne papirje, ki bi jih vlagatelj razumno zahteval, da na podlagi informacij oceni sredstva in obveznosti, finančni položaj, poslovni izid ter pričakovanja izdajatelja ali katerega koli garanta, in pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev. Te informacije bi morale biti pripravljene in predstavljene v jedrnati in razumljivi obliki ter prilagojene vrsti prospektov, ki se pripravijo v skladu s to uredbo, vključno s tistimi, ki upoštevajo poenostavljeno ureditev glede razkritja za sekundarne izdaje in za ureditev glede prospekta EU za rast. Prospekt ne bi smel vsebovati informacij, ki niso pomembne za posameznega izdajatelja ali vrednostne papirje ali ki se ne nanašajo posebej nanje, ker bi se s tem lahko zakrile informacije, pomembne za vlagatelje, s tem pa ogrozila njihova zaščita. Zato bi bilo treba informacije v prospektu prilagoditi tako, da bi odražale naravo in okoliščine izdajatelja, vrsto vrednostnih papirjev, vrsto vlagateljev, ki jim je ponudba namenjena, ali dostop do trgovanja na reguliranem trgu ter predvideno védenje vlagateljev in informacije, ki so na voljo tovrstnim vlagateljem, ker so objavljene ali drugače pravno ali regulativno zahtevane.

(22)  Izvleček prospekta bi moral biti uporaben vir informacij za vlagatelje, zlasti za male vlagatelje. Moral bi biti samostojen del prospekta in osredotočen na ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo pri odločanju o tem, katere ponudbe in sprejeme v trgovanje vrednostnih papirjev želijo nadalje preučiti s pregledom prospekta kot celote, da bi se lahko informirano odločili o naložbi. To pomeni, da se informacije iz izvlečka ne ponovijo v glavnem delu prospekta, razen če ni nujno potrebno. Te ključne informacije bi morale predstaviti bistvene lastnosti izdajatelja, vseh garantov in vrednostnih papirjev, ponujenih ali sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, ter z njimi povezana tveganja, vključno z enotnimi identifikatorji, kot je identifikator pravnega subjekta (koda LEI) za subjekte, ki sodelujejo v ponudbi, za vrednostne papirje pa mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (koda ISIN). Prav tako bi morale vsebovati splošne pogoje ponudbe. Zlasti predstavitev dejavnikov tveganja v izvlečku bi morala vsebovati omejen izbor specifičnih tveganj, ki so po mnenju izdajatelja najpomembnejši za vlagateljevo odločanje o naložbi. Opis dejavnikov tveganja v izvlečku bi moral veljati prav za opisano ponudbo, moral bi biti pripravljen izključno vlagateljem v korist ter ne bi smel vsebovati splošnih izjav o naložbenih tveganjih ali omejevati odgovornosti izdajatelja, ponudnika ali oseb, ki delajo v njunem imenu.

(22a)  V primeru vrednostnih papirjev, ki jih izdajo banke, ki so po Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (BEED)(8) predvidene za reševanje z zasebnimi sredstvi, bi moral izvleček vsebovati jasno opozorilo o tveganjih, predvsem za male vlagatelje.

(23)  Izvleček prospekta bi moral biti kratek, preprost, jasen in razumljiv za vlagatelje. Napisan bi moral biti v preprostem, netehničnem jeziku in informacije predstaviti na preprost način. Ne bi smel biti sestavljen zgolj iz odlomkov iz prospekta. Primerno je določiti največjo dovoljeno dolžino izvlečka, da se prepreči odvrnitev vlagateljev od branja in da se spodbudi izdajatelje k izbiri informacij, ki so bistvene za vlagatelje. V izjemnih primerih bi moral pristojni organ imeti možnost dovoliti izdajalcu, da pripravi daljši izvleček, ki v tiskani obliki obsega do 10 strani formata A4, če je to potrebno zaradi kompleksnosti dejavnosti izvajalca, narave izdaje ali narave izdanih vrednostnih papirjev ter če bi vlagatelj bil zaveden, če teh dodatnih informacij v izvlečku ne bi bilo.

(24)  Da se zagotovi enotna struktura izvlečka v prospektu, bi bilo treba zagotoviti splošne oddelke in pododdelke z okvirnimi vsebinami, ki jih izdajatelj lahko izpolni s kratkimi opisi in po potrebi tudi s številkami. Izdajatelji bi morali imeti prosto presojo pri izbiri informacij, za katere menijo, da so bistvene in pomembne, če jih predstavijo pravično in uravnoteženo.

(25)  Izvleček prospekta bi moral biti v čim večji meri zasnovan na podlagi dokumenta s ključnimi informacijami, ki se zahteva v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(9). Če vrednostni papirji spadajo na področje uporabe te uredbe in tudi Uredbe (EU) št. 1286/2014, bi se morala v izvlečku v celoti dovoliti ponovna uporaba vsebine dokumenta s ključnimi informacijami, da se čim bolj zmanjšajo stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme za izdajatelje. Vendar se zahteve po pripravi izvlečka ne bi smelo opustiti, kadar se zahteva dokument s ključnimi informacijami, ker slednji ne vsebuje ključnih informacij o izdajatelju in javni ponudbi ali sprejemu zadevnih vrednostnih papirjev v trgovanje.

(26)  Treba bi bilo zagotoviti, da nobena oseba ni civilnopravno odgovorna zgolj na podlagi izvlečka ali njegovega prevoda, razen če je zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli prospekta. Izvleček bi moral vsebovati jasno opozorilo v zvezi s tem.

(27)  Izdajateljem, ki redno zbirajo sredstva na kapitalskih trgih, bi bilo treba ponuditi posebne oblike registracijskih dokumentov in prospektov ter posebne postopke za njihovo vložitev in odobritev, da se jim zagotovi več prožnosti in omogoči, da izkoristijo tržne priložnosti. V vsakem primeru bi bilo treba izdajateljem omogočiti izbiro teh oblik in postopkov.

(28)  Za vse nelastniške vrednostne papirje, vključno s tistimi, ki se izdajajo neprekinjeno in redno ali na podlagi programa ponudbe, bi bilo treba izdajateljem omogočiti pripravo prospekta v obliki osnovnega prospekta. Osnovni prospekt in njegovi končni pogoji bi morali vsebovati iste informacije kot prospekt.

(29)  Primerno je pojasniti, da bi morali končni pogoji osnovnega prospekta vsebovati zgolj informacije v zvezi z opisom vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posamezno izdajo in se lahko določijo samo v času posamezne izdaje. Take informacije lahko na primer vključujejo mednarodno identifikacijsko številko vrednostnih papirjev, emisijski znesek, datum dospelosti, kakršen koli kupon, datum izvršitve, izvršilno ceno, odkupno ceno in druge pogoje, ki v času priprave prospekta niso bili znani. Če končni pogoji niso vključeni v osnovni prospekt, ne bi smeli biti predmet odobritve pristojnega organa, ampak bi se morali pri njem samo vložiti. Druge nove informacije, ki bi lahko vplivale na oceno izdajatelja in vrednostnih papirjev, bi bilo treba vključiti v dodatek k osnovnemu prospektu. Končni pogoji in dodatek ne bi smeli vsebovati vrste vrednostnih papirjev, ki še ni opisana v osnovnem prospektu.

(30)  Pri osnovnem prospektu bi moral izvleček pripraviti samo izdajatelj za vsako posamezno ponujeno izdajo, da se zmanjšajo upravna bremena in poveča razumljivost za vlagatelje. Navedeni izvleček za posamezne izdaje bi se moral priložiti končnim pogojem, pri čemer bi ga pristojni organ lahko odobril samo, če so končni pogoji vključeni v osnovni prospekt ali v njegov dodatek.

(31)  Da se povečata prilagodljivost in stroškovna učinkovitost osnovnega prospekta, bi bilo treba izdajatelju omogočiti pripravo osnovnega prospekta kot ločenega dokumenta, pogostemu izdajatelju pa uporabo univerzalnega registracijskega dokumenta kot sestavnega dela navedenega osnovnega prospekta.

(32)  Pogoste izdajatelje bi bilo treba spodbuditi k pripravi prospektov kot ločenih dokumentov, ker se tako lahko zmanjšajo njihovi stroški usklajevanja s to uredbo in omogoči hitro odzivanje na tržne priložnosti. Zato bi morali imeti izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih ali v večstranskih sistemih trgovanja, možnost, vendar ne obveznosti, da vsako poslovno leto pripravijo in objavijo univerzalni registracijski dokument, ki vsebuje pravne, poslovne, finančne in računovodske informacije, informacije o lastniških deležih ter opis izdajatelja za navedeno poslovno leto. Na ta način bi se izdajatelju omogočilo, da ima redno posodobljene informacije in da, kadar so tržni pogoji ugodni za ponudbo ali sprejem v trgovanje, pripravi prospekt, tako da vanj doda opis vrednostnih papirjev in izvleček. Univerzalni registracijski dokument bi moral biti večnamenski, če je njegova vsebina enaka ne glede na to, ali ga izdajatelj pozneje uporabi za ponudbo ali sprejem lastniških vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev ali izvedenih finančnih instrumentov v trgovanje. Biti bi moral vir referenčnih podatkov o izdajatelju, ki bi vlagateljem in analitikom zagotavljal minimalne informacije, potrebne za informirano presojo o poslovanju podjetja, njegovem finančnem položaju, dobičku, pričakovanjih, upravljanju in lastniških deležih.

(33)  Izdajatelj, ki je vložil univerzalni registracijski dokument, za katerega prejme odobritev za dve zaporedni leti, se lahko šteje za dobro poznanega pri pristojnem organu. Zato bi bilo treba omogočiti, da se vsi naknadni univerzalni registracijski dokumenti in vse spremembe teh univerzalnih registracijskih dokumentov pri pristojnemu organu vložijo brez predhodne odobritve in da jih pristojni organ naknadno pregleda, če meni, da je to potrebno, razen če se te spremembe nanašajo na opustitev navedbe informacij, vsebinsko napako ali netočnost, ki bo verjetno zavajala javnost glede dejstev ali okoliščin, bistvenih za oceno izdajatelja na podlagi informacij. Vsak pristojni organ bi moral določiti pogostost takega pregleda, pri čemer bi moral na primer upoštevati oceno tveganj izdajatelja, kakovost njegovih preteklih razkritij ali čas, ki je pretekel od zadnjega pregleda vloženega univerzalnega registracijskega dokumenta.

(34)  Če univerzalni registracijski dokument ni postal sestavni del odobrenega prospekta, bi moralo biti mogoče, da ga izdajatelj spremeni prostovoljno – kadar gre na primer za pomembno spremembo v njegovi organizaciji ali spremembo finančnega položaja – ali na zahtevo pristojnega organa v okviru pregleda po vložitvi, če niso izpolnjeni standardi glede popolnosti, razumljivosti ali doslednosti. Take spremembe bi bilo treba objaviti v skladu z enakimi ureditvami, ki se uporabljajo za univerzalni registracijski dokument. Zlasti če pristojni organ ugotovi, da gre za opustitev navedbe informacij, pomembno napako ali netočnost, mora izdajatelj svoj univerzalni registracijski dokument spremeniti in to spremembo brez nepotrebnega odlašanja objaviti. Ker ne gre za javno ponudbo in sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje, bi moral biti postopek spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta ločen od postopka njegove dopolnitve, ki naj bi veljal šele po odobritvi prospekta.

(35)  Če izdajatelj pripravi prospekt, sestavljen iz ločenih dokumentov, bi bilo treba odobriti vse njegove sestavne dele ter po potrebi tudi univerzalni registracijski dokument in njegove spremembe, če so bili predhodno vloženi pri pristojnem organu, ne pa tudi odobreni. Če gre za pogostega izdajatelja, sprememb univerzalnega registracijskega dokumenta pred objavo ni treba odobriti, vendar bi pristojni organ moral imeti možnost, da jih naknadno pregleda.

(36)  Da se pospeši postopek priprave prospekta in olajša dostop do kapitalskih trgov na stroškovno učinkovit način, bi bilo treba pogostim izdajateljem, ki pripravijo univerzalni registracijski dokument, zagotoviti hitrejši postopek odobritve, ker je bil glavni sestavni del prospekta že odobren ali je pristojnim organom že na voljo za pregled. Zato bi bilo treba čas, potreben za odobritev prospekta, skrajšati, kadar ima registracijski dokument obliko univerzalnega registracijskega dokumenta.

(37)  Če izdajatelj ravna v skladu s postopki vložitve, razširjanja in shranjevanja predpisanih informacij ter upošteva roke iz členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10), bi mu bilo treba omogočiti, da letno in polletno računovodsko poročilo, ki se zahteva v skladu z Direktivo 2004/109/ES, objavi kot del univerzalnega registracijskega dokumenta, razen če se matična država članica izdajatelja za namene te uredbe razlikuje od matične države članice za namene Direktive 2004/109/ES in če jezik univerzalnega registracijskega dokumenta ne izpolnjuje pogojev iz člena 20 Direktive 2004/109/ES. S tem bi se moralo zmanjšati upravno breme, povezano z večkratnimi vložitvami, ne da bi vplivalo na informacije, ki so na voljo javnosti, ali na nadzor teh poročil v skladu z Direktivo 2004/109/ES.

(38)  Treba bi bilo določiti jasen rok veljavnosti prospekta, da se prepreči sprejetje naložbenih odločitev na podlagi zastarelih informacij. Za izboljšanje pravne varnosti bi se morala veljavnost prospekta začeti z njegovo odobritvijo, tj. na datum, ki ga lahko pristojni organ zlahka preveri. Javna ponudba vrednostnih papirjev na podlagi osnovnega prospekta ima lahko daljši rok veljavnosti kot osnovni prospekt, če se naslednji osnovni prospekt odobri pred prenehanjem roka veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta in če zajema tekočo ponudbo.

(39)  Informacije o davkih na prihodek od vrednostnih papirjev iz prospekta so lahko samo splošne, pri čemer imajo majhno informacijsko vrednost za posameznega vlagatelja. Ker morajo take informacije poleg države, v kateri ima izdajatelj registrirani sedež, zajemati tudi države, v katerih se predloži ponudba ali zaprosi za sprejem v trgovanje, če ima prospekt enotno dovoljenje za čezmejno uporabo, so stroški priprave prospekta visoki in lahko ovirajo čezmejne ponudbe. Zato bi moral prospekt vsebovati samo opozorilo, da lahko davčna zakonodaja države članice vlagatelja in države članice, v kateri je izdajatelj registriran, vpliva na prihodke iz naslova vrednostnih papirjev. Vendar bi moral prospekt kljub temu vsebovati ustrezne informacije o obdavčitvi, če predlagana naložba vključuje posebno davčno ureditev, na primer pri naložbah v vrednostne papirje, ki vlagateljem zagotavljajo ugodno davčno obravnavo.

(40)  Ko je razred vrednostnih papirjev sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, izdajatelj vlagateljem zagotovi stalna razkritja v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter Direktivo 2004/109/ES. Temu izdajatelju pri nadaljnjih javnih ponudbah ali sprejemu v trgovanje ni treba nujno pripraviti celotnega prospekta. Zato bi moral biti v primeru sekundarnih izdaj na voljo ločen poenostavljen prospekt glede na običajni sistem priprave prospekta, pri čemer bi se morale upoštevati že razkrite informacije. Vlagateljem je treba kljub temu zagotoviti konsolidirane in dobro strukturirane informacije o elementih, kot so pogoji ponudbe in njena vsebina▌. Zato bi moral poenostavljen prospekt za sekundarno izdajo vsebovati ustrezne skrčene informacije, ki bi jih vlagatelji razumno zahtevali za razumevanje prospekta izdajatelja in katerega koli garanta, pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, in razloge za izdajo in učinek na izdajatelja, zlasti izkaz gibljivih sredstev, razkritje kapitalizacije in zadolženosti, učinek na splošno kapitalsko strukturo ter kratek povzetek ustreznih informacij, razkritih v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014, od datuma zadnje izdaje.

(41)  Poenostavljeno ureditev za razkritja za sekundarne izdaje bi bilo treba razširiti na vrednostne papirje, s katerimi se trguje na zagonskih trgih MSP, ker se v skladu z Direktivo 2014/65/EU od njihovih upravljavcev zahteva, da vzpostavijo in uporabijo pravila, ki zagotavljajo ustrezna stalna razkrivanja informacij s strani izdajateljev vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na takih mestih. Ta ureditev bi morala veljati tudi za večstranske sisteme trgovanja, ki niso zagonski trg MSP, če zanje veljajo zahteve po razkritju, ki so enakovredne zahtevam za zagonske trge MSP na podlagi Direktive 2014/65/EU.

(42)  Poenostavljena ureditev za razkritja za sekundarne izdaje bi morala biti na voljo za uporabo šele nekaj časa po tem, ko se razred vrednostnih papirjev izdajatelja sprejme v trgovanje. Z 18-mesečnim odlogom bi se moralo zagotoviti, da izdajatelj vsaj enkrat izpolni svojo obveznost objave letnega računovodskega poročila v skladu z Direktivo 2004/109/ES ali pravili upravljavca zagonskega trga MSP ali večstranskega sistema trgovanja z enakovrednimi zahtevami po razkritju.

(43)  Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je MSP v Uniji olajšati dostop do financiranja na kapitalskih trgih. Ker morajo taka podjetja običajno zbrati razmeroma nižje zneske kot drugi izdajatelji, so lahko stroški priprave celotnega prospekta nesorazmerno visoki in jih lahko odvrnejo od javne ponudbe svojih vrednostnih papirjev. Hkrati lahko MSP zaradi svoje velikosti in krajše zgodovine naložbenih rezultatov pomenijo posebno tveganje v primerjavi z večjimi izdajatelji, zato bi morala vlagateljem razkriti zadostne informacije za sprejetje odločitve o naložbi. Poleg tega bi morali za spodbujanje MSP k uporabi financiranja na kapitalskem trgu s to uredbo zagotoviti, da se posebna pozornost nameni zagonskim trgom MSP. Zagonski trgi MSP so obetavno orodje, ki manjšim rastočim podjetjem omogoča zbiranje kapitala. Vendar je njihov uspeh odvisen od njihove privlačnosti za podjetja določene velikosti. Podobno bi imeli izdajatelji, ki dajo javne ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti do 20 000 000 EUR korist od lažjega dostopa do financiranja na kapitalskih trgih, da bi lahko rasli in dosegli svoj polni potencial ter lahko pridobivali sredstva po ceni, ki ni nesorazmerno visoka. Zato je primerno, da ta uredba vzpostavi poseben sorazmerni režim za prospekt EU za rast, ki je na voljo MSP, izdajateljem, ki dajo javno ponudbo vrednostnih papirjev, ki bodo sprejeti v trgovanje na zagonskem trgu MSP, in izdajateljem, ki dajo javno ponudbo vrednostnih papirjev v skupni vrednosti manj kot 20 000 000 EUR v Uniji. Zato bi bilo treba pri določanju vsebine prospekta EU za rast, ki se uporablja za MSP, zagotoviti ustrezno ravnovesje med stroškovno učinkovitim dostopom do finančnih trgov in zaščito vlagateljev ter razviti posebno ureditev za razkritja za MSP, da se doseže ta cilj. Po odobritvi prospekta EU za rast bi morala zanje veljati ureditev za čezmejno uporabo na podlagi te uredbe, tako da bi bil veljaven za vse javne ponudbe vrednostnih papirjev po vsej Uniji.

(44)  Skrčene informacije, ki jih je treba razkriti v prospektih EU za rast, bi morale biti osredotočene na informacije, ki so bistvene in pomembne za naložbe v izdane vrednostne papirje in ki so potrebne za zagotavljanje sorazmernosti med velikostjo podjetja in njegovimi potrebami po zbiranju sredstev na eni ter stroški priprave prospekta na drugi strani. Da se tovrstnim podjetjem omogoči priprava prospektov brez stroškov, ki niso sorazmerni z njihovo velikostjo in posledično z obsegom njihovega zbiranja finančnih sredstev, bi morala biti ureditev glede prospekta EU za rast zanje prožnejša kot ureditev, ki se uporablja za podjetja na reguliranem trgu, in sicer toliko, da se zagotovi razkritje ključnih informacij, ki jih potrebujejo vlagatelji.

(45)  Sorazmerna ureditev glede prospektov EU za rast ne bi smela biti na voljo, kadar naj bi se varnostni papirji sprejeli v trgovanje na reguliranem trgu, saj naj bi vlagatelji morali zaupati, da za izdajatelje, v čigar vrednostne papirje vlagajo, velja enoten sklop pravil o razkritju. Zato se na reguliranih trgih ne bi smel uporabljati dvotirni standard za razkritja za sprejem vrednostnih papirjev glede na velikost izdajatelja.

(46)  Prospekt EU za rast bi moral biti standardiziran dokument, ki ga bodo izdajatelji z lahkoto izpolnili, in bi moral zajemati bistvene informacije o izdajatelju, vrednostnih papirjih in ponudbi. Komisija bi morala oblikovati delegirane akte, da se opredelita skrčena vsebina in oblika za standardizirani prospekt EU za rast. Komisija bi morala pri določanju podrobnosti ureditve glede sorazmernega razkritja za prospekte EU za rast upoštevati potrebo po zagotovitvi, da je prospekt EU za rast bistveno in pristno lažji kot celoten prospekt, in sicer v smislu upravnega bremena in stroškov izdaje, potrebo po lajšanju dostopa do kapitalskih trgov za MSP ob zagotovitvi zaupanja vlagateljev pri vlaganju v ta podjetja, potrebo po zmanjšanju stroškov in bremena za MSP , potrebo po pridobitvi določenih vrst informacij, ki so posebnega pomena za MSP, velikost izdajatelja in kako dolgo že posluje, različne vrste in značilnosti ponudb ter različne vrste informacij, ki jih potrebujejo vlagatelji o različnih vrstah vrednostnih papirjev.

(48)  Glavni namen vključitve dejavnikov tveganja v prospekt je zagotoviti, da vlagatelji ocenijo taka tveganja na podlagi informacij in se o naložbi odločijo ob celovitem poznavanju dejstev. Dejavniki tveganja bi zato morali biti omejeni na tista tveganja, ki so pomembna za vlagatelja in se posebej nanašajo nanj in na njegove vrednostne papirje ter ki so potrjena z vsebino prospekta. Prospekt ne bi smel vsebovati dejavnikov tveganja, ki so splošni in se uporabljajo samo kot izjave o omejitvi odgovornosti, ker bi ti lahko zakrili bolj specifične dejavnike tveganja, s katerimi bi morali biti vlagatelji seznanjeni, in tako preprečili, da bi prospekt predstavljal informacije v jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo. ESMA bi morala razviti smernice o ocenjevanju specifičnosti in pomembnosti dejavnikov tveganja, s katerimi pristojnim organom pomaga pri pregledovanju dejavnikov tveganja tako, da izdajatelje spodbuja k ustreznemu in usmerjenemu razkrivanju dejavnikov tveganja.

(49)  Opustitev navedbe občutljivih informacij v prospektu bi bilo treba v nekaterih okoliščinah dovoliti z odstopanjem, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči oškodovanje izdajatelja.

(50)  Države članice objavijo veliko informacij o svojem finančnem položaju, ki so na splošno na voljo javnosti. Če država članica jamči za ponudbo vrednostnih papirjev, se vključitev takih informacij v prospekt zato ne bi smela zahtevati.

(51)  Možnost, da izdajatelji v prospekt ali osnovni prospekt vključijo referenčne dokumente z informacijami, ki jih je treba razkriti – če so bili dokumenti, ki so vključeni s sklicevanjem, predhodno objavljeni elektronsko – bi morala olajšati postopek priprave prospekta in znižati stroške za izdajatelje, ne da bi se pri tem ogrozila zaščita vlagateljev. Vendar se ta cilj poenostavitve in zmanjšanja stroškov priprave prospekta ne bi smel doseči na škodo drugih interesov, ki naj bi jih ščitil prospekt, vključno z dostopnostjo informacij. Pri uporabi jezika za informacije, vključene s sklicevanjem, bi bilo treba upoštevati obveznost glede jezika, ki se uporablja za prospekte. Informacije, vključene s sklicevanjem, se lahko nanašajo na pretekle podatke, vendar je treba, če te informacije niso več ustrezne zaradi pomembnih sprememb, to jasno navesti v prospektu in zagotoviti tudi posodobljene informacije. Poleg tega bi morali pogosti izdajatelji imeti možnost, da morebitne spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta vključijo z dinamičnim sklicevanjem v prospektu. S tem dinamičnim sklicevanjem bi zagotovili, da bi bralec vedno dobil zadnjo različico univerzalnega registracijskega dokumenta brez potrebe po dodatku. Uporaba dinamičnega sklicevanja namesto dodatka ne bi smela vplivati na vlagateljevo pravico do umika.

(52)  Vse predpisane informacije ▌bi morale biti upravičene do vključitve v prospekt s sklicevanjem. Izdajateljem vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v večstranskem sistemu trgovanja, in izdajateljem, ki so oproščeni obveznosti objave letnih ali polletnih računovodskih poročil v skladu s členom 8(1)(b) Direktive 2004/109/ES, bi bilo treba prav tako omogočiti, da vse ali del svojih letnih ali polletnih finančnih podatkov, revizijskih poročil, računovodskih izkazov, poslovnih poročil ali izjav o upravljanju podjetja, za katere velja obveznost elektronske objave, vključijo v prospekt s sklicevanjem.

(53)  Vsi izdajatelji nimajo dostopa do ustreznih informacij in navodil o postopku pregleda in odobritve ter o potrebnih korakih, ki jih je treba upoštevati, da se prospekt odobri, ker pristojni organi držav članic uporabljajo različne pristope. Ta uredba bi morala te razlike odpraviti z uskladitvijo pravil, ki se uporabljajo za postopke pregleda in odobritve, ter s poenostavitvijo postopka odobritve, ki ga izvajajo nacionalni pristojni organi, da se zagotovi, da vsi pristojni organi sprejmejo usklajen pristop pri pregledovanju popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij v prospektu. Navodila v zvezi s prošnjo za odobritev prospekta bi morala biti javno dostopna na spletnih mestih pristojnih organov. ESMA bi morala imeti na podlagi pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ključno vlogo pri spodbujanju konvergence nadzornih praks na tem področju. Zlasti bi morala izvesti strokovne preglede dejavnosti pristojnih organov iz te uredbe v ustreznem časovnem okviru pred pregledom te uredbe in v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. ESMA bi morala pripraviti centralni sistem delovnega postopka, ki bi zajemal postopek odobritve prospekta od začetka do odobritve, tako da bi lahko pristojni organi, ESMA in izdajatelji obravnavali in spremljali vloge za odobritev prek spleta. Ta sistem bi zagotovil ključne informacije in bi deloval kot orodje za organ ESMA in pristojne organe, da bi dosegli konvergenco postopkov odobritve prospekta po Uniji in poskrbeli, da se bodo v prihodnje prospekti po vsej Uniji odobrili na enak način.

(53a)   ESMA bi morala skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi oceniti zasnovo, financiranje in delovanje centralnega sistema delovnega postopka v okviru unije kapitalskih trgov.

(54)  Da se olajša dostop na trge držav članic, je pomembno, da so pristojbine, ki jih pristojni organi zaračunajo za odobritev in vložitev prospektov ter z njimi povezanih dokumentov, razumne in se jih razkrije. Pristojbine, zaračunane izdajateljem s sedežem v tretji državi, bi morale odražati breme takšne izdaje.

(55)  Ker so informacije na spletu lahko dostopne in zato, da se vlagateljem zagotovi boljša dostopnost, bi bilo treba odobreni prospekt vedno objaviti v elektronski obliki. Prospekt bi bilo treba objaviti v ustreznem oddelku na spletnem mestu izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali, kjer je primerno, na spletnem mestu finančnih posrednikov, ki plasirajo ali prodajajo vrednostne papirje, vključno s spletnimi mesti plačilnih zastopnikov, ali pa na spletnem mestu reguliranega trga, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje, ali upravljavca večstranskega sistema trgovanja, pri čemer bi ga moral pristojni organ posredovati ESMA skupaj s pomembnimi podatki, ki omogočajo njegovo razvrstitev. ESMA bi morala zagotoviti centralni mehanizem za shranjevanje prospektov, ki javnosti omogoča brezplačen dostop in ji zagotavlja ustrezna iskalna orodja. Da bi vlagateljem zagotovili dostop do zanesljivih podatkov, ki jih je možno uporabiti in analizirati pravočasno in na učinkovit način, bi morale biti ključne informacije v prospektih, kot sta identifikacijska številka vrednostnih papirjev in identifikator izdajateljev, ponudnikov in garantov, strojno berljive tudi na podlagi metapodatkov. Prospekti bi morali biti na voljo vsaj 10 let po objavi, da se zagotovi usklajenost med obdobjem njihove javne dostopnosti in obdobjem javne dostopnosti letnih in polletnih računovodskih poročil iz Direktive 2004/109/ES. Prospekt bi moral biti na zahtevo vlagateljem vedno na voljo na trajnem nosilcu podatkov in brezplačno.

(56)  Uskladiti je treba tudi oglase, da se ne ogrozita javno zaupanje in delovanje finančnih trgov. Poštenost in točnost oglasov ter njihova skladnost z vsebino prospekta so zelo pomembne za zaščito vlagateljev, vključno z malimi vlagatelji. Brez poseganja v mehanizem dovoljenja za čezmejno uporabo iz te uredbe je nadzor takih oglasov ▌sestavni del vloge pristojnih organov. Pristojni organ države članice, v kateri se oglasi razširjajo, bi moral imeti pooblastila za nadzor nad skladnostjo dejavnosti oglaševanja v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu, pri čemer so načela navedena v tej uredbi. Kadar je to potrebno, bi morala matična država članica pomagati pristojnemu organu države članice, v kateri se oglasi razširjajo, pri ocenjevanju skladnosti oglasov z informacijami v prospektu. Brez poseganja pooblastila iz člena 30(1) pregled oglasov, ki ga izvede pristojni organ, ne bi smel biti osnovni pogoj za objavo javne ponudbe ali sprejem v trgovanje v katerikoli državi članici gostiteljici.

(57)  Vlagatelji bi morali vsak pomemben nov dejavnik, bistveno napako ali netočnost, ki bi lahko vplivala na oceno naložbe, ki se pojavi po objavi prospekta in pred iztekom ponudbe ali začetkom trgovanja na reguliranem trgu, ustrezno ovrednotiti, zato je treba dodatek k prospektu odobriti in razširiti brez nepotrebnega odlašanja.

(58)  Za izboljšanje pravne varnosti bi bilo treba jasno opredeliti ustrezne roke, v katerih mora izdajatelj objaviti dodatek k prospektu in v katerih imajo vlagatelji pravico, da po objavi dodatka umaknejo sprejetje ponudbe. Na eni strani bi morala obveznost dopolnitve prospekta veljati do dokončnega izteka obdobja ponudbe ali trenutka, ko se začne trgovanje s takimi vrednostnimi papirji na reguliranem trgu, odvisno od tega, kaj se zgodi pozneje. Na drugi strani pa bi morala pravica do umika sprejetja ponudbe veljati le, če se prospekt nanaša na javno ponudbo vrednostnih papirjev in je prišlo do novega dejavnika, napake ali netočnosti pred dokončnim iztekom ponudbe in izročitvijo vrednostnih papirjev. Zato bi morala biti pravica do umika povezana s časom nastanka novega dejavnika, napake ali netočnosti, ki je razlog za dopolnitev, pri njej pa bi se moralo predpostavljati, da do takega dogodka, ki to povzroči, pride, ko je ponudba odprta in preden se izročijo vrednostni papirji. Za izboljšanje pravne varnosti bi moralo biti v dodatku k prospektu navedeno, kdaj preneha veljati pravica do umika. Finančni posredniki bi morali olajšati postopke, kadar vlagatelji uveljavljajo svojo pravico do umika sprejetja ponudbe.

(59)  Obveznost, da mora izdajatelj prospekt v celoti prevesti v vse ustrezne uradne jezike, ovira čezmejne ponudbe in večkratno trgovanje. Da bi se olajšale čezmejne ponudbe, ko je prospekt sestavljen v jeziku, ki je običajen na področju mednarodnih financ, bi bilo treba v uradne jezike držav članic gostiteljic ali matičnih držav članic ali v enega od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer poteka ponudba vrednostnega papirja, prevesti samo izvleček.

(60)  Organ ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice bi moral biti upravičen do prejetja potrdila pristojnega organa matične države članice, ki navaja, da je prospekt ali posamezni univerzalni registracijski dokument v primerih, kadar je bil odobren samo ta dokument, pripravljen v skladu s to uredbo. Pristojni organ matične države članice bi moral o potrdilu o odobritvi prospekta ali, če je ustrezno, univerzalnega registracijskega dokumenta, ki je namenjen organu države članice gostiteljice, obvestiti tudi izdajatelja ali osebo, odgovorno za pripravo prospekta ali, če ustreza, univerzalnega registracijskega dokumenta, da jima zagotovi informacije o tem, ali je bilo uradno obvestilo dejansko podano in kdaj.

(61)  Da se zagotovi, da bodo nameni te uredbe v celoti doseženi, je treba v okvir področja uporabe Uredbe vključiti vrednostne papirje, ki jih izdajo izdajatelji, za katere velja pravo tretjih držav. ▌Da se zagotovita izmenjava informacij in sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav z namenom učinkovitega izvrševanja te uredbe, bi morali pristojni organi skleniti dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah. Kakršen koli prenos osebnih podatkov na podlagi teh dogovorov bi moral biti skladen z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.

(62)  Zaradi vrste pristojnih organov v državah članicah, ki imajo različne odgovornosti, lahko pride do nepotrebnih stroškov in prekrivanja odgovornosti, ki ne prinašajo nobenih dodatnih koristi. V vsaki državi članici bi bilo treba določiti en sam pristojni organ, ki odobri prospekte in prevzame odgovornost za nadzor skladnosti s to uredbo. Navedeni pristojni organ bi bilo treba vzpostaviti kot upravni organ in v taki obliki, da se zagotovi njegova neodvisnost od gospodarskih subjektov in preprečijo nasprotja interesov. Pri določanju pristojnega organa za odobritev prospekta se ne bi smelo izključiti sodelovanje med pristojnim organom in drugimi subjekti, kot so regulativni organi za bančništvo in zavarovalništvo ali organi za uvrstitev v kotacijo, da se zagotovita učinkovit pregled in odobritev prospektov v interesu izdajateljev, vlagateljev, udeležencev na trgu in trgov. Pristojnemu organu se lahko dovoli prenos nalog drugemu subjektu samo, če je prenos povezan z objavo odobrenih prospektov.

(63)  Učinkovitost nadzora se zagotavlja s sklopom učinkovitih orodij ter pooblastil in virov pristojnih organov držav članic. V tej uredbi bi bilo zato treba zlasti določiti minimalen sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki bi jih bilo treba v skladu z nacionalnim pravom podeliti pristojnim organom držav članic. Kadar to zahteva nacionalno pravo, bi bilo treba ta pooblastila izvajati na podlagi vložitve zahtevka pri pristojnih sodnih organih. Pristojni organi in ESMA bi morali pri izvajanju svojih pooblastil iz te uredbe ravnati objektivno in nepristransko ter svoje odločitve sprejemati samostojno.

(64)  Za namene odkrivanja kršitev te uredbe je treba pristojnim organom omogočiti dostop do prostorov, razen zasebnih prebivališč fizičnih oseb, da lahko zasežejo dokumente. Dostop do teh prostorov je nujen, kadar se utemeljeno sumi, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Poleg tega je dostop do takih prostorov potreben, kadar: oseba ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi bili zahtevani dokumenti ali informacije odstranjeni, spremenjeni ali uničeni.

(65)  V skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ in da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih upravnih sankcij in ukrepov v primeru kršitev te uredbe. Te upravne sankcije in ukrepi bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da bi zagotovili skupni pristop v državah članicah in učinkovali odvračilno. Ta uredba ne bi smela omejevati možnosti držav članic, da določijo višje ravni upravnih sankcij.

(66)  Da se zagotovi odvračilni učinek odločitev pristojnih organov na širšo javnost, bi jih bilo treba običajno objaviti, razen če pristojni organ v skladu s to uredbo meni, da je treba navedene odločitve objaviti anonimno, objavo odložiti ali da se sankcije ne smejo objaviti.

(67)  Čeprav lahko države članice določijo pravila za upravne in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne sankcije za kršitve te uredbe, za katere do [vnesti datum začetka uporabe te uredbe] velja nacionalno kazensko pravo. Države članice v skladu z nacionalnim pravom niso obvezane naložiti tako upravnih kot kazenskih sankcij za isto kršitev, vendar bi morale imeti možnost, da to storijo, če jim nacionalno pravo to dovoljuje. Če se namesto upravnih sankcij za kršitve te uredbe ohranijo kazenske sankcije, to ne bi smelo zmanjšati zmožnosti pristojnih organov ali kako drugače vplivati nanje, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da imajo dostop do informacij in da pravočasno izmenjujejo informacije s temi organi, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za namene kazenskega pregona.

(68)  Prijavitelji nepravilnosti lahko pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov kršitev te uredbe. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti ustrezne ureditve, ki prijaviteljem nepravilnosti omogočajo obveščanje pristojnih organov o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe in jih ščitijo pred povračilnimi ukrepi.

(69)  Za podrobno opredelitev zahtev iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer glede▌ minimalnih informacij, ki jih vsebujejo dokumenti in ki so navedene v točkah (f) in (g) člena 1(3) ter točkah (d) in (e) člena 1(4), prilagoditve opredelitev iz člena 2,▌ oblike prospekta, osnovnega prospekta ter končnih pogojev, ter glede posebnih informacij, ki se morajo vključiti v prospekt, minimalnih informacij, ki jih vsebuje univerzalni registracijski dokument, zmanjšanega obsega informacij, ki jih vsebuje poenostavljeni prospekt v primeru sekundarnih izdaj in izdaj s strani MSP, posebne skrčene vsebine in oblike prospekta EU za rast iz te uredbe, oglaševanja vrednostnih papirjev, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, in splošnih meril glede enakovrednosti za prospekte, ki jih pripravijo izdajatelji tretjih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Da bi lahko vsi enakopravno sodelovali pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost redne udeležbe na sejah strokovnih skupin Komisije, na katerih se delegirani akti pripravljajo.

(70)  Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe te uredbe v zvezi z enakovrednostjo zakonodaj tretjih držav o prospektih, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje odločitev o taki enakovrednosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(71)  Tehnični standardi v zvezi s finančnimi storitvami bi morali zagotoviti ustrezno varstvo vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker ima ESMA visoko specializirane strokovnjake, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politike, in jih predloži Komisiji.

(72)  Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih ESMA pripravi v zvezi z vsebino in obliko predstavitve preteklih ključnih finančnih podatkov, ki se vključijo v izvleček, pa tudi v zvezi s pregledom, odobritvijo, vložitvijo in revizijo univerzalnega registracijskega dokumenta, pogoji za njegove spremembe ali posodobitev in pogoji za izgubo statusa pogostega izdajatelja, informacijami, ki se vključijo s sklicevanjem, in nadaljnjimi vrstami dokumentov, ki jih zahteva pravo Unije, postopki pregleda in odobritve prospekta, objavo prospekta, podatki, potrebnimi za razvrstitev prospektov v mehanizem za shranjevanje, ki ga upravlja ESMA, določbami glede oglasov, okoliščinami, v katerih se zaradi pomembnega novega dejavnika, bistvene napake ali netočnosti glede informacij, vključenih v prospekt, zahteva dodatek k prospektu, ki se objavi, informacijami, ki si jih izmenjajo pristojni organi in ESMA v okviru obveznosti sodelovanja, ter predlogo dokumenta za minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju z nadzornimi organi v tretjih državah. Komisija bi morala osnutke teh regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10–14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(73)  Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov, ki se predložijo Komisiji, in sicer o standardnih oblikah, predlogah in postopkih za uradno obveščanje o potrdilu o odobritvi, prospektu, dodatku k prospektu ter prevodu prospekta in/ali izvlečka, o standardnih oblikah, predlogah in postopkih za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ter o postopkih in oblikah za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ESMA.

(74)  Komisija bi morala pri izvajanju delegiranih in izvedbenih pooblastil v skladu s to uredbo spoštovati naslednja načela:

–  potrebo po zagotavljanju zaupanja malih vlagateljev in MSP v finančne trge s spodbujanjem visokih standardov preglednosti na finančnih trgih,

–  potrebo po določanju zahtev po razkritju iz prospekta glede na velikost izdajatelja in informacije, ki jih je izdajatelj dolžan razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES in Uredbo (EU) št. 596/2014,

–  potrebo po olajšanju dostopa do kapitalskih trgov za MSP in zagotovitvi zaupanja vlagateljev za vlaganje v taka podjetja,

–  potrebo po zagotovitvi širokega nabora konkurenčnih naložbenih priložnosti za vlagatelje ter ravni razkritja in zaščite, ki je prilagojena njihovim okoliščinam,

–  potrebo po zagotovitvi, da neodvisni regulativni organi uveljavljajo pravila dosledno, zlasti v smislu boja proti gospodarskemu kriminalu,

–  potrebo po visoki stopnji preglednosti in posvetovanju z vsemi udeleženci na trgu ter z Evropskim parlamentom in Svetom,

–  potrebo po spodbujanju inovacij na finančnih trgih, da bi ti bili dinamični in učinkoviti,

–  potrebo po zagotavljanju sistemske stabilnosti finančnega sistema z natančnim in odzivnim spremljanjem finančnih inovacij,

–  pomen zmanjšanja stroškov kapitala in povečanja njegove dostopnosti,

–  potrebo po dolgoročnem uravnoteženju stroškov in koristi vseh izvedbenih ukrepov za vse udeležence na trgu,

–  potrebo po spodbujanju mednarodne konkurenčnosti finančnih trgov Unije brez poseganja v zelo potrebno razširitev mednarodnega sodelovanja,

–  potrebo po doseganju enakih konkurenčnih pogojev za vse udeležence na trgu z uporabo zakonodaje Unije vsakič, ko je to primerno,

–  potrebo po zagotovitvi skladnosti z drugo zakonodajo Unije na tem področju, saj lahko nesorazmerja pri informacijah in pomanjkanje preglednosti ogrozita delovanje trgov, predvsem pa škodita potrošnikom in malim vlagateljem.

(75)  Pristojni organi bi morali kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali posredovanje osebnih podatkov, izvajati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14), ESMA pa bi morala kakršno koli izmenjavo ali posredovanje informacij izvajati v skladu z Uredbo (EC) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(76)  Komisija bi morala najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe preučiti njeno uporabo in oceniti zlasti, ali so ureditvi za razkritja za sekundarne izdaje in MSP, univerzalni registracijski dokument in izvleček prospekta ustrezni za dosego ciljev iz te uredbe.

(77)  Uporabo zahtev iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da se zagotovi sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov ter da se udeležencem na trgu zagotovi možnost vključitve in načrtovanja uporabe novih ukrepov.

(78)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, tj. povečanja zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga ter vzpostavitve unije kapitalskih trgov, ampak se cilji zaradi njenih učinkov laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(79)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato je treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(80)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov▌.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.  Namen te uredbe je določiti zahteve za pripravo, odobritev in distribucijo prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v državi članici.

2.  Ta uredba se z izjemo člena 4 ne uporablja za naslednje vrste vrednostnih papirjev:

(a)  enote, ki jih izdajo kolektivni naložbeni podjemi▌;

(b)  nelastniške vrednostne papirje, ki jih izdajo država članica ali regionalni ali lokalni organi države članice, javni mednarodni organi, katerih članica je ena ali več držav članic, Evropska centralna banka ali centralne banke držav članic;

(c)  deleže v kapitalu centralnih bank držav članic;

(d)  vrednostne papirje, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamči država članica ali eden od regionalnih ali lokalnih organov države članice;

(e)  vrednostne papirje, ki jih izdajo združenja s pravnim statusom ali neprofitni organi, ki jih država članica priznava, za namene pridobivanja sredstev, ki jih potrebujejo za doseganje neprofitnih ciljev;

(g)  nezamenljive deleže kapitala, katerih glavnih namen je imetniku zagotoviti pravico do bivanja v stanovanju ali drugih oblikah nepremičnin ali njihovem delu, pri čemer se deleži ne morejo prodati, ne da bi se odrekli tej pravici;

(i)  nelastniške vrednostne papirje, ki jih kreditna institucija neprekinjeno in redno izdaja, če je skupna zbirna vrednost v Uniji za ponujene vrednostne papirje nižja od 75 000 000 EUR za posamezno kreditno institucijo v obdobju 12 mesecev, pod pogojem, da ti vrednostni papirji:

(i)  niso podrejeni, konvertibilni ali zamenljivi;

(ii)  ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenim finančnim instrumentom.

3.  Ta uredba se z izjemo člena 4 ne uporablja za naslednje vrste javnih ponudb vrednostnih papirjev:

(a)  ▌namenjene zgolj dobro poučenim vlagateljem;

(b)  ▌namenjene manj kot 350 fizičnim ali pravnim osebam na posamezno državo članico in skupno največ 4000 fizičnim ali pravnim osebam v Uniji, ki niso dobro poučeni vlagatelji ali drugi vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) člena 6(1) Uredbe (EU) št. 345/2013;

(c)  ▌namenjene vlagateljem, ki pridobijo vrednostne papirje za nadomestilo v skupni vrednosti vsaj 100 000 EUR na vlagatelja za vsako ločeno ponudbo;

(d)  ▌ponudbe vrednostnih papirjev s skupno vrednostjo v Uniji, nižjo od 1 000 000 EUR, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev;

(e)  delnice, izdane kot nadomestilo za že izdane delnice istega razreda, če izdaja takih novih delnic ne vključuje nobenega povečanja izdanega osnovnega kapitala;

(f)  vrednostnih papirjev, ponujenih v zvezi s prevzemom na podlagi ponudbe za zamenjavo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(g)  vrednostne papirje, ki se ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelili v zvezi z združitvijo ali delitvijo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(h)  dividende, ki se obstoječim delničarjem izplačajo v obliki delnic istega razreda, kot so delnice, v zvezi s katerimi se izplačajo take dividende, če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi delnic, razlogih za ponudbo in podrobnostih ponudbe;

(i)  vrednostne papirje, ki jih delodajalec ali povezano podjetje s sedežem v Uniji ali zunaj nje ponudi, dodeli ali bo dodelilo obstoječim ali nekdanjim direktorjem ali zaposlenim, če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi vrednostnih papirjev, razlogih za ponudbo ali dodelitev in podrobnostih ponudbe ali dodelitve.

Države članice zahtev za pripravo prospekta v skladu s to uredbo ne razširijo na ponudbe vrednostnih papirjev, navedene v točki (d) prvega pododstavka. Poleg tega se države članice vzdržijo uvajanja drugih zahtev po razkritju na nacionalni ravni, ki bi lahko nesorazmerno ali nepotrebno bremenile take ponudbe. Države članice obvestijo Komisijo in ESMA o morebitnih zahtevah po razkritju, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, pri čemer vključijo besedilo ustreznih določb.

4.  Ta uredba se ne uporablja za sprejem naslednjih enot v trgovanje na reguliranem trgu:

(a)  vrednostnih papirjev, zamenljivih z vrednostnimi papirji, ki so že bili sprejeti v trgovanje na istem reguliranem trgu, če v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kot 20 % vrednostnih papirjev, ki so že bili sprejeti v trgovanje na istem reguliranem trgu;

(b)  delnic, ki so posledica pretvorbe ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev ali izvajanja pravic, ki jih podeljujejo drugi vrednostni papirji, če so izhajajoče delnice istega razreda kot delnice, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu, in če izhajajoče delnice v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kot 20 % delnic istega razreda, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu. Če je bil prospekt pripravljen v skladu s to uredbo ali Direktivo 2003/71/ES po javni ponudbi vrednostnih papirjev, ki podeljujejo dostop do delnic, ali njihovem sprejemu v trgovanje ali če so bili vrednostni papirji, ki podeljujejo dostop do delnic, izdani pred začetkom veljavnosti te uredbe, se ta uredba ne uporablja za sprejem izhajajočih delnic v trgovanje na reguliranem trgu, ne glede na njihov delež glede na število delnic istega razreda, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu;

(c)  delnic, izdanih kot nadomestilo za delnice istega razreda, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu, če izdaja takih delnic ne vključuje povečanja izdanega osnovnega kapitala;

(d)  vrednostnih papirjev, ponujenih v zvezi s prevzemom na podlagi ponudbe za zamenjavo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(e)  vrednostnih papirjev, ki se ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelili v zvezi z združitvijo ali delitvijo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(f)  delnic, ki se brezplačno ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelile obstoječim delničarjem, in dividend, ki se izplačajo v obliki delnic istega razreda, kot so delnice, v zvezi s katerimi se izplačajo take dividende, če so zadevne delnice istega razreda kot delnice, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu, in če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi delnic, razlogih za ponudbo ali dodelitev in podrobnostih ponudbe ali dodelitve;

(g)  vrednostnih papirjev, ki jih delodajalec ali povezano podjetje s sedežem v Uniji ali zunaj nje ponudi, dodeli ali namerava dodeliti obstoječim ali nekdanjim direktorjem ali zaposlenim, če so zadevni vrednostni papirji istega razreda kot vrednostni papirji, ki so že bili sprejeti v trgovanje na istem reguliranem trgu, in če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi vrednostnih papirjev, razlogih za ponudbo ali dodelitev in podrobnostih o ponudbi ali dodelitvi;

(h)  vrednostnih papirjev, ki so že bili sprejeti v trgovanje na drugem reguliranem trgu, pod naslednjimi pogoji:

(i)  ti vrednostni papirji ali vrednostni papirji istega razreda so že več kot 18 mesecev sprejeti v trgovanje na drugem reguliranem trgu;

(ii)  sprejem vrednostnih papirjev, ki so bili prvič sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu po 1. juliju 2005, v trgovanje na navedenem drugem reguliranem trgu je bil odvisen od prospekta, odobrenega in objavljenega v skladu z Direktivo 2003/71/ES;

(iii)  za vrednostne papirje, ki so prvič kotirali na borzi po 30. juniju 1983, so bili prospekti za kotacijo odobreni v skladu z zahtevami iz Direktive Sveta 80/390/EGS(16) ali Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17), razen kadar se uporablja točka (ii);

(iv)  so bile tekoče obveznosti za trgovanje na tem drugem reguliranem trgu izpolnjene in

(v)  oseba, ki prosi za sprejem vrednostnega papirja v trgovanje na reguliranem trgu v skladu s tem izvzetjem, v državi članici z reguliranim trgom, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje, na način, določen v členu 20(2), javno objavi dokument z vsebino, ki je skladna s členom 7, pripravljen v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ države članice s trgom, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje. V dokumentu je navedeno, kje so na voljo najnovejši prospekt in finančne informacije, ki jih je izdajatelj objavil v skladu z veljavnimi obveznostmi glede stalnega razkrivanja.

6.  Na Komisijo se v skladu s členom 42 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki opredeljujejo minimalne informacije, ki jih vsebujejo dokumenti, omenjeni v točkah (f) in (g) odstavka 3 in točkah (d) in (e) odstavka 4 tega člena.  

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU, razen instrumentov denarnega trga, kot so opredeljeni v členu 4(1)(17) Direktive 2014/65/EU, z dospelostjo manj kot 12 mesecev;

(b)  „lastniški vrednostni papirji“ pomenijo delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, enakovredne delnicam v podjetjih, ter vse druge vrste prenosljivih vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do pridobitve katerih koli zgoraj navedenih vrednostnih papirjev kot posledica zamenjave ali uresničevanja pravic, ki jih podeljujejo, če vrednostne papirje slednje vrste izda izdajatelj delnic, ki se uporabljajo za osnovo, ali subjekt, ki je del skupine navedenega izdajatelja;

(c)  „nelastniški vrednostni papirji“ pomenijo vse vrednostne papirje, ki niso lastniški vrednostni papirji;

(d)  „javna ponudba vrednostnih papirjev“ pomeni sporočilo osebam v kakršni koli obliki in s katerimi koli sredstvi, ki vsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in ponujenih vrednostnih papirjih, da se vlagatelj lahko odloči za nakup ali vpis teh vrednostnih papirjev. Ta opredelitev se uporablja tudi za plasiranje vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov;

(e)  „dobro poučeni vlagatelji“ pomenijo osebe ali subjekte, ki so navedeni v točkah od (1) do (4) oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, in osebe ali subjekte, ki se na zahtevo obravnavajo kot profesionalne stranke v skladu z oddelkom II Priloge II k Direktivi 2014/65/EU ali pa so priznani kot primerne nasprotne stranke v skladu s členom 30 Direktive 2014/65/EU, razen če so zahtevali, da se obravnavajo kot neprofesionalne stranke. Investicijska podjetja in kreditne institucije na zahtevo izdajatelju sporočijo svojo razvrstitev brez poseganja v veljavno zakonodajo o varstvu podatkov;

(f)  „mala in srednja podjetja“ (MSP) pomenijo bodisi

–  podjetja, ki glede na svoje zadnje letne računovodske izkaze ali konsolidirane računovodske izkaze izpolnjujejo vsaj naslednja merila: v poslovnem letu imajo v povprečju manj kot 250 zaposlenih, bilančna vsota ne presega 43 000 000 EUR in letni čisti prihodek ne presega 50 000 000 EUR ali

–  mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 4(1)(13) Direktive 2014/65/EU;

(g)  „kreditna institucija“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(18);

(h)  „izdajatelj“ pomeni pravno osebo, ki izdaja ali predlaga izdajo vrednostnih papirjev;

(i)  „ponudnik“ pomeni pravno osebo ali posameznika, ki javno ponudi vrednostne papirje;

(j)  „regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v členu 4(1)(21) Direktive 2014/65/EU;

(k)  „oglas“ pomeni objavo:

–  ki je povezana z določeno javno ponudbo vrednostnih papirjev ali njihovim sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu;

–  ki jo objavi izdajatelj, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ali porok ali ki se objavi v njihovem imenu in

–  katere cilj je izrecno spodbujanje morebitnega vpisa ali pridobitve vrednostnih papirjev;

(l)  „predpisane informacije“ pomenijo vse informacije, ki jih mora izdajatelj ali katera koli oseba, ki je zaprosila za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, brez odobritve izdajatelja razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES ali zakoni, predpisi ali upravnimi določbami države članice, sprejetimi v skladu s členom 2(1)(k) omenjene direktive in členi 17 in 19 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(m)  „matična država članica“ pomeni:

(i)  za vse izdajatelje vrednostnih papirjev s sedežem v Uniji, ki niso navedeni v točki (ii), državo članico, v kateri ima izdajatelj registrirani sedež;

(ii)  za vse izdaje nelastniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 1 000 EUR, in za vse izdaje nelastniških vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do pridobitve kakršnih koli prenosljivih vrednostnih papirjev ali do prejemanja denarnih sredstev kot posledica zamenjave ali uresničevanja pravic, ki jih podeljujejo, če izdajatelj nelastniških vrednostnih papirjev ni izdajatelj vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo za osnovo, ali subjekt, ki je del skupine navedenega izdajatelja, državo članico, v kateri ima izdajatelj registrirani sedež ali v kateri so bili vrednostni papirji sprejeti ali bodo sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali v kateri se vrednostni papirji javno ponudijo, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje. Enako velja za nelastniške vrednostne papirje v valuti, ki ni euro, razen če je vrednost take najnižje nominalne vrednosti skoraj enaka 1 000 EUR;

(iii)  za vse izdajatelje vrednostnih papirjev s sedežem v tretji državi, ki niso omenjeni v točki (ii), državo članico, v kateri se nameravajo vrednostni papirji prvič javno ponuditi ali v kateri se je predložila prva vloga za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje, glede na poznejšo izbiro izdajateljev s sedežem v tretji državi v katerem koli od naslednjih primerov:

–  če matična država članica ni bila določena v skladu z izbiro teh izdajateljev,

v skladu s točko (1)(i)(iii) člena 2 Direktive 2004/109/ES;

(n)  „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico javne ponudbe vrednostnih papirjev ali državo članico, v kateri se vloži vloga za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, če ni matična država članica;

(na)  „pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 29, razen če je drugače določeno v tej uredbi;

(o)  „kolektivni naložbeni podjem▌ pomeni podjeme za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), odobrene v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ter alternativne investicijske sklade (AIS), kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

(p)  „enote kolektivnih naložbenih podjemov“ pomenijo vrednostne papirje, ki jih izda kolektivni naložbeni podjem, ki predstavljajo pravice udeležencev v takem podjetju do njegovih sredstev;

(q)  „odobritev“ pomeni pozitivno obravnavo kot rezultat pregleda popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij iz prospekta, ki ga izvede pristojni organ matične države članice;

(r)  „osnovni prospekt“ pomeni prospekt, ki je skladen s členom 8 te uredbe in, po izbiri izdajatelja, končnimi pogoji ponudbe;

(s)  „delovni dnevi“ pomenijo za namene te uredbe delovne dni zadevnega pristojnega organa brez sobote, nedelje in državnih praznikov, kot so opredeljeni v nacionalnem pravu, ki se uporablja za ta pristojni organ;

(t)  „večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem, kot je opredeljen v členu 4(1)(22) Direktive 2014/65/EU;

(u)  „zagonski trg MSP“ pomeni zagonski trg MSP, kot je opredeljen v členu 4(1)(12) Direktive 2014/65/EU;

(v)  „izdajatelj iz tretje države“ pomeni izdajatelja s sedežem v tretji državi;

(va)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(i)  stranki omogoča, da shrani informacije, naslovljene osebno na to stranko, tako da so dostopni za poznejšo uporabo in za obdobje, primerno glede na namen informacij, in

(ii)  omogoča nespremenjeno prikazovanje shranjenih informacij.

2.  Da se zagotovi upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 42, da se podrobneje določijo nekateri tehnični elementi opredelitev pojmov iz odstavka 1 tega člena, razen opredelitev pojmov „mala in srednja podjetja“ (MSP) v točki (f) in „podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ v točki (fa) odstavka 1, pri čemer se upoštevajo položaj na različnih nacionalnih trgih, ▌zakonodaja ▌Unije ter gospodarski razvoj.

Člen 3

Obveznost objave prospekta in izvzetje

1.  Vrednostni papirji se v Uniji ▌ponudijo javno samo po predhodni objavi prospekta v skladu s to uredbo.

2.  Brez poseganja v člen 15 se lahko države članice odločijo javno ponudbo vrednostnih papirjev izvzeti iz obveznosti objave prospekta iz odstavka 1, če ▌je skupna vrednost ponudbe v Uniji, izračunana v obdobju 12 mesecev, nižja od 5 000 000 EUR.

Za javne ponudbe, ki se objavijo v skladu z izvzetjem iz prvega pododstavka, velja da:

  (a)   zanje ne veljajo ugodnosti ureditve za čezmejno uporabo iz te uredbe, zato člena 23 in 24 te uredbe ne veljata;

  (b)   je v njih jasno navedeno, da javna ponudba ni čezmejne narave, in

  (c)   niso dejavne pri pridobivanju vlagateljev zunaj države članice iz prvega pododstavka.

Države članice obvestijo Komisijo in ESMA o sprejetih odločitvah v skladu s prvim pododstavkom in o pragu, ki so ga določile za skupno vrednost v skladu s prvim pododstavkom.

3.  Vrednostni papirji se ▌sprejmejo v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v Uniji, samo po predhodni objavi prospekta.

3a.  Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 42 sprejme ukrepe glede določitve pragov iz odstavka 2 tega člena z namenom upoštevanja gibanj menjalnega tečaja, vključno z inflacijo in menjalnimi tečaji valut, ki niso euro.

Člen 4

Prostovoljni prospekt

Če je javna ponudba vrednostnih papirjev ali sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu zunaj področja uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 1, je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, upravičena do prostovoljne priprave prospekta ali prospekta EU za rast v skladu s to uredbo.

Prospekt, pripravljen na prostovoljni ravni, ki ga odobri pristojni organ matične države članice, kot je določeno v členu 2(1)(m), vsebuje vse pravice in obveznosti, ki jih zagotavlja prospekt in ki so določene v tej uredbi, zanj pa veljajo vse določbe te uredbe, skladnost s katerimi nadzoruje navedeni pristojni organ.

Člen 5

Naknadna nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev

Vsaka naknadna nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev, ki so bili predhodno predmet ene ali več ponudb vrednostnih papirjev, izključenih iz področja uporabe te uredbe v skladu s točkami od (a) do (d) člena 1(3), se šteje za ločeno ponudbo in za določitev, ali je navedena nadaljnja prodaja javna ponudba vrednostnih papirjev, se uporablja opredelitev pojma iz člena 2(1)(d). Za plasiranje vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov se mora objaviti prospekt, če v zvezi s končnim plasiranjem ni izpolnjen nobeden od pogojev iz točk od (a) do (d) člena 1(3).

Pri nobeni taki naknadni nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev ali končnem plasiranju vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov ni potreben dodaten prospekt, če je veljaven prospekt na voljo v skladu s členom 12 in če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo takega prospekta, strinja z njegovo uporabo s pisnim soglasjem.

POGLAVJE II

IZDELAVA PROSPEKTA

Člen 6

Prospekt

1.  Brez poseganja v člena 14(2) in 17(2) prospekt vsebuje ustrezne in potrebne informacije, ki bi jih vlagatelj razumno zahteval v zvezi z naložbo v vrednostne papirje, da bi lahko na podlagi informacij ocenil:

(a)   sredstva in obveznosti, finančni položaj, poslovni izid ter prospekte izdajatelja in morebitnega garanta in

(b)  pravice, ki izhajajo iz takih vrednostnih papirjev.

Navedene informacije so pripravljene in predstavljene v jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo, ter se lahko razlikujejo glede na:

(a)  naravo izdajatelja;

(b)  vrsto vrednostnih papirjev;

(c)  položaj izdajatelja;

(d)  kjer je ustrezno, vrsto vlagatelja, kateremu je namenjena javna ponudba ali sprejem v trgovanje, verjetno znanje teh vlagateljev in trg, na katerem se vrednostni papirji sprejmejo v trgovanje;

(e)  informacije, ki so na voljo vlagateljem na podlagi zahtev, naloženih izdajateljem vrednostnih papirjev v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali pravili pristojnega organa ali mesta trgovanja, kjer so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni na borzo ali sprejeti v trgovanje, ki so dostopne prek uradno določenega mehanizma iz člena 21 Direktive 2004/109/ES;

(f)  uporabnost kakršnih koli poenostavljenih ali sorazmernih obveznosti javnega razkritja informacij, kot je določeno v členih 14 in 15.

2.  Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, lahko prospekt pripravi v obliki enega dokumenta ali več ločenih dokumentov.

Če prospekt sestavlja več ločenih dokumentov, se informacije razdelijo na registracijski dokument, opis vrednostnih papirjev in izvleček brez poseganja v člen 8(7) in drugi pododstavek člena 7(1). Registracijski dokument vsebuje informacije o izdajatelju. Opis vrednostnih papirjev vsebuje informacije o javno ponujenih vrednostnih papirjih ali vrednostnih papirjih, ki naj bi bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

Člen 7

Izvleček prospekta

1.  Prospekt vključuje izvleček, ki zagotavlja ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za razumevanje narave in tveganj izdajatelja, garanta in vrednostnih papirjev, ki se ponujajo ali sprejemajo v trgovanje na reguliranem trgu, in ki v povezavi z drugimi deli prospekta pomagajo vlagateljem pri sprejemanju odločitve o naložbi v take vrednostne papirje.

  Z odstopanjem od prvega pododstavka izvleček prospekta ni zahtevan, če se prospekt nanaša na sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu nelastniških vrednostnih papirjev, ki se ponujajo samo dobro poučenim vlagateljem.

2.  Vsebina izvlečka je točna, poštena, jasna in ni zavajajoča. Brati ga je treba kot uvod k prospektu, njegova vsebina pa je skladna z drugimi deli prospekta.

3.  Izvleček se pripravi kot kratek, jedrnat dokument in ima največ šest strani formata A4, če se natisne.

V izjemnih primerih pa lahko pristojni organ dovoli izdajalcu, da pripravi daljši izvleček, ki v tiskani obliki obsega največ 10 strani formata A4, če je to potrebno zaradi kompleksnosti dejavnosti izvajalca, narave izdaje ali narave izdanih vrednostnih papirjev ter če obstaja tveganje zavajanja vlagatelja, če teh dodatnih informacij v izvlečku ne bi bilo.

Izvleček:

(a)  se predstavi in oblikuje tako, da je lahko čitljiv, velikost črk pa je primerna za branje;

(b)  je napisan v jeziku in slogu, ki omogoča lažje razumevanje informacij, in zlasti v jeziku, ki je zadevni vrsti vlagatelja jasen, netehničen, jedrnat in razumljiv.

4.  Izvleček sestavljajo naslednji štirje oddelki:

(a)  uvod s splošnimi in posebnimi opozorili, vključno o tem, kolikšne so lahko izgube vlagateljev pri naložbi v najslabšem primeru;

(b)  ključne informacije o izdajatelju, ponudniku ali osebi, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu;

(c)  ključne informacije o vrednostnih papirjih;

(d)  ključne informacije o sami ponudbi in/ali sprejemu v trgovanje.

5.  Uvod izvlečka vsebuje:

(a)   ime in mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev;

(b)  podatke o identiteti in kontaktne podatke izdajatelja, vključno z identifikatorjem pravnih subjektov;

(c)  podatke o identiteti in kontaktne podatke ponudnika, vključno z identifikatorjem pravnih subjektov, če je ponudnik pravna oseba, ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje;

(d)  podatke o identiteti in kontaktne podatke matičnega pristojnega organa ter datum dokumenta.

Za namene točke (d) prvega pododstavka, če je prospekt sestavljen iz ločenih dokumentov, ki so jih odobrili različni pristojni organi, se v uvodu k prospektu navedejo imena in kontaktni podatki vseh teh pristojnih organov.

Vsebuje opozorila o naslednjem:

(a)  izvleček bi bilo treba brati kot uvod v prospekt;

(b)  pred vsako odločitvijo o naložbi v vrednostne papirje bi moral vlagatelj preučiti celoten prospekt;

(c)  če se na sodišču vloži zahtevek v zvezi z informacijami iz prospekta, bo morda moral vlagatelj, ki je tožnik, v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic kriti morebitne stroške prevoda prospekta pred začetkom sodnega postopka;

(d)  civilno odgovornost nosijo samo osebe, ki so predložile izvleček, vključno z njegovimi morebitnimi prevodi, vendar le, če je izvleček zavajajoč, netočen ali neskladen, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta, ali če ne vsebuje ključnih informacij, ki vlagateljem pomagajo sprejeti odločitev o naložbi v take vrednostne papirje, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta.

6.  Oddelek iz točke (b) odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

(a)  pododdelek z naslovom „Kdo je izdajatelj vrednostnih papirjev?“ vsebuje kratek opis izdajatelja vrednostnih papirjev, ki vsebuje vsaj informacije o:

–  stalnem prebivališču in pravni obliki, identifikatorju pravnih subjektov, zakonodaji, v skladu s katero posluje, in državi ustanovitve;

–  glavnih dejavnostih;

–  glavnih delničarjih, vključno z informacijami o tem, ali je v neposredni ali posredni lasti ali se obvladuje in v čigavi neposredni ali posredni lasti je ali kdo ga obvladuje;

–  identiteti ključnih izvršnih direktorjev in upravnega odbora;

–  identiteti zakonitih revizorjev;

(b)  pododdelek z naslovom „Katere so ključne finančne informacije o izdajatelju?“ vsebuje izbor preteklih ključnih finančnih podatkov, vključno po potrebi s formalnimi informacijami, ki se predstavijo za vsako poslovno leto obdobja, ki ga zajemajo pretekli finančni podatki, in vsako nadaljnje vmesno finančno obdobje, spremljajo pa jih primerljivi podatki za isto obdobje v predhodnem poslovnem letu. Zahteva glede primerljivih podatkov iz bilanc stanja se izpolni tako, da se predložijo podatki iz bilanc stanja ob koncu leta.

(c)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za izdajatelja?“ vsebuje kratek opis največ desetih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za izdajatelja iz prospekta in vključujejo zlasti operativna in naložbena tveganja;

7.  Oddelek iz točke (c) odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

(a)  pododdelek z naslovom „Katere so glavne značilnosti vrednostnih papirjev?“ vsebuje kratek opis vrednostnih papirjev, ki se ponujajo in/ali sprejemajo v trgovanje, ki vključuje vsaj:

–  njihovo vrsto in razred, mednarodno identifikacijsko številko vrednostnih papirjev, valuto, nominalno vrednost, število izdanih vrednostnih papirjev in trajanje vrednostnih papirjev;

–  pravice, povezane z vrednostnimi papirji;

–  relativno prednost vrednostnih papirjev v kapitalski strukturi izdajatelja v primeru insolventnosti izdajatelja, vključno s podatki o stopnji podrejenosti vrednostnih papirjev in njihovi obravnavi v primeru reševanja v skladu z direktivo o sanaciji in reševanju bank;

–  kakršne koli omejitve proste prenosljivosti vrednostnih papirjev;

–  politiko dividend ali izplačila, kjer je to ustrezno;

(b)  v pododdelku z naslovom „Kje se bo trgovalo z vrednostnimi papirji?“ je navedeno, ali so oziroma ali bodo ponujeni vrednostni papirji predmet vloge za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu ali za trgovanje v večstranskem sistemu trgovanja, opredeljeni pa so tudi vsi trgi, na katerih se trguje ali se bo trgovalo z vrednostnimi papirji;

(c)  pododdelek z naslovom „Ali je z vrednostnimi papirji povezano jamstvo?“ vsebuje kratek opis narave in obsega jamstva, če obstaja, ter kratek opis garanta, vključno z njegovim identifikatorjem pravnih subjektov.

(d)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za vrednostne papirje?“ vsebuje kratek opis največ desetih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za vrednostne papirje iz prospekta.

Če je treba dokument s ključnimi informaciji pripraviti v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(19), lahko izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, nadomesti vsebino, ki jo določa ta odstavek, z informacijami, določenimi v točkah od (b) do (i) člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1286/2014. V navedenem primeru in če en izvleček zajema več vrednostnih papirjev, ki se v skladu z zadnjim pododstavkom člena 8(8) med seboj razlikujejo v zelo majhnih podrobnostih, kot sta na primer emisijski znesek ali datum dospelosti, se omejitev dolžine iz odstavka 3 poveča za dodatne tri tiskane strani formata A4 za vsak dodaten vrednostni papir.

8.  Oddelek iz točke (d) odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

(a)  pododdelek z naslovom „Pod katerimi pogoji in v skladu s katerim časovnim načrtom vložim v ta vrednostni papir?“ vsebuje splošna določila, pogoje in pričakovani načrt ponudbe, podrobnosti sprejema v trgovanje, načrt za distribucijo, znesek in odstotek takojšne razvodenitve, ki je posledica ponudbe, ter oceno skupnih stroškov izdaje in/ali ponudbe, vključno z ocenjenimi stroški, ki jih izdajatelj ali ponudnik zaračuna vlagatelju, kjer je to ustrezno;

(b)  v pododdelku z naslovom „Zakaj je izdajatelj pripravil ta prospekt?“ so na kratko opisani razlogi za ponudbo ali sprejem v trgovanje, uporaba in ocenjeni neto znesek prihodkov.

9.  Pri vseh oddelkih, opisanih v odstavkih 6, 7 in 8, lahko izdajatelj po potrebi doda pododdelke.

10.  Izvleček ne vsebuje sklicev na druge dele prospekta ali vključuje informacij na podlagi sklicevanja.

11.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vsebino in obliko predstavitve preteklih ključnih finančnih podatkov iz točke (b) odstavka 6 ob upoštevanju različnih vrst vrednostnih papirjev in izdajateljev, pri čemer zagotovi, da so podatki kratki, jedrnati in razumljivi.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Osnovni prospekt

1.  Za nelastniške vrednostne papirje lahko prospekt na izbiro izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, sestavlja osnovni prospekt, ki vsebuje ustrezne informacije o izdajatelju in javno ponujenih vrednostnih papirjih ali vrednostnih papirjih, ki se sprejemajo v trgovanje na reguliranem trgu.

2.  Osnovni prospekt vsebuje naslednje informacije:

(a)  seznam informacij, ki se vključijo v končne pogoje ponudbe;

(b)  predlogo z naslovom „Obrazec o končnih pogojih“, ki se izpolni za vsako posamezno izdajo;

(c)  naslov spletnega mesta, na katerem se objavijo končni pogoji.

3.  Končni pogoji se predstavijo v ločenem dokumentu ali vključijo v osnovni prospekt ali njegov dodatek. Končni pogoji se predstavijo v obliki, ki omogoča preprosto analizo in je razumljiva.

Končni pogoji vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na opis vrednostnih papirjev, in se ne uporabljajo kot dodatek k osnovnemu prospektu. V takih primerih se uporablja člen 17(1)(a).

4.  Če končni pogoji niso vključeni niti v osnovni prospekt niti v dodatek, jih izdajatelj javno objavi v skladu s členom 20 in vloži pri pristojnemu organu matične države članice takoj, ko je to mogoče, pred začetkom javne ponudbe ali sprejemom v trgovanje.

V končne pogoje se vstavi jasna in poudarjena izjava, ki navaja:

(a)  da so bili končni pogoji pripravljeni za namen te uredbe in se morajo brati skupaj z osnovnim prospektom in njegovimi dodatki, da se pridobijo vse ustrezne informacije;

(b)  kje so osnovni prospekt in njegovi dodatki objavljeni v skladu s členom 20;

(c)  da je izvleček za posamezne izdaje priložen končnim pogojem.

5.  Osnovni prospekt se lahko pripravi v obliki enega dokumenta ali več ločenih dokumentov.

Če je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, v preteklosti vložila registracijski dokument za določeno vrsto nelastniških vrednostnih papirjev ali univerzalni registracijski dokument, kot je opredeljen v členu 9, in se pozneje odloči, da bo pripravila osnovni prospekt, osnovni prospekt vsebuje naslednje:

(a)  informacije iz registracijskega dokumenta ali univerzalnega registracijskega dokumenta;

(b)  informacije, ki jih sicer vsebuje ustrezni opis vrednostnih papirjev, razen končnih pogojev, če končni pogoji niso vključeni v osnovni prospekt.

6.  Posebne informacije o posameznih različnih vrednostnih papirjih, ki jih zajema osnovni prospekt, so jasno ločene.

7.  Izvleček se pripravi šele, ko so končni pogoji vključeni v osnovni prospekt v skladu z odstavkom 3 ali vloženi, tak izvleček pa se nanaša posebej na posamezno izdajo.

8.  Za izvleček za posamezno izdajo veljajo iste zahteve kot za končne pogoje, kot je določeno v tem členu, in izvleček se jim priloži.

Izvleček za posamezno izdajo je skladen s členom 7 in vsebuje ključne informacije o osnovnem prospektu in končnih pogojih. Vsebuje naslednje:

(a)  informacije o osnovnem prospektu, ki se nanašajo samo na posamezno izdajo, vključno z bistvenimi informacijami o izdajatelju;

(b)  možnosti, ki jih vsebuje osnovni prospekt, ki se nanašajo samo na posamezno izdajo, kot so določene v končnih pogojih;

(c)  relevantne informacije iz končnih pogojev, ki niso bile navedene v osnovnem prospektu.

Če se končni pogoji nanašajo na več vrednostnih papirjev, ki se razlikujejo samo v nekaterih zelo majhnih podrobnostih, kot sta na primer emisijski znesek ali datum dospelosti, se lahko za vse navedene vrednostne papirje priloži en izvleček za posamezno izdajo, pri čemer morajo biti različne informacije, ki se nanašajo na različne vrednostne papirje, jasno ločene.

9.  Informacije, navedene v osnovnemu prospektu, se v skladu s členom 22 po potrebi dopolnijo s posodobljenimi informacijami o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo javno ponujeni ali sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

10.  Javna ponudba se lahko nadaljuje po poteku veljavnosti osnovnega prospekta, v okviru katerega se je začela, če se naslednji osnovni prospekt odobri najpozneje na zadnji dan veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta. Končni pogoji take ponudbe vsebujejo poudarjeno opozorilo na prvi strani, ki navaja zadnji dan veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta in vsebuje podatek o tem, kje se bo objavil naslednji osnovni prospekt. Naslednji osnovni prospekt vsebuje ali na podlagi sklicev vključuje obrazec o končnih pogojih iz prvotnega osnovnega prospekta in se sklicuje na končne pogoje, ki so pomembni za tekočo ponudbo.

Pravica do umika, dodeljena v skladu s členom 22(2), se uporablja tudi za vlagatelje, ki so se v obdobju veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta dogovorili o nakupu ali vpisu vrednostnih papirjev, razen če so jim bili vrednostni papirji že izročeni.

Člen 9

Univerzalni registracijski dokument

1.  Vsak izdajatelj, ki ima sedež v državi članici in čigar vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranski sistem trgovanja, lahko vsako poslovno leto pripravi registracijski dokument v obliki univerzalnega registracijskega dokumenta, ki opisuje organizacijo, poslovanje, finančni položaj, dobiček, pričakovanja, upravljanje in lastniško strukturo podjetja.

2.  Vsak izdajatelj, ki se vsako poslovno leto odloči za pripravo univerzalnega registracijskega dokumenta, ga predloži v odobritev pristojnemu organu matične države članice v skladu s postopkom iz odstavkov 2, 4 in 5 člena 19.

Ko pristojni organ dve leti zapored vsako poslovno leto izdajatelju odobri univerzalni registracijski dokument, se lahko naslednji univerzalni registracijski dokumenti ali spremembe teh univerzalnih registracijskih dokumentov pri pristojnemu organu vložijo brez predhodne odobritve, razen če se te spremembe nanašajo na opustitev navedbe informacij, vsebinsko napako ali netočnost, ki bo verjetno zavajala javnost glede dejstev ali okoliščin, bistvenih za oceno izdajatelja na podlagi informacij.

Če izdajatelj nato eno poslovno leto ne vloži univerzalnega registracijskega dokumenta, izgubi ugodnost vložitve brez odobritve in mora vse naslednje univerzalne registracijske dokumente predložiti pristojnemu organu v odobritev, dokler znova ne izpolnjuje pogoja iz drugega pododstavka.

3.  Izdajatelji, katerim je pristojni organ pred datumom začetka uporabe te uredbe vsaj dve leti zapored odobril registracijski dokument, pripravljen v skladu s Prilogo I ali XI k Uredbi (ES) št. 809/2004(20), in ki so nato v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/71/ES vložili tak registracijski dokument vsako leto ali pa jim je bil tak registracijski dokument vsako leto odobren, lahko od datuma začetka uporabe te uredbe vložijo univerzalni registracijski dokument brez predhodne odobritve v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

4.  Ko je univerzalni registracijski dokument odobren ali vložen brez odobritve, vključno z njegovimi spremembami iz odstavkov 7 in 9, se takoj javno objavi v skladu z ureditvami iz člena 20.

5.  Univerzalni registracijski dokument je skladen z zahtevami glede jezika iz člena 25.

6.  V skladu s pogoji iz člena 18 se lahko informacije v univerzalni registracijski dokument vključijo s sklicevanjem.

7.  Po vložitvi ali odobritvi univerzalnega registracijskega dokumenta lahko izdajatelj kadar koli posodobi informacije, ki jih dokument vsebuje, tako da pri pristojnem organu vloži spremembo univerzalnega registracijskega dokumenta.

8.  Pristojni organ lahko kadar koli pregleda vsebino vsakega univerzalnega registracijskega dokumenta, ki je bil vložen brez predhodne odobritve, in vsebino njegovih sprememb.

Pregled pristojnega organa sestavlja pregled popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij iz univerzalnega registracijskega dokumenta in njegovih sprememb.

9.  Če pristojni organ med pregledom ugotovi, da univerzalni registracijski dokument ne izpolnjuje standardov glede popolnosti, razumljivosti in doslednosti in/ali da so potrebne spremembe ali dodatne informacije, o tem obvesti izdajatelja.

Zahtevo za spremembo ali dodatne informacije, ki jo pristojni organ naslovi na izdajatelja, mora izdajatelj upoštevati samo pri naslednjem univerzalnem registracijskem dokumentu, vloženem za naslednje poslovno leto, razen če želi izdajatelj uporabiti univerzalni registracijski dokument kot sestavni del prospekta, predloženega v odobritev. V tem primeru izdajatelj vloži spremembo univerzalnega registracijskega dokumenta najpozneje ob predložitvi vloge iz člena 19(5).

Z odstopanjem od drugega pododstavka, če pristojni organ izdajatelja obvesti, da se njegova zahteva za spremembo nanaša na opustitev navedbe informacij ali pomembno napako ali netočnost, ki bo verjetno zavajala javnost glede dejstev ali okoliščin, ki so bistvene za oceno izdajatelja na podlagi informacij, izdajatelj takoj vloži spremembo univerzalnega registracijskega dokumenta.

10.  Določbe odstavkov 7 in 9 se uporabljajo samo, če se univerzalni registracijski dokument ne uporablja kot sestavni del prospekta. Če se univerzalni registracijski dokument uporablja kot sestavni del prospekta, se uporabljajo samo pravila iz člena 22 o dopolnitvi prospekta v obdobju med odobritvijo prospekta in končnim iztekom javne ponudbe ali morebitnim začetkom trgovanja na reguliranem trgu, odvisno od tega, kaj je pozneje.

11.  Izdajatelj, ki izpolnjuje pogoje, opisane v prvem in drugem pododstavku odstavka 2 ali v odstavku 3, ima status pogostega izdajatelja in lahko izkoristi hitrejši postopek odobritve, opisan v členu 19(5), če:

(a)  izdajatelj ob vložitvi ali predložitvi vsakega univerzalnega registracijskega dokumenta v odobritev pristojnemu organu zagotovi pisno potrdilo, da so bile vse predpisane informacije, ki jih je moral razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES in po potrebi Uredbo (EU) št. 596/2014, vložene in objavljene v skladu z zahtevami iz navedenih aktov, in

(b)  izdajatelj, ko pristojni organ opravi pregled iz odstavka 8, spremeni svoj univerzalni registracijski dokument v skladu z ureditvami iz odstavka 9.

Če izdajatelj ne izpolnjuje katerega koli od zgoraj navedenih pogojev, izgubi status pogostega izdajatelja.

12.  Če se univerzalni registracijski dokument, ki je bil vložen pri pristojnem organu ali ki ga je pristojni organ odobril, javno objavi najpozneje štiri mesece po koncu poslovnega leta in vsebuje informacije, ki jih je treba razkriti v letnem računovodskem poročilu iz člena 4 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(21), se šteje, da je izdajatelj izpolnil svojo obveznost objave letnega računovodskega poročila, ki jo določa navedeni člen.

Če se univerzalni registracijski dokument ali njegova sprememba vloži pri pristojnem organu ali pa jo pristojni organ odobri in se javno objavi najpozneje tri mesece po koncu prvih šestih mesecev poslovnega leta ter vsebuje informacije, ki jih je treba razkriti v polletnem računovodskem poročilu iz člena 5 Direktive 2004/109/ES, se šteje, da je izdajatelj izpolnil svojo obveznost objave polletnega računovodskega poročila, ki jo določa navedeni člen.

V primerih, opisanih v prvem ali drugem pododstavku, izdajatelj:

(a)  v univerzalni registracijski dokument vključi seznam sklicev, na katerem je navedeno, kje v univerzalnem registracijskem dokumentu je na voljo posamezna postavka, ki se mora vključiti v letno in polletno računovodsko poročilo;

(b)  vloži univerzalni registracijski dokument v skladu s členom 19(1) Direktive 2004/109/ES in ga da na voljo uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES;

(c)  v univerzalni registracijski dokument vključi besedilo izjave o odgovornosti, ki ga določata člena 4(2)(c) in 5(2)(c) Direktive 2004/109/ES.

13.  Odstavek 12 se uporablja samo, če je matična država članica izdajatelja za namene te uredbe tudi matična država članica za namene Direktive 2004/109/ES in če jezik univerzalnega registracijskega dokumenta izpolnjuje pogoje iz člena 20 Direktive 2004/109/ES.

14.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo postopek pregleda, odobritve, vložitve in revizije univerzalnega registracijskega dokumenta, pogoji za njegove spremembe in pogoji za izgubo statusa pogostega izdajatelja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Prospekti, sestavljeni iz več ločenih dokumentov

1.  Če je pristojni organ izdajatelju že odobril registracijski dokument, izdajatelj v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev ali njihovega sprejema v trgovanje na reguliranem trgu pripravi samo opis vrednostnih papirjev in izvleček. V navedenem primeru je treba opis vrednostnih papirjev in izvleček odobriti ločeno.

Če se je od odobritve registracijskega dokumenta pojavil nov pomemben dejavnik, pomembna napaka ali netočnost, povezana z informacijami iz registracijskega dokumenta, ki lahko vpliva na oceno vrednostnih papirjev, se ob predložitvi opisa vrednostnih papirjev in izvlečka v odobritev predloži tudi dodatek k registracijskemu dokumentu. Pravica do umika sprejetja ponudbe iz člena 22(2) se v navedenem primeru ne uporablja.

Ko ju odobrijo pristojni organi, registracijski dokument in njegov dodatek, ki ju po potrebi spremljata opis vrednostnih papirjev in izvleček, sestavljata prospekt.

2.  Če je pristojni organ izdajatelju že odobril univerzalni registracijski dokument ali če je izdajatelj vložil univerzalni registracijski dokument brez odobritve v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2), v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev ali njihovega sprejema v trgovanje na reguliranem trgu pripravi samo opis vrednostnih papirjev in izvleček. V navedenem primeru se opis vrednostnih papirjev, izvleček in vse spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta, vložene od odobritve ali vložitve univerzalnega registracijskega dokumenta, razen sprememb univerzalnega registracijskega dokumenta pogostega izdajatelja v skladu s členom 19(5), odobrijo ločeno.

Če je izdajatelj vložil univerzalni registracijski dokument brez odobritve, se odobri celotna dokumentacija, vključno s spremembami univerzalnega registracijskega dokumenta, ne glede na to, da ti dokumenti ostanejo ločeni.

Ko ga odobrijo pristojni organi, univerzalni registracijski dokument, spremenjen v skladu z odstavkom 7 ali 9 člena 9, ki ga spremljata opis vrednostnih papirjev in izvleček, sestavlja prospekt.

Člen 11

Odgovornost, ki izhaja iz prospekta

1.  Države članice zagotovijo, da so za informacije, navedene v prospektu, odgovorni izdajatelj ali njegov upravni organ, organ upravljanja ali nadzorni organ, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ali garant. Odgovorne osebe so v prospektu jasno opredeljene z imeni in funkcijami, ali v primeru pravnih oseb z imeni in registriranimi sedeži ter svojimi izjavami, da so po njihovem najboljšem vedenju informacije v prospektu skladne z dejstvi in da v prospektu ni nobene opuščene informacije, ki bi lahko vplivala na njegov pomen.

2.  Države članice zagotovijo, da se njihovi zakoni, predpisi in upravne določbe o civilni odgovornosti uporabljajo za osebe, odgovorne za informacije, navedene v prospektu.

Vendar države članice zagotovijo, da nobena oseba ni civilno odgovorna izključno na podlagi izvlečka, vključno z njegovim prevodom, razen če je izvleček zavajajoč, netočen ali neskladen, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta, ali ne zagotavlja ključnih informacij, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta, ki vlagateljem pomagajo sprejeti odločitev o naložbi v take vrednostne papirje. Izvleček v zvezi s tem vsebuje jasno opozorilo.

3.  Za informacije iz univerzalnega registracijskega dokumenta so osebe iz odstavka 1 odgovorne samo, če se univerzalni registracijski dokument uporablja kot sestavni del odobrenega prospekta. To brez poseganja v člena 4 in 5 Direktive 2004/109/ES velja, če so informacije iz teh členov vključene v univerzalni registracijski dokument.

Člen 12

Veljavnost prospekta, osnovnega prospekta in registracijskega dokumenta

1.  Prospekt ali osnovni prospekt, ne glede na to, ali ga sestavlja en dokument ali pa več ločenih dokumentov, velja dvanajst mesecev po odobritvi za javne ponudbe ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, če ga dopolnjuje kakršen koli dodatek, ki se zahteva v skladu s členom 22.

Če prospekt ali osnovni prospekt sestavljajo ločeni dokumenti, začne veljati po odobritvi opisa vrednostnih papirjev.

2.  Registracijski dokument, vključno z univerzalnim registracijskim dokumentom, kot je opredeljen v členu 9, ki je že bil predhodno vložen ali odobren, za uporabo kot sestavni del prospekta velja dvanajst mesecev po njegovi vložitvi ali odobritvi.

Konec veljavnosti takega registracijskega dokumenta ne vpliva na veljavnost prospekta, katerega sestavni del je.

POGLAVJE III

VSEBINA IN OBLIKA PROSPEKTA

Člen 13

Minimalne informacije in oblika

1.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte o obliki prospekta, osnovnega prospekta in končnih pogojev ter sezname, v katerih so opredeljene posebne informacije, ki jih je treba vključiti v prospekt, da se prepreči podvajanje informacij, ko prospekt sestavlja več ločenih dokumentov.

Pri izdelavi različnih seznamov prospektov se upoštevajo zlasti:

(a)  različne vrste informacij, ki jih vlagatelji potrebujejo o lastniških vrednostnih papirjih v primerjavi z nelastniškimi vrednostnimi papirji; v zvezi z informacijami o vrednostnih papirjih, ki imajo podobno ekonomsko podlago, zlasti o izvedenih finančnih instrumentih, se sprejme dosleden pristop;

(b)  različne vrste in lastnosti ponudb in sprejema v trgovanje na reguliranem trgu nelastniških vrednostnih papirjev;

(c)  uporabljena oblika in informacije, ki jih je treba navesti v osnovnem prospektu v zvezi z nelastniškimi vrednostnimi papirji, vključno z nakupnimi boni v kakršni koli obliki;

(d)  po potrebi javna narava izdajatelja;

(e)  po potrebi posebna narava dejavnosti izdajatelja.

Komisija zlasti izdela dva sklopa ločenih in vsebinsko različnih seznamov prospektov, v katerih so določene zahteve glede informacij, ki veljajo za nelastniške vrednostne papirje, prilagojene različnim razredom vlagateljev, tako dobro poučenim kot nepoučenim, ki jim je ponudba namenjena, pri čemer upošteva, da imajo ti vlagatelji različne potrebe po informacijah.

2.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte o seznamu, ki opredeljuje minimalne informacije, ki jih mora vsebovati univerzalni registracijski dokument, in posebnem seznamu za univerzalni registracijski dokument kreditnih institucij.

Tak seznam zagotavlja, da univerzalni registracijski dokument vsebuje vse potrebne informacije o izdajatelju, da se lahko isti univerzalni registracijski dokument enako uporabi tudi za nadaljnjo javno ponudbo ali sprejem lastniških vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev ali izvedenih finančnih instrumentov v trgovanje. Informacije v zvezi s finančnimi podatki, operativnim in finančnim pregledom in pričakovanji ter upravljanjem podjetij so v čim večji meri usklajene z informacijami, ki jih je treba razkriti v letnem in polletnem računovodskem poročilu iz členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES, vključno s poslovnim poročilom in izjavo o upravljanju podjetja.

3.  Delegirani akti iz odstavkov 1 in 2 temeljijo na standardih na področju finančnih in nefinančnih informacij, ki jih določajo mednarodna združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti IOSCO, in na Prilogah I, II in III k tej uredbi. Navedeni delegirani akti se sprejmejo do [6 mesecev pred datumom začetka uporabe te uredbe].

Člen 14

Poenostavljena ureditev glede razkritja za sekundarne izdaje

1.  Naslednje osebe se lahko v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu odločijo za pripravo poenostavljenega prospekta v skladu s poenostavljeno ureditvijo glede razkritja za sekundarne izdaje:

(a)  izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ali večstranskem sistemu trgovanja, ki ni zagonski trg MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov, za vsaj 18 mesecev in ki izdajo več vrednostnih papirjev istega razreda;

(b)  izdajatelji, katerih lastniški vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ali večstranskem sistemu trgovanja, ki ni zagonski trg MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov, za vsaj 18 mesecev in ki izdajo nelastniške vrednostne papirje;

(c)  ponudniki razreda vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ali večstranskem sistemu trgovanja, ki ni zagonski trg MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov, za vsaj 18 mesecev;

Poenostavljeni prospekt iz prvega pododstavka sestavljajo povzetek v skladu s členom 7, posebni registracijski dokument, ki ga lahko uporabljajo osebe iz točk (a), (b) in (c), in poseben opis vrednostnih papirjev, ki ga lahko uporabljajo osebe iz točk (a) in (c).

Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ESMA objavi in redno posodablja seznam večstranskih sistemov trgovanja, ki niso zagonski trgi MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov.

2.  V skladu z načeli, določenimi v členu 6, in brez poseganja v člen 17(2) poenostavljeni prospekt iz odstavka 1 vsebuje potrebne skrčene informacije, ki bi jih vlagatelj razumno zahteval v zvezi s sekundarno izdajo z namenom, da na podlagi informacij oceni:

(a)  prospekte izdajatelja in morebitnega garanta, ki temeljijo na ▌finančnih podatkih, ki jih vsebuje prospekt ali pa so vanj vključene s sklicevanjem, ter ki zajemajo samo zadnje poslovno leto,

(b)  pravice, povezane z vrednostnimi papirji;

(c)  razloge za izdajo in učinek na izdajatelja, zlasti izkaz gibljivih sredstev, razkritje kapitalizacije in zadolženosti, učinek na splošno kapitalsko strukturo ter kratek povzetek ustreznih informacij, razkritih v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014, od datuma zadnje izdaje.

Izvleček zajema samo ustrezne informacije, ki se zahtevajo v skladu z ureditvijo glede poenostavljenega razkritja za sekundarne izdaje.

Informacije, ki jih vsebuje poenostavljeni prospekt iz odstavka 1, se oblikujejo in predstavijo v jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo, in vlagateljem omogočajo, da na podlagi informacij sprejmejo odločitev o naložbi.

3.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte, da se opredelita manjši obseg informacij iz odstavka 2, ki se vključijo v sezname, ki se uporabljajo v skladu s poenostavljeno ureditvijo glede razkritja iz odstavka 1.

Pri opredelitvi manjšega obsega informacij za vključitev v sezname, ki se uporabljajo v skladu s poenostavljeno ureditvijo glede razkritja, Komisija upošteva potrebo po lažjem dostopu do kapitalskih trgov, pomen nižjih stroškov in boljšega dostopa do kapitala ter informacije, ki jih mora izdajatelj že razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES in Uredbo (EU) št. 596/2014, kjer je to ustrezno. Da izdajateljem ne bi nalagali nepotrebnega bremena, Komisija določi zahteve tako, da so osredotočene na informacije, ki so bistvene in pomembne za druge izdaje ter so sorazmerne.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do [6 mesecev pred datumom začetka uporabe te uredbe].

Člen 15

Prospekt EU za rast

1.  Naslednji subjekti se lahko v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev odločijo za pripravo prospekta EU za rast v skladu z ureditvijo glede sorazmernega razkritja iz tega člena, razen če bodo vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu:

(a)  MSP;

(b)  izdajatelji, razen MSP, če se javna ponudba nanaša na vrednostne papirje, ki bodo sprejeti v trgovanje na zagonskem trgu MSP;

(c)  izdajatelji, razen tistih iz točk (a) in (b), če skupna vrednost javne ponudbe vrednostnih papirjev v Uniji, izračunana v obdobju 12 mesecev, ne presega EUR 20 000 000.

Prospekt EU za rast, odobren v skladu s tem členom, velja za vse javne ponudbe vrednostnih papirjev, ne glede na število držav članic gostiteljic, v skladu s pogoji iz členov 23, 24 in 25.

Prospekt EU za rast v skladu z ureditvijo glede sorazmernega razkritja iz prvega pododstavka je standardiziran dokument, ki ga izdajatelji enostavno pripravijo.

1a.  Prospekt EU za rast zajema naslednje tri glavne elemente:

(a)  ključne informacije o izdajatelju, na primer:

(i)  ime izdajatelja in odgovornih oseb za prospekt;

(ii)  pregled poslovanja, sedanje trgovanje in obeti izdajalca;

(iii)  dejavniki tveganja v zvezi z izdajateljem;

(iv)  finančne informacije, ki so lahko vključene s sklicevanjem;

(b)  ključne informacije o izdajatelju, na primer:

(i)  število in lastnosti vrednostnih papirjev, ki so del ponudbe;

(ii)  roki in pogoji vrednostnih papirjev in opis vseh pravic, vezanih na vrednostne papirje;

(iii)  dejavniki tveganja v zvezi z vrednostnimi papirji;

(c)  ključne informacije o ponudbi, na primer:

(i)  roki in pogoji ponudbe, vključno z emisijskim zneskom;

(ii)  razlogi za ponudbo in predvidena uporaba neto prihodka.

3.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte, da se opredelita skrčena vsebina in oblika, značilni za standardizirani prospekt EU za rast iz odstavkov 1 in 1a. Ti dokumenti določajo informacije, zahtevane v seznamih prospektov, ter so pripravljeni v preprostem jeziku in po potrebi vključujejo informacije s sklicevanjem.

Pri določanju skrčene vsebine in oblike standardiziranega prospekta EU za rast Komisija določi zahteve glede informacij tako, da se osredotočajo na:

(a)  informacije, ki so pomembne in ustrezne pri naložbi v vrednostne papirje, ki jih izdajo vlagatelji;

(b)  potrebo po zagotovitvi sorazmernosti med velikostjo podjetja ter njegovimi potrebami glede zbiranja sredstev in

(c)  stroški priprave prospekta.

Pri tem Komisija upošteva:

  potrebo po zagotovitvi, da je prospekt EU za rast znatno in dejansko enostavnejši od celotnega prospekta v smislu upravnega bremena in stroškov za izdajatelje;

  potrebo po olajšanju dostopa do kapitalskih trgov za MSP in zagotovitvi zaupanja vlagateljev za vlaganje v taka podjetja;

  potrebo po zmanjšanju stroškov in bremena za MSP;

  potrebo po zagotavljanju določenih vrst informacij, ki so še posebej pomembne za MSP;

  velikost izdajatelja in kako dolgo deluje;

  različne vrste in lastnosti ponudb;

  različne vrste informacij, ki jih vlagatelji potrebujejo v zvezi z različnimi vrstami vrednostnih papirjev.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do [6 mesecev pred datumom začetka uporabe te uredbe].

Člen 16

Dejavniki tveganja

1.  Dejavniki tveganja, navedeni v prospektu, so omejeni na tveganja, ki so specifična za izdajatelja in/ali vrednostne papirje ter so pomembna za sprejetje odločitve o naložbi na podlagi informacij, kot jih potrjujeta vsebina registracijskega dokumenta in opis vrednostnih papirjev. ▌

1a.  Dejavniki tveganja vključujejo tudi tiste, ki izhajajo iz stopnje podrejenosti vrednostnega papirja in učinka na pričakovano velikost ali časovni razpored plačil imetnikom vrednostnih papirjev v stečaju, ali kateri koli podoben postopek, po potrebi vključno z nesolventnostjo kreditne institucije ali reševanja ali prestrukturiranja v skladu z Direktivo 2014/59/EU.

2.  ESMA pripravi smernice za oceno specifičnosti in pomembnosti dejavnikov tveganja ▌in za razvrstitev dejavnikov tveganja ▌. Poleg tega ESMA razvije smernice, s katerimi pristojnim organom pomaga pri pregledovanju dejavnikov tveganja tako, da izdajatelje spodbuja k ustreznemu in usmerjenemu razkrivanju dejavnikov tveganja.

Člen 17

Opustitev navedbe informacij

1.  Če se končna cena ponudbe in/ali količina javno ponujenih vrednostnih papirjev ne moreta vključiti v prospekt:

(a)  se v prospektu navedejo merila in/ali pogoji, v skladu s katerimi se določita zgoraj navedena elementa, ali v primeru cene najvišja cena ali

(b)  ali pa se lahko sprejetje nakupa ali vpisa vrednostnih papirjev najmanj dva delovna dni po vložitvi končne cene ponudbe in/ali količine javno ponujenih vrednostnih papirjev umakne.

Končna cena ponudbe in količina vrednostnih papirjev se vložita pri pristojnem organu matične države članice in objavita v skladu s členom 20(2).

2.  Pristojni organ matične države članice lahko odobri opustitev navedbe določenih informacij, ki se morajo vključiti v prospekt, iz prospekta, če meni, da je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)  razkritje takih informacij bi bilo v nasprotju z javnim interesom;

(b)  razkritje takih informacij bi resno škodovalo izdajatelju, če z opustitvijo navedbe takih informacij javnost najverjetneje ne bo zavedena glede dejstev in okoliščin, ki so bistvene za informirano oceno izdajatelja, ponudnika ali garanta, če obstajajo, in pravic, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prospekt;

(c)  take informacije niso zelo pomembne za določeno ponudbo ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu in ne bi vplivale na oceno finančnega položaja in pričakovanja izdajatelja, ponudnika ali garanta.

Pristojni organ organu ESMA vsako leto predloži poročilo o informacijah, za katere je odobril opustitev navedbe.

3.  Če določene informacije, ki jih je treba vključiti v prospekt, izjemoma niso ustrezne za področje poslovanja ali pravno obliko izdajatelja ali vrednostne papirje, na katere se nanaša prospekt, prospekt brez poseganja v zahteve glede zadostnih informacij, ki se morajo zagotoviti vlagateljem, vsebuje informacije, ki so enakovredne zahtevanim informacijam, razen če take informacije ne obstajajo.

4.  Če za vrednostne papirje jamči država članica, ima izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, pravico, da pri pripravi prospekta v skladu s členom 4 opusti informacije, ki se nanašajo na navedeno državo članico.

5.  ESMA lahko oblikuje osnutke smernic za opredelitev primerov, v katerih se lahko informacije opustijo v skladu z odstavkom 2, pri čemer se upoštevajo poročila pristojnih organov organu ESMA iz odstavka 2.

Člen 18

Vključitev s sklicevanjem

1.  Informacije se lahko v prospekt ali osnovni prospekt vključijo s sklicevanjem, če so bile predhodno ali istočasno elektronsko objavljene, če se navedejo v jeziku, ki izpolnjuje zahteve iz člena 25, in če so vložene v okviru zahtev po razkritju v skladu s pravom Unije ali v skladu s pravili mesta trgovanja ali zagonskega trga MSP:

(a)  dokumenti, ki jih je odobril pristojni organ ▌ali pa so bili pri njem vloženi v skladu s to uredbo;

(b)  dokumenti iz točk (f) in (g) člena 1(3) in točk (d) in (e) člena 1(4);

(c)  predpisane informacije, kot so opredeljene v točki (l) člena 2(1);

(d)  letni in vmesni finančni podatki;

(e)  revizijska poročila in računovodski izkazi;

(f)  poslovna poročila, kot so opredeljena v členu 19 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(22);

(g)  izjava o upravljanju podjetja, kot je opredeljena v členu 20 Direktive 2013/34/EU;

(h)  [poročila o prejemkih, kot so opredeljena v členu [X] [revidirane direktive o pravicah delničarjev(23)];

(ha)  letna poročila ali razkritja podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členoma 22 in 23 Direktive 2011/61/EU;

(i)  akt o ustanovitvi in statut.

Te informacije so najnovejše informacije, ki so na voljo izdajatelju.

Če se s sklicevanjem vključijo le določeni deli dokumenta, se v prospekt vključi izjava, da deli, ki niso vključeni, niso pomembni za vlagatelja ali pa so zajeti v drugih delih prospekta.

2.  Pri vključitvi informacij s sklicevanjem izdajatelji, ponudniki ali osebe, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, zagotovijo dostop do informacij. Prospekt vključuje zlasti seznam sklicev, da se vlagateljem omogoči, da zlahka prepoznajo določene informacije, in hiperpovezave na vse dokumente, ki vsebujejo informacije, vključene s sklicevanjem.

3.  Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, kjer je to mogoče, skupaj s prvim osnutkom prospekta, ki se predloži pristojnemu organu, in v vsakem primeru v postopku pregleda prospekta predloži vse informacije, ki so s sklicevanjem vključene v prospekt, v elektronski obliki, ki omogoča iskanje, razen če je pristojni organ, ki odobri prospekt, že odobril take informacije ali če so mu bile take informacije že vložene.

4.  ▌ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za posodobitev seznama dokumentov iz odstavka 1, tako da se vključijo dodatne vrste dokumentov, ki jih je treba v skladu s pravom Unije vložiti pri javnemu organu ali jih mora javni organ odobriti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE IV

UREDITVE ZA ODOBRITEV IN OBJAVO PROSPEKTA

Člen 19

Pregled in odobritev prospekta

1.  Prospekt se objavi šele, ko ga v celoti ali vse njegove sestavne dele odobri ustrezni pristojni organ matične države članice.

2.  Pristojni organ izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, obvesti o svoji odločitvi glede odobritve prospekta v 10 delovnih dneh od predložitve osnutka prospekta.

▌Pristojni organ o odobritvi prospekta in vseh njegovih morebitnih sprememb istočasno obvesti ESMA ter izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu.

3.  Rok iz odstavka 2 se podaljša na 20 delovnih dni, če javna ponudba vključuje vrednostne papirje, ki jih je izdal izdajatelj, ki nima vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, in ki v preteklosti še ni javno ponudil vrednostnih papirjev.

Rok 20 delovnih dni se uporablja le za prvo predložitev osnutka prospekta. Če so v skladu z odstavkom 4 potrebne nadaljnje predložitve, se uporablja rok iz odstavka 2.

4.  Če pristojni organ ugotovi, da osnutek prospekta ne izpolnjuje standardov glede popolnosti, razumljivosti in doslednosti, ki jih mora izpolnjevati za odobritev, in/ali da so potrebne spremembe ali dodatne informacije:

(a)  v 10 delovnih dneh od predložitve osnutka prospekta in/ali dodatnih informacij o tem obvesti izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, in navede podrobne razloge za svojo odločitev ter

(b)  roki iz odstavkov 2 in 3 se uporabljajo samo od datuma, na katerega se zahtevani spremenjeni osnutek prospekta in/ali dodatne informacije predložijo pristojnemu organu.

5.  Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 se rok iz navedenih odstavkov za pogoste izdajatelje, navedene v členu 9(11), skrajša na 5 delovnih dni. Pogosti izdajatelj pristojni organ vsaj 5 delovnih dni pred predvidenim datumom predložitve vloge v odobritev obvesti o predložitvi.

Pogosti izdajatelj pristojnemu organu predloži vlogo, ki vsebuje vse potrebne spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta, kjer je primerno, opis vrednostnih papirjev in izvleček, ki se predložijo v odobritev.

Pogostemu izdajatelju ni treba pridobiti odobritve za spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta, razen če se te spremembe nanašajo na opustitev navedbe informacij, vsebinsko napako ali netočnost, ki bi verjetno zavajale javnost glede dejstev in okoliščin, potrebnih za oceno izdajatelja na podlagi informacij.

6.  Pristojni organi na svojih spletnih mestih zagotovijo smernice o postopku pregleda in odobritve, da se zagotovi pravočasna odobritev prospektov. Te smernice vključujejo kontaktne točke za odobritve. Izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta, lahko med postopkom odobritve prospekta neposredno komunicira ali je v stiku z osebjem pristojnega organa.

9.  Pristojbina, ki jo pristojni organ matične države članice zaračuna za odobritev prospektov, registracijskih dokumentov, vključno z univerzalnimi registracijskimi dokumenti, dodatkov in sprememb ter za vložitev univerzalnih registracijskih dokumentov, njihovih sprememb in končnih pogojev, je razumna in sorazmerna ter se javnosti razkrije vsaj na spletnem mestu pristojnega organa.

10.  ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi natančneje določi postopke za pregled popolnosti, razumljivosti in doslednosti ter odobritev prospekta.

  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.  ESMA uporabi svoja pooblastila iz Uredbe (EU) št. 1095/2010 za spodbujanje konvergence nadzora v zvezi s postopkoma pregleda in odobritve pristojnih organov pri ocenjevanju popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij, ki jih vsebuje prospekt. ESMA zlasti spodbuja konvergenco v zvezi z učinkovitostjo, metodami in časovnim načrtovanjem pregleda informacij iz prospekta, ki ga opravijo pristojni organi, pri čemer se po potrebi uporabijo medsebojni pregledi.

11a.  ESMA pripravi centralni sistem delovnega postopka, ki zajema postopek odobritve prospekta od začetka do odobritve, tako da lahko pristojni organi, ESMA in izdajatelji obravnavajo in spremljajo vloge za odobritev prek spleta in v celotni Uniji.

12.  Brez poseganja v člen 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA organizira in izvede vsaj en strokovni pregled postopkov pregleda in odobritve pristojnih organov, vključno z medsebojnim obveščanjem pristojnih organov o odobritvi. S strokovnim pregledom se oceni tudi učinek različnih pristopov pristojnih organov k pregledu in odobritvi na zmožnost izdajateljev, da zberejo kapital v Evropski uniji. Poročilo o tem strokovnem pregledu se objavi najpozneje tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe. ESMA v okviru tega strokovnega pregleda upošteva nasvet interesne skupine za vrednostne papirje in trg iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Objava prospekta

1.  Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, prospekt po odobritvi javno objavi v razumnem času pred začetkom ali najpozneje ob začetku javne ponudbe ali sprejema zadevnih vrednostnih papirjev v trgovanje.

Če prva javna ponudba vključuje razred delnic, ki je prvič sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, je prospekt na voljo vsaj šest delovnih dni pred zaključkom ponudbe.

2.  Za prospekt se ne glede na to, ali ga sestavlja en dokument ali več ločenih dokumentov, šteje, da je bil javno objavljen, ko je v elektronski obliki objavljen na enem od naslednjih spletnih mest:

(a)  spletnem mestu izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje;

  (b)  spletnem mestu finančnih posrednikov, ki plasirajo ali prodajajo vrednostne papirje, vključno s spletnimi mesti plačilnih zastopnikov;

  (c)  spletnem mestu reguliranega trga, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje, ali upravljavca večstranskega sistema trgovanja, kjer je to ustrezno.

3.  Prospekt se objavi v ustreznem razdelku spletnega mesta, kjer je ob vstopu na spletno mesto zlahka dostopen. Lahko se ga prenese in natisne, pripravljen pa je v elektronski obliki, ki omogoča iskanje in preprečuje njegovo spreminjanje.

Dokumenti z informacijami, ki se v prospekt vključijo s sklicevanjem, in dodatki in/ali končni pogoji, povezani s prospektom, so na voljo v istem razdelku poleg prospekta, po potrebi pa so navedene hiperpovezave.

Brez poseganja v pravico do umika v skladu s členom 22(2) se lahko pogosti izdajatelji iz člena 9(11) odločijo, da namesto uporabe dodatka morebitne spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta vključijo z dinamičnim sklicevanjem na najnovejšo različico univerzalnega registracijskega dokumenta.

4.  Za dostop do prospekta se ni treba registrirati, sprejeti izjave o omejitvi odgovornosti, ki omejuje pravno odgovornost, ali plačati pristojbine.

5.  Pristojni organ matične države članice na svojem spletnem mestu objavi vse odobrene prospekte ali vsaj njihov seznam, vključno s hiperpovezavami na zadevne razdelke spletnih mest iz odstavka 3 in podatkom o državah članicah gostiteljicah, ki so uradno obveščene o prospektih v skladu s členom 24. Objavljen seznam, vključno s hiperpovezavami, se posodablja in vsak element je na spletnem mestu objavljen tako dolgo, kot je določeno v odstavku 7.

Ko pristojni organ obvesti ESMA o odobritvi prospekta ali katerega koli dodatka k prospektu, ji obenem predloži tudi elektronski izvod prospekta in katerega koli dodatka k prospektu ter vse podatke, ki jih ESMA potrebuje za njegovo klasifikacijo v mehanizmu za shranjevanje iz odstavka 6 in za poročilo iz člena 45.

Pristojni organ države članice gostiteljice na spletnem mestu objavi informacije o vseh uradnih obvestilih, ki jih je prejel v skladu s členom 24.

6.  ESMA najpozneje ob začetku javne ponudbe ali sprejemu vključenih vrednostih papirjev v trgovanje na svojem spletnem mestu objavi vse prospekte, ki jih je prejela od pristojnih organov, vključno z njihovimi dodatki, končnimi pogoji in po potrebi povezanimi prevodi, ter informacije o državah članicah gostiteljicah, ki so uradno obveščene o prospektih v skladu s členom 24. Objava se zagotovi prek mehanizma za shranjevanje, ki javnosti zagotavlja brezplačen dostop in funkcijo iskanja. Ključne informacije v prospektih, kot sta identifikacijska številka vrednostnih papirjev in identifikator izdajateljev, ponudnikov in garantov, so strojno berljive tudi na podlagi metapodatkov.

7.  Vsi odobreni prospekti so na voljo v elektronski obliki vsaj 10 let po objavi na spletnih mestih, določenih v odstavkih 2 in 6.

8.  Če prospekt sestavlja več dokumentov in/ali vključuje informacije s sklicevanjem, se lahko dokumenti in informacije, ki sestavljajo prospekt, objavijo in distribuirajo ločeno, če so navedeni dokumenti na voljo javnosti v skladu z odstavkom 2. V vsakem dokumentu, ki je sestavni del prospekta, je navedeno, kje se lahko pridobijo drugi dokumenti, ki so že odobreni in/ali vloženi pri pristojnem organu.

9.  Besedilo in oblika prospekta in/ali dodatki k prospektu, ki je bil javno objavljen, so vedno enaki izvirni različici, ki jo je odobril pristojni organ matične države članice.

10.  Izdajatelj, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali finančni posredniki, ki plasirajo ali prodajajo vrednostne papirje, vsaki fizični ali pravni osebi na zahtevo brezplačno zagotovijo kopijo prospekta na trajnem nosilcu podatkov. Zagotovitev kopije se omeji na jurisdikcijo, v kateri poteka javna ponudba ali sprejem v trgovanje v skladu s to uredbo.

11.  ESMA za zagotovitev dosledne usklajenosti postopkov iz tega člena pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se dodatno opredelijo določbe, ki se nanašajo na objavo prospekta.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo podatki, potrebni za razvrstitev prospektov iz odstavka 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Oglasi

1.  Vsak oglas, povezan z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, je skladen z načeli iz tega člena.

2.  V oglasih je navedeno, da je prospekt bil ali bo objavljen in kje ga lahko vlagatelji pridobijo ali kje ga bodo lahko pridobili.

3.  Oglasi so jasno prepoznavni kot taki. Informacije, ki jih vsebuje oglas, niso netočne ali zavajajoče. Informacije, ki jih vsebuje oglas, so skladne tudi z informacijami iz prospekta, če je že bil objavljen, ali z informacijami, ki jih je treba navesti v prospektu, če bo prospekt objavljen pozneje.

4.  Vse informacije v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu, razkrite ustno ali v pisni obliki, tudi če ne za namene oglaševanja, so skladne z informacijami, ki jih vsebuje prospekt.

  Če izdajatelj ali ponudnik razkrije pomembne informacije enemu ali več izbranim vlagateljem v ustni ali pisni obliki, se te informacije razkrijejo vsem drugim vlagateljem, ki jim je ponudba namenjena, ne glede na to, ali se zahteva prospekt v skladu s to uredbo. Kadar se zahteva objava prospekta, se te informacije vključijo v prospekt ali v dodatek k prospektu v skladu s členom 22(1).

5.  Pristojni organ ▌države članice, v kateri se oglasi razširjajo, ima pooblastila za nadzorovanje skladnosti dejavnosti oglaševanja v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu z načeli iz odstavkov od 2 do 4.

  Kadar je to potrebno, pristojni organ v matični državi članici pomaga pristojnemu organu države članice, v kateri se oglasi razširjajo, pri ocenjevanju skladnosti oglasov z informacijami v prospektu.

Brez poseganja pooblastila iz člena 30(1) pregled oglasov, ki ga izvede pristojni organ, ni osnovni pogoj za objavo javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu v vseh državah članicah gostiteljicah.

5b.  Pristojni organ ne zaračuna pristojbine za nadzorovanje oglaševanja v skladu s tem členom.

5c.  Pristojni organ države članice, v kateri se oglasi razširjajo, se lahko s pristojnim organom matične države članice, če ne gre za isti pristojni organ, dogovori, da ima pristojni organ matične države članice pooblastila za nadzorovanje skladnosti dejavnosti oglaševanja v skladu z odstavkom 5. V primeru takšnega dogovora pristojni organ matične države članice nemudoma obvesti izdajatelja in ESMA.

6.  ESMA pripravi regulativne tehnične standarde, da se dodatno opredelijo določbe o oglasih iz odstavkov od 2 do 4 ter 5a te Uredbe, vključno s tem, da se opredelijo določbe glede razširjanja oglasov in da se vzpostavijo postopki glede sodelovanja med pristojnimi organi matične države članice in države članice, v kateri se oglasi razširjajo.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Dodatki k prospektu

1.  Vsak pomemben nov dejavnik, pomembna napaka ali netočnost v zvezi z informacijami iz prospekta, ki bi lahko vplivala na oceno vrednostnih papirjev in ki se pojavi ali ugotovi v obdobju od odobritve prospekta do dokončnega izteka javne ponudbe ali do začetka trgovanja na reguliranem trgu, odvisno od tega, kaj je pozneje, se takoj navede v dodatku k prospektu.

Tak dodatek se odobri na isti način kot prospekt, in sicer v največ petih delovnih dneh, objavi pa se v skladu z vsaj enakimi ureditvami, kot so se uporabljale za objavo izvirnega prospekta v skladu s členom 20. Po potrebi se dopolnijo tudi izvleček in morebitni prevodi izvlečka, da se upoštevajo nove informacije iz dodatka.

2.  Če se prospekt nanaša na javno ponudbo vrednostnih papirjev, imajo vlagatelji, ki so že soglašali z nakupom ali vpisom vrednostnih papirjev pred objavo dodatka, pravico, da v petih delovnih dneh po objavi dodatka umaknejo sprejetje ponudbe, če se je pred dokončnim iztekom javne ponudbe in izročitvijo vrednostnih papirjev, odvisno od tega, kaj se zgodi prej, pojavil nov dejavnik, napaka ali netočnost iz odstavka 1. Izdajatelj ali ponudnik lahko podaljša navedeni rok. Končni datum pravice do umika se navede v dodatku.

  Če se izdajatelj odloči spremeniti univerzalni registracijski dokumenti z dinamičnim sklicevanjem na najnovejšo različico tega dokumenta namesto z dodatkom v skladu s členom 20(3), to ne vpliva na vlagateljevo pravico do umika iz prvega pododstavka.

3.  Če izdajatelj pripravi dodatek v zvezi z informacijami iz osnovnega prospekta, ki se nanaša samo na eno ali več posameznih izdaj, se pravica vlagateljev do umika sprejetja ponudbe v skladu z odstavkom 2 uporablja samo za navedene izdaje in ne za katere koli druge izdaje vrednostnih papirjev v okviru osnovnega prospekta.

4.  Če se pomemben nov dejavnik, pomembna nova napaka ali netočnost iz odstavka 1 nanaša samo na informacije iz registracijskega dokumenta ali univerzalnega registracijskega dokumenta in če se ta registracijski dokument ali univerzalni registracijski dokument istočasno uporablja kot sestavni del več prospektov, se pripravi samo en dodatek. V tem primeru so v dodatku navedeni vsi prospekti, na katere se nanaša.

5.  Pristojni organ lahko brez poseganja v pododstavek 2a člena 20(3) pri pregledu dodatka pred odobritvijo zahteva, da dodatek vsebuje konsolidirano različico dopolnjenega prospekta kot prilogo, če je to potrebno za zagotavljanje razumljivosti informacij, navedenih v prospektu. Taka zahteva se šteje za zahtevo za dodatne informacije v skladu s členom 19(4).

6.  ESMA za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena in upoštevanja tehničnega razvoja na finančnih trgih pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo primeri, v katerih je treba zaradi pomembnega novega dejavnika, pomembne napake ali netočnosti v zvezi z informacijami iz prospekta objaviti dodatek k prospektu.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE V

ČEZMEJNE PONUDBE IN SPREJEM V TRGOVANJE TER UPORABA JEZIKOV

Člen 23

Področje uporabe odobritev prospektov v Uniji in že odobrenih univerzalnih registracijskih dokumentov

1.  Brez poseganja v člen 35, če se javna ponudba ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zagotovi v eni ali več državah članicah ali v državi članici, ki ni matična država članica, prospekt, ki ga je odobrila matična država članica, in vsi njegovi dodatki veljajo za javno ponudbo ali sprejem v trgovanje v vseh državah članicah gostiteljicah, če se v skladu s členom 24 uradno obvestita ESMA in pristojni organ vsake države članice gostiteljice. Pristojni organi držav članic gostiteljic ne opravijo nobenih postopkov odobritve ali upravnih postopkov, ki se nanašajo na prospekt.

  Določbe iz prvega pododstavka odstavka 1 se smiselno uporabljajo za univerzalne registracijske dokumente, ki so bili že odobreni.

Če se prospekt predloži v odobritev v eni ali več državah članicah in vsebuje univerzalni registracijski dokument, ki je že bil odobren v drugi državi članici, pristojni organ, ki obravnava vlogo za odobritev prospekta, univerzalnega registracijskega dokumenta ne pregleda ponovno, ampak namesto tega sprejme predhodno odobritev.

2.  Če se po odobritvi prospekta odkrijejo pomembni novi dejavniki, pomembne napake ali netočnosti, kot je navedeno v členu 22, pristojni organ matične države članice zahteva, da se objava dodatka odobri v skladu s členom 19(1). ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice lahko uradno obvestita pristojni organ matične države članice, da potrebujeta nove informacije.

Člen 24

Uradno obveščanje

1.  Pristojni organ matične države članice na zahtevo izdajatelja ali osebe, odgovorne za pripravo prospekta, v treh delovnih dneh po prejemu navedene zahteve ali v enem delovnem dnevu po odobritvi prospekta, če se zahteva predloži skupaj z osnutkom prospekta, zagotovi pristojnemu organu države članice gostiteljice potrdilo o odobritvi, ki potrjuje, da je bil prospekt pripravljen v skladu s to uredbo, in elektronski izvod navedenega prospekta. ESMA vzpostavi spletni portal, kjer lahko posamezni pristojni nacionalni organi posredujejo te informacije.

Po potrebi se uradnemu obvestilu iz prvega pododstavka priloži prevod prospekta in/ali izvlečka, za pripravo katerega je odgovoren izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta.

Če univerzalni registracijski dokument ni bil odobren v skladu s členom 9, se smiselno uporabljata prvi in drugi pododstavek tega odstavka.

O potrdilu o odobritvi se istočasno uradno obvestita pristojni organ države članice gostiteljice in izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta ali univerzalnega registracijskega dokumenta, kot je ustrezno.

2.  V potrdilu se navede uporaba določb člena 17(2) in (3) ter utemeljitev.

3.  Pristojni organ matične države članice o potrdilu o odobritvi istočasno uradno obvesti ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice.

4.  Če končni pogoji osnovnega prospekta, ki so bili prej sporočeni, niso vključeni v osnovni prospekt ali dodatek, jih pristojni organ matične države članice elektronsko sporoči pristojnim organom držav članic gostiteljic in ESMA takoj, kot je to mogoče po njihovi vložitvi.

5.  Pristojni organi ne zaračunajo pristojbine za uradno obveščanje ali prejem obvestila, prospektov in njihovih dodatkov, univerzalnega registracijskega dokumenta ali za kakršne koli povezane dejavnosti nadzora v matični državi članici ali državah članicah gostiteljicah.

6.  Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe te uredbe in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih, lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardne oblike, predloge ali postopki za uradno obveščanje o potrdilu o odobritvi, prospektu, dodatku k prospektu ali univerzalnem registracijskem dokumentu ter prevodu prospekta in/ali izvlečka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25

Uporaba jezikov

1.  Če javna ponudba poteka ali če se za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zaprosi samo v matični državi članici, se prospekt pripravi v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ matične države članice, ali v enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer se naložbeni produkt distribuira.

2.  Če javna ponudba poteka ali če se za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zaprosi v eni ali več državah članicah z izjemo matične države članice, se prospekt pripravi bodisi v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi navedenih držav članic, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice lahko zahteva, da se izvleček iz člena 7 prevede v njene uradne jezike ali v enega od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer se naložbeni produkt distribuira, vendar ne zahteva prevoda drugih delov prospekta.

Za namene pregleda in odobritve s strani pristojnega organa matične države članice se prospekt pripravi bodisi v jeziku, ki ga sprejme ta organ, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje.

3.  Če javna ponudba poteka ali če se za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zaprosi v več kot eni državi članici, vključno z matično državo članico, se prospekt pripravi v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ matične države članice, in je na voljo tudi v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi vsake države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice lahko zahteva, da se izvleček iz člena 7 prevede v uradni jezik ali jezike te države, vendar ne zahteva prevoda katerih koli drugih delov prospekta.

4.  Končni pogoji in izvleček za posamezno izdajo se pripravijo v istem jeziku kot odobren osnovni prospekt.

Ko se končni pogoji sporočijo pristojnemu organu države članice gostiteljice ali v primeru več držav članic gostiteljic pristojnim organom držav članic gostiteljic, veljajo za končne pogoje in izvleček za posamezno izdajo, ki je priložen h končnim pogojem, zahteve glede jezika iz tega člena.

POGLAVJE VI

POSEBNA PRAVILA ZA IZDAJATELJE S SEDEŽEM V TRETJIH DRŽAVAH

Člen 26

Ponudba vrednostnih papirjev ali sprejem v trgovanje v okviru prospekta, pripravljenega v skladu s to uredbo

1.  Kadar namerava izdajatelj iz tretje države javno ponuditi vrednostne papirje v Uniji ali prositi za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v Uniji, na podlagi prospekta, pripravljenega v skladu s to uredbo, mora prospekt v skladu s členom 19 odobriti pristojni organ matične države članice.

Ko je prospekt odobren v skladu s prvim pododstavkom, vključuje vse pravice in obveznosti, določene za prospekt v skladu s to uredbo, zanj in za izdajatelja iz tretje države pa se uporabljajo vse določbe iz te uredbe, skladnost s katerimi nadzoruje pristojni organ matične države članice.

Člen 27

Ponudba vrednostnih papirjev ali sprejem v trgovanje v okviru prospekta, pripravljenega v skladu z zakonodajo tretje države

1.  Pristojni organ matične države članice izdajatelja iz tretje države lahko odobri prospekt za javno ponudbo ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ki je pripravljen v skladu z nacionalno zakonodajo izdajatelja iz tretje države in za katerega se uporablja nacionalna zakonodaja izdajatelja iz tretje države, če:

(a)  so zahteve glede informacij iz navedene zakonodaje izdajatelja iz tretje države enakovredne zahtevam iz te uredbe in

(b)  je pristojni organ matične države članice sklenil v skladu s členom 28 dogovor o sodelovanju z ustreznimi nadzornimi organi tretje države, iz katere je izdajatelj.

2.  V primeru javne ponudbe ali sprejema vrednostnih papirjev, ki jih je izdal izdajatelj iz tretje države, v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici, ki ni matična država članica, se uporabljajo zahteve iz členov 23, 24 in 25.

  Pristojni organ matične države članice je upravičen tem izdajateljem zaračunati dodatno pristojbino v skladu z bremenom, ki je posledica takšne izdaje.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42 v zvezi z določanjem splošnih meril glede enakovrednosti na podlagi zahtev iz členov 6, 7, 8 in 13.

Na podlagi zgoraj navedenih meril lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep, ki določa, da so zahteve glede informacij iz zakonodaje tretje države enakovredne zahtevam iz te uredbe. Izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

Člen 28

Sodelovanje s tretjimi državami

1.  Pristojni organi držav članic za namene člena 27 ali po potrebi za namen člena 26 sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z nadzornimi organi v tretjih državah in izvajanjem obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, v tretjih državah, razen če so slednje na seznamu nekooperativnih držav, ki ga uporablja Komisija. Navedeni dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo.

Pristojni organ obvesti ESMA in druge pristojne organe, kadar namerava skleniti tak dogovor.

2.  ESMA za namene člena 27 in po potrebi za namene člena 26 pomaga pri pripravi dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav in njihovo pripravo usklajuje.

ESMA po potrebi pomaga tudi pri izmenjavi informacij, pridobljenih od nadzornih organov tretjih držav, ki so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz členov 36 in 37, med pristojnimi organi, in to izmenjavo usklajuje.

3.  Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju pri izmenjavi informacij z nadzornimi organi tretjih držav samo, če za razkrite informacije velja zagotovilo glede poslovne skrivnosti, ki je enakovredno vsaj zagotovilu iz člena 33. Ta izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog navedenih pristojnih organov.

3a.  ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev minimalne vsebine dogovorov o sodelovanju iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3b.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi predlogo dokumenta za dogovore o sodelovanju, ki jih uporabijo pristojni organi držav članic.

POGLAVJE VII

ESMA IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 29

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica določi pristojni upravni organ, odgovoren za izvajanje nalog, ki izhajajo iz te uredbe, in za zagotavljanje, da se uporabljajo določbe, sprejete v skladu s to uredbo. Države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo, ESMA in druge pristojne organe drugih držav članic.

Pristojni organ je ▌neodvisen od ▌udeležencev na trgu.

2.  Države članice lahko svojemu pristojnemu organu dovolijo, da prenese naloge v zvezi s spletno objavo odobrenih prospektov.

Vsak prenos nalog na subjekte se izvede s posebnim sklepom, v katerem so navedene naloge, ki se opravijo, in pogoji, pod katerimi se izvedejo, ter ki vključuje klavzulo, v skladu s katero mora zadevni subjekt delovati in biti organiziran na tak način, da se preprečijo nasprotja interesov in uporaba informacij, pridobljenih pri opravljanju dodeljenih nalog, na nepošten način ali za preprečevanje konkurence. V takem sklepu so opredeljeni vsi dogovori med pristojnim organom in subjektom, na katerega se prenesejo naloge.

Končno odgovornost za nadzor skladnosti s to uredbo in odobritev prospekta ima pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 1.

Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o sklepu iz pododstavka 2 in tudi o vseh natančnih pogojih, ki urejajo ta prenos.

3.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v možnost države članice, da uvede ločeno pravno in upravno ureditev za čezmorska evropska ozemlja, za katerih zunanje odnose je odgovorna navedena država članica.

Člen 30

Pooblastila pristojnih organov

1.  Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje naloge iz te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

(a)  od izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, lahko zahtevajo, da v prospekt vključijo dodatne informacije, če je to potrebno za zagotavljanje zaščite vlagateljev;

(b)  od izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, in oseb, ki jih obvladujejo ali pa te obvladujejo njih, lahko zahtevajo, da zagotovijo informacije in dokumente;

(c)  od revizorjev in upravljavcev izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, in finančnih posrednikov, pooblaščenih za izvajanje javne ponudbe ali vložitev vloge za sprejem v trgovanje, lahko zahtevajo, da zagotovijo informacije;

(d)  začasno lahko prekinejo javno ponudbo ali sprejem v trgovanje za največ 25 zaporednih delovnih dni vsakič, ko utemeljeno sumijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(e)  prepovejo ali začasno lahko prekinejo oglase ali od izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ali od ustreznih finančnih posrednikov zahtevajo, da prenehajo oglaševati ali začasno umaknejo oglase za največ 10 zaporednih delovnih dni, vsakič, ko utemeljeno menijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(f)  prepovejo lahko javno ponudbo, če ugotovijo, da se kršijo določbe te uredbe, ali če utemeljeno sumijo, da se bodo kršile;

(g)  začasno lahko prekinejo trgovanje na reguliranem trgu ali od zadevnih reguliranih trgov zahtevajo, da začasno prekinejo trgovanje na reguliranem trgu, za največ 10 zaporednih delovnih dni vsakič, ko utemeljeno menijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(h)  prepovejo lahko trgovanje na reguliranem trgu, če ugotovijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(i)  objavijo lahko dejstvo, da izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(j)  začasno lahko prekinejo pregled prospekta, predloženega v odobritev, ali javno ponudbo ali sprejem v trgovanje, če pristojni organ izvaja pooblastilo glede uvedbe prepovedi ali omejitve v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(24), dokler taka prepoved ali omejitev ne preneha veljati;

(k)  za največ 5 let lahko zavrnejo odobritev vsakega prospekta, ki ga pripravi določen izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, če je ta izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, večkrat in resno kršila določbe te uredbe;

(l)  razkrijejo lahko vse pomembne informacije, ki lahko vplivajo na oceno vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na reguliranih trgih, ali zahtevajo od izdajatelja, da jih razkrije, da se zagotovi zaščita vlagateljev ali neovirano delovanje trga;

(m)  začasno lahko prekinejo trgovanje z vrednostmi papirji ali od zadevnega reguliranega trga zahtevajo, da začasno prekine trgovanje z vrednostnimi papirji, če menijo, da je položaj izdajatelja tak, da bi trgovanje škodilo interesom vlagateljev;

(n)  izvajajo lahko inšpekcijske preglede na kraju samem ali preiskave na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb, in za ta namen vstopijo v prostore, da pridobijo dostop do dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki, če obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani z zadevo inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe.

Po potrebi lahko pristojni organ v skladu z nacionalnim pravom zaprosi ustrezni sodni organ, da sprejme odločitev o uporabi pooblastil iz prvega pododstavka. V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ima ESMA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem iz točke (n), ki jih skupaj izvajata dva pristojna organa ali več pristojnih organov.

2.  Pristojni organi v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihove dolžnosti nadzora skladnosti s to uredbo in za odobritev prospekta, izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavka 1 na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi;

(c)  v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

3.  Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

4.  Za osebo, ki v skladu s to uredbo zagotovi informacije pristojnemu organu, se ne šteje, da je kršila kakršne koli omejitve o razkritju informacij, ki so določene s pogodbo ali zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi določbami, in ne velja kakršna koli odgovornost v zvezi s takim obveščanjem.

5.  Odstavki od 1 do 3 ne posegajo v možnost države članice, da uvede ločeno pravno in upravno ureditev za čezmorska evropska ozemlja, za katerih zunanje odnose je odgovorna navedena država članica.

Člen 31

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.  Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo med seboj in z ESMA. Brez nepotrebnega odlašanja si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri dejavnostih preiskovanja, nadzora in pregona.

Če so države članice v skladu s členom 36 sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb te uredbe, zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi pristojnosti, zato da prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, ki se začnejo zaradi morebitnih kršitev te uredbe, in te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA, da za namene te uredbe izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA.

2.  Pristojni organ lahko zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje v preiskavi zavrne samo v naslednjih izrednih okoliščinah:

(a)  če bi izpolnitev zahteve verjetno negativno vplivala na njegovo lastno preiskavo, dejavnosti pregona ali kazensko preiskavo;

(b)  če so se pri organih naslovljene države članice že začeli sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam;

(c)  če je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena končna sodba v naslovljeni državi članici.

3.  Pristojni organi na zahtevo takoj zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za namene te uredbe.

4.  Pristojni organ lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ, ki zahteva pomoč, obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. ESMA v primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s čezmejnim učinkom na zahtevo enega od pristojnih organov koordinira preiskavo ali inšpekcijski pregled.

Če pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

(a)  sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)  pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, dovoli, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)  pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, dovoli, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d)  imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem in/ali

(e)  si deli določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, z drugimi pristojnimi organi.

5.  Pristojni organi se lahko v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali pa ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na ESMA. Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko ESMA v primerih iz prvega stavka ukrepa v skladu s pooblastilom, dodeljenim s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo v skladu z odstavkom 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ali postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 32

Sodelovanje z organom ESMA

1.  Za namene te uredbe pristojni organi sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.  Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog.

3.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo postopki in obrazci za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 33

Poklicna skrivnost

1.  Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, razen če pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo, ali če je razkritje potrebno za sodne postopke.

2.  Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali katerem koli subjektu, na katerega je pristojni organ prenesel svoja pooblastila. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 34

Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES.

ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 35

Ukrepi zavarovanja

1.  Če pristojni organ države članice gostiteljice ugotovi nepravilnosti pri izdajatelju, ponudniku ali osebi, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali finančnih institucijah, ki so odgovorne za javno ponudbo, ali če so navedene osebe kršile svoje obveznosti iz te uredbe, te ugotovitve posreduje pristojnemu organu matične države članice in ESMA.

2.  Če izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali finančne institucije, ki so odgovorne za javno ponudbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, še naprej kršijo zadevne določbe te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice o tem obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA ter nato sprejme vse ustrezne ukrepe, da zaščiti vlagatelje, in o tem takoj obvesti Komisijo in ESMA.

3.  ESMA lahko v primerih iz drugega odstavka ukrepa v skladu s pooblastilom, podeljenim s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE VIII

UPRAVNI UKREPI IN SANKCIJE

Člen 36

Upravni ukrepi in sankcije

1.  Brez poseganja v nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov iz člena 30 in v pravico držav članic, da zagotovijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih ukrepov in naložitev upravnih sankcij, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ti upravni ukrepi in sankcije se uporabljajo vsaj za:

(a)  kršitve členov 3, 5 in 6, člena 7(1) do (10), člena 8, člena 9(1) do (13), člena 10, člena 11(1) in (3), člena 12, členov 14(2), 15(1) in (2), 16(1), 17(1) in (3), 18(1) do (3), 19(1), 20(1) do (4) in od (7) do (10), 21(2) do (4), 22(1), (2) in (4) ter člena 25 te uredbe;

(b)  nesodelovanje v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 30 ali neupoštevanje tega člena.

Države članice se lahko do [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] odločijo, da ne bodo določile pravil za upravne sankcije iz prvega pododstavka, če se za kršitve iz točke (a) ali točke (b) navedenega pododstavka že uporabljajo kazenske sankcije iz njihovega nacionalnega prava. V tem primeru države članice Komisijo in ESMA obvestijo o podrobnostih ustreznih delov njihovega kazenskega prava.

Države članice do [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] obvestijo Komisijo in ESMA o podrobnostih pravil iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.  Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (a) odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in ukrepe:

(a)  javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 40 navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;

(b)  odredbo, v skladu s katero mora odgovorna fizična ali pravna oseba prenehati z ravnanjem, ki pomeni kršitev;

(c)  najvišje upravne denarne sankcije v višini vsaj dvakratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, če se lahko ugotovita;

(d)  v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne sankcije v višini vsaj 5 000 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustreznem znesku nacionalne valute dne [datum začetka veljavnosti te uredbe] ali 3 % skupnega letnega prometa navedene pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja;

če je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z relevantnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja;

(e)  če gre za fizično osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 5 700 000 EUR, v državah članicah, katerih valuta ni euro, pa ustrezno vrednost v nacionalni valuti na [datum začetka veljavnosti te uredbe];

3.  Države članice lahko določijo dodatne sankcije ali ukrepe in višje upravne kazni, kot so navedene v tej uredbi.

Člen 37

Izvajanje nadzornih pooblastil in pooblastil za sankcije

1.  Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)  finančno moč osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)  učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(e)  pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(f)  raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(g)  prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(h)  ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

2.  Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za naložitev upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v skladu s členom 36 tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in ustrezno izvajanje svojih nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter naloženih upravnih sankcij in ukrepov v skladu s to uredbo. Svoje delovanje usklajujejo, da se preprečita podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil in pri naložitvi upravnih sankcij in ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 38

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so sklepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ustrezno utemeljeni in da zanje velja pravica do pritožbe na sodišču.

Člen 39

Prijava kršitev

1.  Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje in omogočanje prijave dejanskih ali morebitnih kršitev te uredbe.

2.  Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)  posebne postopke za prejem poročil o dejanskih ali morebitnih kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za taka poročila;

(b)  ustrezno zaščito zaposlenih, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ki prijavijo kršitve, vsaj proti povračilnim ukrepom, diskriminacijo in drugim oblikam nepravične obravnave s strani delodajalca ali tretjih oseb;

(c)  varstvo identitete in osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v vseh fazah postopka, razen če nacionalno pravo določa tako razkritje pri nadaljnji preiskavi ali v nadaljnjih sodnih postopkih.

3.  Države članice lahko za osebe, ki ponudijo pomembne informacije o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe, določijo finančne spodbude v skladu z nacionalnim pravom, če za te osebe ne veljajo druge obstoječe pravne ali pogodbene obveznosti glede poročanja takšnih informacij ter če so informacije nove in če se na njihovi podlagi lahko naloži upravna ali kazenska sankcija ali sprejme drug upravni ukrep za kršitev te uredbe.

4.  Države članice od delodajalcev, ki opravljajo zakonsko urejene dejavnosti v sklopu opravljanja finančnih storitev, zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, pri katerih lahko zaposleni prek posebnega, neodvisnega in avtonomnega kanala interno prijavijo dejanske in morebitne kršitve.

Člen 40

Objava sklepov

1.  Pristojni organi objavijo sklep o naložitvi upravne sankcije ali ukrepa zaradi kršitve te uredbe na svojih uradnih spletnih mestih, takoj ko je oseba, ki ji je bila naložena kazen, obveščena o navedenem sklepu. Objavijo se vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb. Navedena obveznost ne velja za sklepe o uvedbi ukrepov preiskovalne narave.

2.  Če je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali če bi taka objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)  odložijo objavo sklepa o naložitvi sankcije ali ukrepa, dokler ni več razlogov za njihovo neobjavo;

(b)  objavijo sklep o naložitvi sankcije ali ukrepa na anonimni podlagi tako, da se zagotovi skladnost z nacionalnim pravom, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov; v primeru sklepa o objavi sankcije ali ukrepa na anonimni podlagi se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, če se predvideva, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo;

(c)  sklepa o naložitvi sankcije ali ukrepa ne objavijo, če se za možnosti iz točk (a) in (b) šteje, da so nezadostne za zagotovitev, da:

(i)  stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena;

(ii)  bo objava takih sklepov glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

3.  Če je sklep o naložitvi sankcije ali ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom ali drugimi organi, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih takoj objavijo tudi te informacije in vse poznejše informacije o rezultatu zadevne pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsak sklep, s katerim se razveljavi predhoden sklep o naložitvi sankcije ali ukrepa.

4.  Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletnem mestu vsaj pet let. Objavljeni osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kot je treba v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Člen 41

Poročanje o sankcijah organu ESMA

1.  Pristojni organ ESMA vsako leto zagotovi vse informacije o vseh upravnih sankcijah in ukrepih, naloženih v skladu s členom 36. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

Če so države članice v skladu s členom 36(1) sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb iz člena 36(1), njihovi pristojni organi ESMA vsako leto zagotovijo anonimizirane in zbrane podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

2.  Če pristojni organ javno razkrije upravne ali kazenske sankcije ali druge upravne ukrepe javnosti, o njih istočasno obvesti tudi ESMA.

3.  Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah ali ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni v skladu s členom 40(2)(c), vključno z vsako pritožbo v zvezi z njimi in njenim rezultatom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno zbirko podatkov o sankcijah, o katerih je bila obveščena, izključno za namene izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov imajo dostop samo pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojni organi.

POGLAVJE IX

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 42

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Na Komisijo se za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe] prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 1▌(6), člena 2(2), ▌člena 13 (1) in (2), člena 14(3), člena 15(3) ▌in člena 27(3).

3.  Evropski parlament ali Svet lahko prenos pooblastil iz člena 1▌ (6), člena 2(2), člena▌13(1) in (2), člena 14(3), člena 15(3) ▌ in člena 27(3) kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1▌(6), členom 2(2),▌ členom 13(1) in (2), členom 14(3), členom 15(3) ▌in členom 27(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 43

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES.(25) Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 44

Razveljavitev

1.  Direktiva 2003/71/ES se razveljavi z učinkom od [datum začetka uporabe te uredbe].

2.  Sklicevanja na Direktivo 2003/71/ES se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi.

4.  Prospekte, odobrene v skladu z nacionalnimi zakoni za prenos Direktive 2003/71/ES pred [datum začetka uporabe te uredbe], še naprej ureja navedeni nacionalni zakon do konca njihove veljavnosti ali pa do dvanajst mesecev po [datum začetka uporabe te uredbe], odvisno od tega, kaj nastopi prej.

Člen 45

Poročilo organa ESMA o prospektih

1.  Na podlagi dokumentov, ki se objavijo prek mehanizma iz člena 20(6), ESMA vsako leto objavi poročilo s statističnimi podatki o odobrenih in priglašenih prospektih v Uniji ter analizo trendov, pri čemer se upoštevajo vrste izdajateljev, zlasti MSP, in vrste izdaj, zlasti vrednost ponudbe, vrsta prenosljivih vrednostnih papirjev, vrsta mesta trgovanja in nominalna vrednost.

2.  To poročilo vsebuje zlasti:

(a)  analizo obsega, v katerem se ureditvi za razkritja iz členov 14 in 15 ter univerzalni registracijski dokument iz člena 9 uporabljajo v Uniji;

(b)  statistične podatke o osnovnih prospektih in končnih pogojih ter prospektih, ki se pripravijo kot ločeni dokumenti ali en dokument;

(c)  statistične podatke o povprečnih in skupnih zneskih, ki so jih z javno ponudbo vrednostnih papirjev v skladu s to uredbo zbrala podjetja, ki ne kotirajo na borzi, podjetja, z vrednostnimi papirji katerih se trguje v večstranskih sistemih trgovanja, vključno na zagonskih trgih MSP, in podjetja, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih. Ti statistični podatki po potrebi zagotavljajo razčlenitev med prvimi javnimi ponudbami in nadaljnjimi ponudbami ter med lastniškimi in nelastniškimi vrednostnimi papirji;

(ca)  statistične podatke o stroških priprave prospektov, razčlenjene vsaj po različnih kategorijah izdajateljev, obsegu izdaje in lokacijah ter po razredih pristojbin in stroškov, ki jih plačajo izdajatelji, in razredih ponudnikov storitev, ki le-te zaračunajo; statistične podatke spremlja analiza učinkovitosti konkurence med ponudniki storitev, vključenih v pripravo prospektov, in priporočila o tem, kako bi lahko zmanjšali stroške.

Člen 46

Pregled

Komisija do [5 let po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

V tem poročilu je med drugim ocenjeno, ali izvleček prospekta, ureditvi za razkritja iz členov 14 in 15 in univerzalni registracijski dokument iz člena 9 ustrezajo svojim ciljem. V poročilu se upoštevajo rezultati strokovnega pregleda iz člena 19(12).

Člen 47

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

2a.  Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 2 odločijo za uporabo pragov, določenih za namene izvzetja iz členov 1(3)(d), ali za možnost iz člena 3(2) od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Države članice do [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti s členom 11, členom 19(8) ter členi 29, 30, 36, 37, 38, 39, 40 in 41.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlamentZa Svet

PredsednikPredsednik

PRILOGA I

PROSPEKT

I.  Povzetek

II.  Identiteta direktorjev, višjega vodstva, svetovalcev in revizorjev

Namen je identificirati zastopnike podjetja in druge posameznike, ki so vključeni v ponudbo vrednostnih papirjev podjetja ali njihov sprejem v trgovanje; to so osebe, ki so odgovorne za pripravo prospekta, in osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov.

III.  Statistika glede ponudbe in pričakovani časovni razpored

Namen je zagotoviti bistvene informacije glede izvedbe ponudbe in opredeliti pomembne datume v zvezi z navedeno ponudbo.

A. Statistika glede ponudbe

B. Način in pričakovani časovni razpored

IV.  Bistvene informacije

Namen je povzeti bistvene informacije o finančnem stanju, kapitalizaciji in dejavnikih tveganja podjetja. Če se v računovodskih izkazih, vključenih v dokument, opravi preračun, da se upoštevajo bistvene spremembe v sestavi skupine podjetja ali računovodski politiki, se morajo preračunati tudi izbrani računovodski podatki.

A. Izbrani računovodski podatki

B. Kapitalizacija in zadolženost

C. Razlogi za ponudbo in uporaba prihodkov

D. Dejavniki tveganja

V.  Informacije o podjetju

Namen je zagotoviti informacije o poslovanju podjetja, o izdelkih, ki jih izdeluje ali o storitvah, ki jih opravlja, ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslovanje. Namen je tudi zagotoviti informacije o ustreznosti in primernosti opredmetenih osnovnih sredstev podjetja ter o načrtih za povečanje ali zmanjšanje zmogljivosti v prihodnosti.

A. Zgodovina in razvoj gospodarske družbe

B. Pregled poslovanja

C. Organizacijska struktura

D. Opredmetena osnovna sredstva

VI.  Pregled poslovanja in finančnega stanja ter pričakovanja

Namen je zagotoviti obrazložitev vodstva o dejavnikih, ki so vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v preteklih obdobjih, ki jih zajemajo računovodski izkazi, ter oceno vodstva o dejavnikih in trendih, za katere se pričakuje, da bodo pomembno vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v prihodnjih obdobjih.

A. Rezultati poslovanja

B. Likvidnost in kapitalski viri

C. Raziskave in razvoj, patenti in licence itd.

D. Trendi

VII.  Direktorji, višje vodstvo in zaposleni

Namen je zagotoviti informacije v zvezi z direktorji in poslovodnimi delavci podjetja, ki omogočijo vlagateljem, da ocenijo njihove izkušnje, usposobljenost in ravni prejemkov ter njihovo razmerje s podjetjem.

A. Direktorji in višje vodstvo

B. Prejemki

C. Običajni postopki odbora

D. Zaposleni

E. Lastništvo delnic

VIII.  Glavni delničarji in posli s povezanimi osebami

Namen je zagotoviti informacije o glavnih delničarjih in drugih, ki lahko nadzirajo ali imajo vpliv na podjetje. Zagotovijo se tudi informacije glede poslov, ki jih je podjetje sklenilo z osebami, ki so povezane z njim, in ali so pogoji takih poslov za podjetje pošteni.

A. Glavni delničarji

B. Posli s povezanimi strankami

C. Interesi strokovnjakov in svetovalcev

IX.  Finančne informacije

Namen je podrobno navesti, kateri računovodski izkazi morajo biti vključeni v dokument in katera obdobja morajo biti zajeta, starost računovodskih izkazov in druge informacije finančne narave. Računovodska in revizijska načela, ki bodo sprejeta za uporabo pri pripravi in reviziji računovodskih izkazov, bodo določena v skladu z mednarodnimi računovodskimi in revizijskimi standardi.

A. Konsolidirani izkazi in druge finančne informacije

B. Pomembne spremembe

X.  Podrobnosti o ponudbi in sprejemu v trgovanje

Namen je zagotoviti informacije v zvezi s ponudbo in sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje, načrtom za distribucijo vrednostnih papirjev in povezanimi zadevami.

A. Ponudba in sprejem v trgovanje

B. Načrt za distribucijo

C. Trgi

D. Imetniki vrednostnih papirjev, ki prodajajo

E. Razvodenitev (samo za lastniške vrednostne papirje)

F. Stroški izdaje

XI.  Dodatne informacije

Namen je zagotoviti informacije, ki niso zajete drugje v prospektu, vendar jih je večina predpisanih z zakonom.

A. Delniški kapital

B. Akt o ustanovitvi družbe in statut

C. Pomembne pogodbe

D. Devizni nadzor

E. Opozorilo o davčnih posledicah

F. Dividende in plačilni posredniki

G. Izjava strokovnjakov

H. Dokumenti na vpogled

I. Pomožne informacije

PRILOGA II

REGISTRACIJSKI DOKUMENT

I.  Identiteta direktorjev, višjega vodstva, svetovalcev in revizorjev

Namen je identificirati zastopnike podjetja in druge posameznike, ki so vključeni v ponudbo vrednostnih papirjev podjetja ali njihov sprejem v trgovanje; to so osebe, ki so odgovorne za pripravo prospekta, in osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov.

II.  Bistvene informacije o izdajatelju

Namen je povzeti bistvene informacije o finančnem stanju, kapitalizaciji in dejavnikih tveganja podjetja. Če se v računovodskih izkazih, vključenih v dokument, opravi preračun, da se upoštevajo bistvene spremembe v sestavi skupine podjetja ali računovodski politiki, se morajo preračunati tudi izbrani računovodski podatki.

A. Izbrani računovodski podatki

B. Kapitalizacija in zadolženost

C. Dejavniki tveganja

III.  Informacije o podjetju

Namen je zagotoviti informacije o poslovanju podjetja, o izdelkih, ki jih izdeluje ali o storitvah, ki jih opravlja, ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslovanje. Namen je tudi zagotoviti informacije o ustreznosti in primernosti opredmetenih osnovnih sredstev podjetja ter o načrtih za povečanje ali zmanjšanje zmogljivosti v prihodnosti.

A. Zgodovina in razvoj gospodarske družbe

B. Pregled poslovanja

C. Organizacijska struktura

D. Opredmetena osnovna sredstva

IV.  Pregled poslovanja in finančnega stanja ter pričakovanja

Namen je zagotoviti obrazložitev vodstva o dejavnikih, ki so vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v preteklih obdobjih, ki jih zajemajo računovodski izkazi, ter oceno vodstva o dejavnikih in trendih, za katere se pričakuje, da bodo pomembno vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v prihodnjih obdobjih.

A. Rezultati poslovanja

B. Likvidnost in kapitalski viri

C. Raziskave in razvoj, patenti in licence itd.

D. Trendi

V.  Direktorji, višje vodstvo in zaposleni

Namen je zagotoviti informacije v zvezi z direktorji in poslovodnimi delavci podjetja, ki omogočijo vlagateljem, da ocenijo njihove izkušnje, usposobljenost in ravni prejemkov ter njihovo razmerje s podjetjem.

A. Direktorji in višje vodstvo

B. Prejemki

C. Običajni postopki odbora

D. Zaposleni

E. Lastništvo delnic

VI.  Glavni delničarji in posli s povezanimi osebami

Namen je zagotoviti informacije o glavnih delničarjih in drugih, ki lahko nadzirajo ali imajo vpliv na podjetje. Zagotovijo se tudi informacije glede poslov, ki jih je podjetje sklenilo z osebami, ki so povezane z njim, in ali so pogoji takih poslov za podjetje pošteni.

A. Glavni delničarji

B. Posli s povezanimi strankami

C. Interesi strokovnjakov in svetovalcev

VII.  Finančne informacije

Namen je podrobno navesti, kateri računovodski izkazi morajo biti vključeni v dokument in katera obdobja morajo biti zajeta, starost računovodskih izkazov in druge informacije finančne narave. Računovodska in revizijska načela, ki bodo sprejeta za uporabo pri pripravi in reviziji računovodskih izkazov, bodo določena v skladu z mednarodnimi računovodskimi in revizijskimi standardi.

A. Konsolidirani izkazi in druge finančne informacije

B. Pomembne spremembe

VIII.  Dodatne informacije

Namen je zagotoviti informacije, ki niso zajete drugje v prospektu, vendar jih je večina predpisanih z zakonom.

A. Delniški kapital

B. Akt o ustanovitvi družbe in statut

C. Pomembne pogodbe

D. Izjava strokovnjakov

E. Dokumenti na vpogled

F. Pomožne informacije

PRILOGA III

OPIS VREDNOSTNIH PAPIRJEV

I.  Identiteta direktorjev, višjega vodstva, svetovalcev in revizorjev

Namen je identificirati zastopnike podjetja in druge posameznike, ki so vključeni v ponudbo vrednostnih papirjev podjetja ali njihov sprejem v trgovanje; to so osebe, ki so odgovorne za pripravo prospekta, in osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov.

II.  Statistika glede ponudbe in pričakovani časovni razpored

Namen je zagotoviti bistvene informacije glede izvedbe ponudbe in opredeliti pomembne datume v zvezi z navedeno ponudbo.

A. Statistika glede ponudbe

B. Način in pričakovani časovni razpored

III.  Bistvene informacije o izdajatelju

Namen je povzeti bistvene informacije o finančnem stanju, kapitalizaciji in dejavnikih tveganja podjetja. Če se v računovodskih izkazih, vključenih v dokument, opravi preračun, da se upoštevajo bistvene spremembe v sestavi skupine podjetja ali računovodski politiki, se morajo preračunati tudi izbrani računovodski podatki.

A. Kapitalizacija in zadolženost

B. Razlogi za ponudbo in uporaba prihodkov

C. Dejavniki tveganja

IV.  Interesi strokovnjakov

Namen je zagotoviti informacije o poslih, ki jih je podjetje sklenilo s strokovnjaki ali svetovalci, ki so plačani na podlagi uspešnosti.

V.  Podrobnosti o ponudbi in sprejemu v trgovanje

Namen je zagotoviti informacije v zvezi s ponudbo in sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje, načrtom za distribucijo vrednostnih papirjev in povezanimi zadevami.

A. Ponudba in sprejem v trgovanje

B. Načrt za distribucijo

C. Trgi

D. Imetniki vrednostnih papirjev, ki prodajajo

E. Razvodenitev (samo za lastniške vrednostne papirje)

F. Stroški izdaje

VI.  Dodatne informacije

Namen je zagotoviti informacije, ki niso zajete drugje v prospektu, vendar jih je večina predpisanih z zakonom.

A. Devizni nadzor

B. Opozorilo o davčnih posledicah

C. Dividende in plačilni posredniki

D. Izjava strokovnjakov

E. Dokumenti na vpogled

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

(iz člena 44)

Direktiva 2003/71/ES

Ta uredba

člen 1(1)

člen 1(1)

člen 1(2) razen člena 1(2)(h)

člen 1(2)

člen 1(2)(h)

člen 1(3)(d)

člen 1(3)

člen 4

člen 1(4)

člen 1(5)(a) in (b)

člen 2(1)

člen 2(1)

člen 2(4)

člen 2(2)

člen 3(1)

člen 3(1)

člen 3(2)(a)

člen 1(3)(a)

člen 3(2)(b)

člen 1(3)(b)

člen 3(2)(c)

člen 1(3)(c)

člen 3(2)(d)

-

člen 3(2)(e)

-

člen 3(2), pododstavka 2 in 3

člen 5

člen 3(3)

člen 3(3)

člen 3(4)

člen 1(5)(b)

člen 4(1)(a)

člen 1(3)(e)

člen 4(1)(b)

člen 1(3)(f)

člen 4(1)(c)

člen 1(3)(g)

člen 4(1)(d)

člen 1(3)(h)

člen 4(1)(e)

člen 1(3)(i)

člen 4(1), pododstavki 2 do 5

-

člen 4(2)(a)

člen 1(4)(a)

člen 4(2)(b)

člen 1(4)(c)

člen 4(2)(c)

člen 1(4)(d)

člen 4(2)(d)

člen 1(4)(e)

člen 4(2)(e)

člen 1(4)(f)

člen 4(2)(f)

člen 1(4)(g)

člen 4(2)(g)

člen 1(4)(b)

člen 4(2)(h)

člen 1(4)(h)

člen 4(3)

člen 1(6)

člen 5(1)

člen 6(1)

člen 5(2)

člen 7

člen 5(3)

člen 6(2)

člen 5(4), pododstavek 1

člen 8(1)

člen 5(4), pododstavek 2

člen 8(9)

člen 5(4), pododstavek 3

člen 8(4) in člen 24(4)

člen 5(5)

člen 13(1)

člen 6(1)

člen 11(1)

člen 6(2)

člen 11(2)

člen 7(1)

člen 13(1), pododstavek 1

člen 7(2)(a)

člen 13(1), pododstavek 2, točka (a)

člen 7(2)(b)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (b)

člen 7(2)(c)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (c)

člen 7(2)(d)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (c)

člen 7(2)(e)

člen 15

člen 7(2)(f)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (d)

člen 7(2)(g)

člen 14

člen 7(3)

člen 13(3)

člen 7(4)

-

člen 8(1)

člen 17(1)

člen 8(2)

člen 17(2)

člen 8(3)

člen 17(3)

člen 8(3a)

člen 17(4)

člen 8(4)

člen 17(5)

člen 8(5)

-

člen 9(1)

člen 12(1)

člen 9(2)

člen 12(1)

člen 9(3)

člen 12(1)

člen 9(4)

člen 12(2)

člen 11(1)

člen 18(1)

člen 11(2)

člen 18(2)

člen 11(3)

člen 18(4)

člen 12(1)

člen 10(1), pododstavek 1

člen 12(2)

člen 10(1), pododstavek 2

člen 12(3)

-

člen 13(1)

člen 19(1)

člen 13(2)

člen 19(2)

člen 13(3)

člen 19(3)

člen 13(4)

člen 19(4)

člen 13(5)

člen 19(7)

člen 13(6)

člen 19(8)

člen 13(7)

člen 19(10)

člen 14(1)

člen 20(1)

člen 14(2)

člen 20(2)

člen 14(3)

-

člen 14(4)

člen 20(5)

člen 14(4a)

člen 20(6)

člen 14(5)

člen 20(8)

člen 14(6)

člen 20(9)

člen 14(7)

člen 20(10)

člen 14(8)

člen 20(11)

člen 15(1)

člen 21(1)

člen 15(2)

člen 21(2)

člen 15(3)

člen 21(3)

člen 15(4)

člen 21(4)

člen 15(5)

-

člen 15(6)

člen 21(5)

člen 15(7)

člen 21(6)

člen 16(1)

člen 22(1)

člen 16(2)

člen 22(2)

člen 16(3)

člen 22(6)

člen 17(1)

člen 23(1)

člen 17(2)

člen 23(2)

člen 18(1)

člen 24(1)

člen 18(2)

člen 24(2)

člen 18(3), pododstavek 1

člen 24(3)

člen 18(3), pododstavek 2

člen 20(5), pododstavek 3, in člen 20(6)

člen 18(4)

člen 24(6)

člen 19(1)

člen 25(1)

člen 19(2)

člen 25(2)

člen 19(3)

člen 25(3)

člen 19(4)

-

člen 20(1)

člen 27(1)

člen 20(2)

člen 27(2)

člen 20(3)

člen 27(3)

člen 21(1)

člen 29(1)

člen 21(1a)

člen 32(1)

člen 21(1b)

člen 32(2)

člen 21(2)

člen 29(2)

člen 21(3)(a)

člen 30(1)(a)

člen 21(3)(b)

člen 30(1)(b)

člen 21(3)(c)

člen 30(1)(c)

člen 21(3)(d)

člen 30(1)(d)

člen 21(3)(e)

člen 30(1)(e)

člen 21(3)(f)

člen 30(1)(f)

člen 21(3)(g)

člen 30(1)(g)

člen 21(3)(h)

člen 30(1)(h)

člen 21(3)(i)

člen 30(1)(i)

člen 21(3), pododstavek 2

člen 30(1), pododstavek 2

člen 21(4)(a)

člen 30(1)(l)

člen 21(4)(b)

člen 30(1)(m)

člen 21(4)(c)

-

člen 21(4)(d)

člen 30(1)(n)

člen 21(4), pododstavek 2

člen 30(1), pododstavek 3

člen 21(5)

člen 29(3) in člen 30(5)

člen 22(1)

člen 33(2)

člen 22(2), pododstavek 1

člen 31(1)

člen 22(2), pododstavek 2

-

člen 22(2), pododstavek 3

člen 31(5)

člen 22(3)

-

člen 22(4)

člen 31(6) in (7)

člen 23(1)

člen 35(1)

člen 23(2)

člen 35 (2)

člen 24

člen 43

člen 24a(1)

člen 42(2)

člen 24a(2)

člen 42(4)

člen 24a(3)

člen 42(1)

člen 24b

člen 42(3)

člen 24c

člen 42(5)

člen 25(1)

člen 36(1)

člen 25(2)

člen 40

člen 26

člen 38

člen 27

-

člen 28

-

člen 29

-

člen 30

-

člen 31

člen 46

člen 32

člen 47

člen 33

člen 47

(1)

UL C 177, 18.5.2016, str. 9.

(2)

UL C 195, 2.6.2016, str. 1.

(3)

*   Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(4)

  UL C 177, 18.5.2016, str. 9.

(5)

  UL C 195, 2.6.2016, str. 1.

(6)

  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(7)

  Direktiva 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (UL L 327, 11.12.2010, str. 1).

(8)

  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(9)

  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(10)

  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(11)

  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(12)

  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(13)

  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14)

  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(15)

  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(16)

  Direktiva Sveta 80/390/EGS z dne 17. marca 1980 o uskladitvi zahtev za pripravo, pregled in razdeljevanje prospektov za sprejem vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi (UL L 100, 17.4.1980, str. 1).

(17)

  Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1).

(18)

  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(19)

  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(20)

  Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 3).

(21)

  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(22)

  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(23)

  [UL C, , str. ].

(24)

  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(25)

  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (29.6.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

(COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD))

Pripravljavka mnenja: Vicky Ford

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Veljavna direktiva o prospektu 2003/71/ES usklajuje pravila za objavo prospektov, kadar želijo podjetja zbrati kapital bodisi prek izdaje delnic bodisi prek ponujanja naložbenih priložnosti splošni javnosti. Prospekt mora vsebovati vse potrebne informacije, da se lahko vlagatelji obveščeno odločajo o naložbi.

Komisija je kot del unije kapitalskih trgov predlagala pregled direktive o prospektu, da bi poenostavili in pocenili zbiranje kapitala za podjetja, zlasti za mala in srednja, ter da bi potencialnim vlagateljem, vključno z malimi vlagatelji, zagotovili jasne informacije.

Odbor IMCO je pristojen za zakonodajni pregled interesov potrošnikov v številnih sektorjih, vključno s finančnimi storitvami, pa tudi za krepitev konkurenčnosti po vsem enotnem trgu. Pomembno je, da imajo mali vlagatelji dostop do ustreznih informacij, zato da se lahko odločajo na njihovi podlagi.

Povzetek

Pripravljavka mnenja priporoča preimenovanje izvlečka v uvodni povzetek, da bi bil njegov namen natančneje izražen. Meni, da bi morala biti priprava povzetka obvezna samo, kadar se vrednostni papirji ponujajo malim vlagateljem. To bi moral biti kratek in jedrnat dokument, ki bi omogočal enostavno primerjavo.

Vendar meni, da je ureditev glede izvlečka, ki jo priporoča Komisija, v nekaterih primerih preveč preskriptivna, saj je največja dolžina omejena na šest strani, dejavnikov tveganja pa je pet. Vesela bi bila vaših komentarjev na to temo.

Jezik

Pripravljavka mnenja podpira idejo, da bi moral vlagatelj imeti možnost, da povzetek prospekta prebere v enem od uradnih jezikov matične države članice, in predlaga, da bi morali prospekt po potrebi prevesti, pri tem pa upoštevati enako ureditev glede jezikov, kot je bila sprejeta pri Uredbi o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP).

Nelastniški vrednostni papirji

Pripravljavka mnenja podpira odprtje trga z nelastniškimi vrednostnimi papirji in odpravo izvzetja za obveznice z nominalno vrednostjo nad 100 000 EUR, vendar meni, da je treba v zvezi z razkritjem še naprej razlikovati med dobro poučenimi in nepoučenimi vlagatelji.

Pragovi

Poročevalec odbora ECON je predlagal, da bi za lažji dostop malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov zvišali in znižali nekatere pragove. Pripravljavka mnenja odbora IMCO meni, da je omogočanje večjega dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja koristno in da bi tudi potrošnikom koristila večja izbira naložb. Glede na tip potrošnikov, ki bodo verjetno vlagali v te ponudbe, pripravljavka mnenja odbora IMCO meni, da spremembe pragov verjetno ne bi bistveno vplivale na varstvo potrošnikov. Vendar predlaga, da jih odbor IMCO pregleda in je zato te predloge sprememb ponovno vložila za glasovanje v tem odboru.

Sekundarne izdaje

Komisija predlaga ureditev glede minimalnega razkritja za sekundarne izdaje. S tem bi bistveno zmanjšali upravne stroške za približno 70 % izdaj. Pripravljavka mnenja odbora IMCO to podpira pod pogojem, da ni bilo pomembnih sprememb, in je v zvezi s tem podala predlog spremembe.

Množično financiranje

Pripravljavka mnenja se zaveda, da Komisija razmišlja o množičnem financiranju, in meni, da so mali vlagatelji očitno sprejeli priložnosti, ki jih to financiranje prinaša. Meni, da bi morali ustrezno raven varstva potrošnikov zagotoviti s platformami, in je v zvezi s tem podala predlog spremembe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da obravnava naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Ta uredba predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. septembra 2015 z naslovom „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“. Cilj unije kapitalskih trgov je podjetjem omogočiti dostop do bolj raznolikih virov kapitala kjer koli v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), zagotoviti učinkovitejše delovanje trgov ter vlagateljem in varčevalcem ponuditi priložnosti za učinkovitejše vlaganje denarja, da se poveča rast in ustvarijo delovna mesta.

(1)  Ta uredba predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. septembra 2015 z naslovom „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“. Cilj unije kapitalskih trgov je podjetjem omogočiti dostop do bolj raznolikih virov kapitala kjer koli v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), zagotoviti učinkovitejše delovanje trgov ter vlagateljem in varčevalcem ponuditi priložnosti za učinkovitejše vlaganje denarja, da se poveča rast in ustvarijo delovna mesta, zlasti za mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Razkritje informacij v primeru javnih ponudb ali sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu je ključnega pomena za zaščito vlagateljev, saj odpravlja neusklajenost informacij med vlagatelji in izdajatelji. Z uskladitvijo tega razkritja je omogočena vzpostavitev mehanizma enotnega dovoljenja za čezmejno uporabo, ki prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga za širok nabor vrednostnih papirjev.

(3)  Razkritje informacij v primeru javnih ponudb ali sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu je ključnega pomena za zaščito vlagateljev, saj zmanjšuje neusklajenost informacij med vlagatelji in izdajatelji. Z uskladitvijo tega razkritja je omogočena vzpostavitev mehanizma enotnega dovoljenja za čezmejno uporabo, ki prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga za širok nabor vrednostnih papirjev.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Cilj te uredbe je zagotoviti zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost ter okrepiti enotni trg kapitala. Poleg pravil vodenja poslov je za zaščito vlagateljev pomembna tudi zagotovitev informacij, ki so glede na naravo izdajatelja in vrednostnih papirjev potrebne, da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi. Poleg tega so take informacije učinkovito sredstvo za povečanje zaupanja v vrednostne papirje, saj prispevajo k pravilnemu delovanju in razvoju trgov vrednostnih papirjev. Ustrezen način zagotavljanja teh informacij je objava prospekta.

(7)  Cilj te uredbe je zagotoviti zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost, okrepiti enotni trg kapitala in olajšati dostop malih in srednjih podjetij do njega. Poleg pravil vodenja poslov je za zaščito vlagateljev pomembna tudi zagotovitev informacij, ki so glede na naravo izdajatelja in vrednostnih papirjev potrebne, da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi. Poleg tega so take informacije učinkovito sredstvo za povečanje zaupanja v vrednostne papirje, saj prispevajo k pravilnemu delovanju in razvoju trgov vrednostnih papirjev. Ustrezen način zagotavljanja teh informacij je objava prospekta.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za javne ponudbe vrednostnih papirjev v vrednosti manj kot 500 000 EUR bo strošek priprave prospekta v skladu s to uredbo verjetno nesorazmeren s predvidenimi prihodki od ponudbe. Zato se zahteva glede priprave prospekta iz te uredbe ne bi smela uporabljati za ponudbe tako majhne vrednosti. Države članice bi se morale vzdržati uvajanja zahtev po razkritju na nacionalni ravni, ki bi nesorazmerno ali nepotrebno bremenile take ponudbe in posledično povečale razdrobljenost notranjega trga.

(12)  Za javne ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti manj kot 1 000 000 EUR v Uniji bo strošek priprave prospekta v skladu s to uredbo verjetno nesorazmeren s predvidenimi prihodki od ponudbe. Zato se zahteva glede priprave prospekta iz te uredbe ne bi smela uporabljati za ponudbe tako majhne vrednosti. Vendar bi se morale države članice vzdržati uvajanja zahtev po razkritju na nacionalni ravni, ki bi nesorazmerno ali nepotrebno bremenile take ponudbe in posledično povečale razdrobljenost notranjega trga.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Čeprav bi lahko bilo sorazmerno iz te uredbe izvzeti javne ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti v Uniji od manj kot 1 000 000 EUR, bi še vedno bilo treba spoštovati minimalno varstvo potrošnikov v zvezi s temi ponudbami, na primer na področjih, kot je množično financiranje. Tako zaščito bi med drugim morala sestavljati jasno vidna opozorila glede tveganja, osnovne zahteve glede razkritja in organizacije, pravica do odpovedi ter zgornje meje naložb.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Če so javne ponudbe vrednostnih papirjev namenjene samo domačim vlagateljem v eni državi članici in zato nimajo čezmejnega učinka ter če take ponudbe ne presegajo skupne vrednosti 10 000 000 EUR, mehanizem dovoljenja za čezmejno uporabo iz te uredbe ni potreben, priprava prospekta pa lahko predstavlja nesorazmerne stroške. Zato je primerno državam članicam omogočiti, da se odločijo take vrste ponudb izvzeti iz obveznosti glede prospekta, kot je opredeljena v tej uredbi, pri čemer upoštevajo stopnjo zaščite domačih vlagateljev, ki je po njihovem mnenju ustrezna. Državam članicam bi bilo treba zlasti omogočiti, da v nacionalni zakonodaji same določijo prag med 500 000 EUR in 10 000 000 EUR za skupno vrednost ponudbe v obdobju 12 mesecev, pod katerim bi moralo veljati to izvzetje.

(13)   Če so javne ponudbe vrednostnih papirjev namenjene samo domačim vlagateljem v eni državi članici in zato nimajo čezmejnega učinka ter če ne presegajo skupne vrednosti 10 000 000 EUR za skupno vrednost ponudbe v obdobju 12 mesecev, mehanizem dovoljenja za čezmejno uporabo iz te uredbe ni potreben, priprava prospekta pa lahko predstavlja nesorazmerne stroške. Zato bi morale države članice take vrste ponudb izvzeti iz obveznosti glede razkrivanja informacij.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Izvleček prospekta bi moral biti uporaben vir informacij za vlagatelje, zlasti za male vlagatelje. Moral bi biti samostojen del prospekta in osredotočen na ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo pri odločanju o tem, katere ponudbe in sprejeme v trgovanje vrednostnih papirjev naj nadalje preučijo. Te ključne informacije bi morale predstaviti bistvene lastnosti izdajatelja, vseh garantov in vrednostnih papirjev, ponujenih ali sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, ter z njimi povezana tveganja. Prav tako bi morale vsebovati splošne pogoje ponudbe. Zlasti predstavitev dejavnikov tveganja v izvlečku bi morala vsebovati omejen izbor konkretnih tveganj, ki so po mnenju izdajatelja najpomembnejši.

(22)  Izvleček prospekta bi moral biti uporaben vir informacij za vlagatelje, zlasti za male vlagatelje ter mala in srednja podjetja. Moral bi biti samostojen del prospekta in osredotočen na ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo pri odločanju o tem, katere ponudbe in sprejeme v trgovanje vrednostnih papirjev naj nadalje preučijo. Te ključne informacije bi morale predstaviti bistvene lastnosti izdajatelja, vseh garantov in vrednostnih papirjev, ponujenih ali sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, ter z njimi povezana tveganja. Prav tako bi morale vsebovati splošne pogoje ponudbe. Zlasti predstavitev dejavnikov tveganja v izvlečku bi morala vsebovati omejen izbor konkretnih tveganj, ki so po mnenju izdajatelja najpomembnejši.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je MSP v Uniji olajšati dostop do financiranja na kapitalskih trgih. Ker morajo taka podjetja običajno zbrati razmeroma nižje zneske kot drugi izdajatelji, so lahko stroški priprave prospekta nesorazmerno visoki in jih lahko odvrnejo od javne ponudbe svojih vrednostnih papirjev. Hkrati lahko MSP zaradi svoje velikosti in krajše zgodovine naložbenih rezultatov pomenijo večje tveganje kot večji izdajatelji, zato bi morala vlagateljem razkriti zadostne informacije za sprejetje odločitve o naložbi. Zato bi bilo treba pri določanju vsebine prospekta, ki se uporablja za MSP, zagotoviti ustrezno ravnovesje med stroškovno učinkovitim dostopom do finančnih trgov in zaščito vlagateljev ter razviti posebno ureditev za razkritja za MSP, da se doseže ta cilj.

(43)  Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je malim in srednjim podjetjem, ki so glavno gonilo gospodarstva EU, v Uniji olajšati dostop do financiranja na kapitalskih trgih. Ker morajo taka podjetja običajno zbrati razmeroma nižje zneske kot drugi izdajatelji, so lahko stroški priprave prospekta nesorazmerno visoki in jih lahko zapleteni upravni postopki odvrnejo od javne ponudbe svojih vrednostnih papirjev. Hkrati lahko MSP zaradi svoje velikosti in krajše zgodovine naložbenih rezultatov pomenijo večje tveganje kot večji izdajatelji, zato bi morala vlagateljem razkriti zadostne informacije za sprejetje odločitve o naložbi. Zato bi bilo treba pri določanju vsebine prospekta, ki se uporablja za MSP, zagotoviti ustrezno ravnovesje med stroškovno učinkovitim dostopom do finančnih trgov in zaščito vlagateljev ter razviti posebno ureditev za razkritja za MSP, da se doseže ta cilj.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Minimalne informacije, ki bi jih MSP morala razkriti v skladu s posebno ureditvijo za razkritja, bi morale biti osredotočene na informacije, ki so bistvene in pomembne za podjetja take velikosti in njihove vlagatelje, ter usmerjene v zagotavljanje sorazmernosti med velikostjo podjetja in njegovimi potrebami po zbiranju sredstev na eni ter stroški priprave prospekta na drugi strani. Da se MSP omogoči priprava prospektov brez stroškov, ki niso sorazmerni z velikostjo MSP in posledično z obsegom njihovega zbiranja finančnih sredstev, bi morala biti posebna ureditev za razkritja zanje prožnejša kot tista, ki se uporablja za podjetja na reguliranem trgu, in sicer toliko, da se zagotovi razkritje ključnih informacij, ki jih potrebujejo vlagatelji.

(44)  Skrčene informacije, ki bi jih MSP morala razkriti v skladu s posebno ureditvijo za razkritja, bi morale biti osredotočene na informacije, ki so bistvene in pomembne za podjetja take velikosti in njihove vlagatelje. Usmerjene bi morale biti v zagotavljanje sorazmernosti med velikostjo podjetja in njegovimi potrebami po zbiranju sredstev na eni ter stroški priprave prospekta na drugi strani. Da se MSP omogoči priprava prospektov brez stroškov, ki niso sorazmerni z velikostjo MSP in posledično z obsegom njihovega zbiranja finančnih sredstev, bi morala biti posebna ureditev za razkritja zanje prožnejša kot tista, ki se uporablja za podjetja na reguliranem trgu, in sicer toliko, da se zagotovi razkritje ključnih informacij, ki jih potrebujejo vlagatelji.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ugodne obravnave, odobrene za izdaje nelastniških vrednostnih papirjev z nominalno vrednostjo na enoto nad 100 000 EUR, lahko izkrivijo strukturo dolžniških trgov, ovirajo ustrezno razpršitev portfeljev in razvoj elektronskih platform za trgovanje, s čimer ogrozijo likvidnost na sekundarnem trgu, ter omejijo izbiro v zvezi z naložbami za male vlagatelje, tako da jim onemogočijo nakup podjetniških obveznic naložbenega razreda. Zato je primerno odpraviti izvzetje iz obveznosti objave prospekta za ponudbe nelastniških vrednostnih papirjev z nominalno vrednostjo na enoto, ki znaša vsaj 100 000 EUR, ter nižji standard za razkritja, odobren za prospekte, ki se nanašajo na take nelastniške vrednostne papirje, prvotno določen v Direktivi 2003/71/ES. Zlasti je primerno poenotiti zahteve po minimalnih informacijah za prospekte, ki se nanašajo na nelastniške vrednostne papirje, tako da se odpravi dvojni standard za razkritja med izdajami, namenjenimi samo dobro poučenim vlagateljem, in izdajami, namenjenimi nepoučenim vlagateljem.

črtano

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Opustitev navedbe občutljivih informacij v prospektu bi bilo treba v nekaterih okoliščinah dovoliti z odstopanjem, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči oškodovanje izdajatelja.

(49)  Opustitev navedbe občutljivih informacij v prospektu bi bilo treba v nekaterih okoliščinah dovoliti z odstopanjem, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči oškodovanje izdajatelja, če takšna opustitev najverjetneje ne bo zavajala javnosti o dejstvih in okoliščinah, bistvenih za informirano oceno izdajatelja, ponudnika ali garanta.

Obrazložitev

Uvodna izjava bi morala biti usklajena z ustreznim členom predloga (člen 17, odstavek 2-b).

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ponudbe vrednostnih papirjev, namenjene manj kot 150 fizičnim ali pravnim osebam, ki niso dobro poučeni vlagatelji, na posamezno državo članico;

(b)  ponudbe vrednostnih papirjev, namenjene manj kot 500 fizičnim ali pravnim osebam, ki niso dobro poučeni vlagatelji, na posamezno državo članico; v izračun števila oseb, ki jim je ponudba namenjena, ne bi smeli vključiti obstoječih delničarjev in zaposlenih;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  ponudbo vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto je najmanj 100 000 EUR;

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  ponudbe vrednostnih papirjev s skupno vrednostjo v Uniji, nižjo od 500 000 EUR, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev;

(d)  ponudbe vrednostnih papirjev s skupno vrednostjo v Uniji, nižjo od 1 000 000 EUR, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(va)  „mali vlagatelj“ pomeni malega vlagatelja, kot je opredeljen v točki 6 člena 4 Uredbe (EU) št. 1286/2014;

Obrazložitev

Uvedba opredelitve malega vlagatelja iz Uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP).

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Država članica lahko javno ponudbo vrednostnih papirjev izvzame iz zahteve glede prospekta iz odstavka 1, če:

2.  Javne ponudbe vrednostnih papirjev so izvzete iz zahteve glede prospekta iz odstavka 1, če:

(a)   se ponudba predloži samo v navedeni državi članici in

(a)   za ponudbo ni potrebno uradno obvestilo v skladu s členom 24 in

(b)   je skupna vrednost ponudbe nižja od denarnega zneska, izračunanega v obdobju 12 mesecev, ki ne presega 10 000 000 EUR.

(b)   je skupna vrednost ponudbe nižja od denarnega zneska, izračunanega v obdobju 12 mesecev, ki ne presega 10 000 000 EUR.

Države članice obvestijo Komisijo in ESMA o izvajanju možnosti iz tega odstavka, vključno z vrednostjo za izbrano ponudbo, pod katero se uporablja izvzetje za domače ponudbe.

Države članice ne smejo določiti ali ohraniti zahtev glede razkritja za ponudbe, ki so izvzete v skladu s tem odstavkom.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Z odstopanjem od prvega pododstavka povzetek ni zahtevan, če se prospekt nanaša na sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu nelastniških vrednostnih papirjev, ki se ponujajo samo dobro poučenim vlagateljem ali katerih nominalna vrednost je vsaj 100 000 EUR.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vsebina izvlečka je točna, poštena, jasna in ni zavajajoča. Skladna je z drugimi deli prospekta.

2.  Vsebina izvlečka je točna, poštena, jasna in ni zavajajoča ter vsebuje vse relevantne informacije. Skladna je z drugimi deli prospekta.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – uvodno besedilo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvleček se pripravi kot kratek, jedrnat dokument in ima največ šest strani formata A4, če se natisne. Izvleček:

Izvleček se pripravi kot kratek, jedrnat dokument in ima največ šest strani formata A4, če se natisne, po potrebi pa se poveča na največ 10 strani. Izvleček:

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  je napisan v jeziku in slogu, ki omogoča lažje razumevanje informacij, in zlasti v jasnem, netehničnem, jedrnatem in razumljivem jeziku.

(b)  je napisan v jeziku in slogu, ki omogoča lažje razumevanje informacij, in zlasti v jasnem, netehničnem, jedrnatem in razumljivem jeziku za tip zadevnega vlagatelja.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)   uvod z opozorili;

(a)  uvod z opozorili, vključno o tem, kolikšne so lahko izgube vlagatelja pri naložbi v najslabšem primeru;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Uvod izvlečka vsebuje ime vrednostnih papirjev, podatke o identiteti in kontaktne podatke izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje, podatke o identiteti in kontaktne podatke matičnega pristojnega organa ter datum dokumenta. Vsebuje opozorila o naslednjem:

5.  Oddelek iz točke (a) odstavka 4 vsebuje ime vrednostnih papirjev, podatke o identiteti in kontaktne podatke izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje, podatke o identiteti in kontaktne podatke matičnega pristojnega organa ter datum dokumenta. Vsebuje opozorila o naslednjem:

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 6 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za izdajatelja?“ vsebuje kratek opis največ petih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za izdajatelja, ki jih vsebuje najpomembnejša kategorija v skladu s členom 16.

(c)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za izdajatelja?“ vsebuje kratek in jasen opis največ petih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za izdajatelja, ki jih vsebuje najpomembnejša kategorija v skladu s členom 16; število dejavnikov tveganja se lahko po potrebi poveča na največ osem.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 7 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za vrednostne papirje?“ vsebuje kratek opis največ petih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za vrednostne papirje, ki jih vsebuje najpomembnejša kategorija v skladu s členom 16.

(d)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za vrednostne papirje?“ vsebuje kratek in jasen opis največ petih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za vrednostne papirje, ki jih vsebuje najpomembnejša kategorija v skladu s členom 16; število dejavnikov tveganja se lahko po potrebi poveča na največ osem.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če informacije v registracijskem dokumentu, predloženem v okviru začetnega prospekta, niso bile pomembno spremenjene, se pred objavo posebnega registracijskega dokumenta za namen sekundarne izdaje ne zahteva odobritev pristojnega organa.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

MSP se lahko v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev odločijo za pripravo prospekta v skladu z ureditvijo za razkritja za MSP, če nimajo vrednostnih papirjev, ki so bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

Izdajatelji se lahko odločijo za pripravo prospekta v skladu z ureditvijo glede sorazmernega razkritja iz tega člena, če nimajo vrednostnih papirjev, ki so bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in če:

 

(a)   dajo javno ponudbo vrednostnih papirjev v Uniji v denarnem znesku največ 10 000 000 EUR, izračunanega v obdobju 12 mesecev, ki se priglasi v skladu s členom 24; ali

 

(b)   so mala in srednja podjetja, ki v vsaj eni državi članici dajo javno ponudbo vrednostnih papirjev.

 

(Sprememba iz „razkritja za MSP“ v „sorazmerno razkritje“ je horizontalna in zahteva ustrezne spremembe v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Dejavniki tveganja, navedeni v prospektu, so omejeni na tveganja, ki so specifična za izdajatelja in/ali vrednostne papirje ter so pomembna za sprejetje odločitve o naložbi na podlagi informacij, kot jih potrjujeta vsebina registracijskega dokumenta in opis vrednostnih papirjev. Razvrstijo se v največ tri ločene kategorije, ki se med seboj razlikujejo glede na relativno pomembnost tveganj, ki temelji na oceni verjetnosti njihovega nastanka in pričakovane razsežnosti njihovega negativnega učinka, ki jo opravi izdajatelj.

1.  Dejavniki tveganja, navedeni v prospektu, so omejeni na tveganja, ki so specifična za izdajatelja in/ali vrednostne papirje ter so pomembna za sprejetje odločitve o naložbi na podlagi informacij, kot jih potrjujeta vsebina registracijskega dokumenta in opis vrednostnih papirjev.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  ESMA pripravi smernice za oceno specifičnosti in pomembnosti dejavnikov tveganja, ki jo opravijo pristojni organi, in za razvrstitev dejavnikov tveganja v kategorije.

2.  ESMA pripravi smernice za oceno specifičnosti in pomembnosti dejavnikov tveganja. Poleg tega ESMA razvije smernice, s katerimi pristojnim organom pomaga pri pregledovanju dejavnikov tveganja tako, da izdajatelje spodbuja k ustreznemu in usmerjenemu razkrivanju dejavnikov tveganja.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Pristojbina, ki jo pristojni organ matične države članice zaračuna za odobritev prospektov, registracijskih dokumentov, vključno z univerzalnimi registracijskimi dokumenti, dodatkov in sprememb ter za vložitev univerzalnih registracijskih dokumentov, njihovih sprememb in končnih pogojev, se javnosti razkrije vsaj na spletnem mestu pristojnega organa.

9.  Pristojbina, ki jo pristojni organ matične države članice zaračuna za odobritev prospektov, registracijskih dokumentov, vključno z univerzalnimi registracijskimi dokumenti, dodatkov in sprememb ter za vložitev univerzalnih registracijskih dokumentov, njihovih sprememb in končnih pogojev, je sorazmerna in se javnosti razkrije vsaj na spletnem mestu pristojnega organa.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12.  Brez poseganja v člen 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA organizira in izvede vsaj en strokovni pregled postopkov pregleda in odobritve pristojnih organov, vključno z medsebojnim obveščanjem pristojnih organov o odobritvi. S strokovnim pregledom se oceni tudi učinek različnih pristopov pristojnih organov k pregledu in odobritvi na zmožnost izdajateljev, da zberejo kapital v Evropski uniji. Poročilo o tem strokovnem pregledu se objavi najpozneje tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe. ESMA v okviru tega strokovnega pregleda po potrebi zaprosi interesno skupino za vrednostne papirje in trg iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za mnenje ali nasvet.

12.  Brez poseganja v člen 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA tudi organizira in izvede vsaj en strokovni pregled postopkov pregleda in odobritve pristojnih organov, vključno z medsebojnim obveščanjem pristojnih organov o odobritvi. S strokovnim pregledom se oceni tudi učinek različnih pristopov pristojnih organov k pregledu in odobritvi na zmožnost izdajateljev, da zberejo kapital v Evropski uniji. Poročilo o tem strokovnem pregledu se objavi najpozneje tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe. Poročilo je na voljo tudi v spletni obliki. ESMA v okviru tega strokovnega pregleda po potrebi zaprosi interesno skupino za vrednostne papirje in trg iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za mnenje ali nasvet.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Morebitna pristojbina, ki jo pristojni organ zaračuna za nadzorovanje oglaševanja v skladu s tem členom, je sorazmerna.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice lahko zahteva, da se izvleček iz člena 7 prevede v njegove uradne jezike, vendar ne zahteva prevoda drugih delov prospekta.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice zahteva, da je izvleček iz člena 7 napisan v uradnih jezikih ali v enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer poteka ponudba vrednostnega papirja, ali v drugem jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi te države članice, če pa je napisan v drugem jeziku, ga je treba prevesti v enega od teh jezikov.

 

Prevod dosledno in natančno odraža vsebino izvirnega povzetka.

 

Pristojni organi držav članic gostiteljic ne zahtevajo prevoda drugih delov prospekta.

 

Če se vrednostni papir v državi članici ponuja prek tržnih dokumentov, napisanih v enem ali več uradnih jezikov te države članice, se izvleček napiše vsaj v teh uradnih jezikih.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe temelji na členu 7 Uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP).

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice lahko zahteva, da se izvleček iz člena 7 prevede v uradni jezik ali jezike te države, vendar ne zahteva prevoda katerih koli drugih delov prospekta.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice zahteva, da je izvleček iz člena 7 napisan v uradnih jezikih ali v enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer poteka ponudba vrednostnega papirja, ali v drugem jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi te države članice, če pa je napisan v drugem jeziku, ga je treba prevesti v enega od teh jezikov.

 

Prevod dosledno in natančno odraža vsebino izvirnega povzetka.

 

Pristojni organi držav članic gostiteljic ne zahtevajo prevoda drugih delov prospekta.

 

Če se vrednostni papir v državi članici ponuja prek tržnih dokumentov, napisanih v enem ali več uradnih jezikov te države članice, se izvleček napiše vsaj v teh uradnih jezikih.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe temelji na členu 7 Uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP).

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organi držav članic za namen člena 27 ali po potrebi za namen člena 26 sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z nadzornimi organi v tretjih državah in izvajanjem obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, v tretjih državah. Navedeni dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo.

Pristojni organi držav članic za namen člena 27 ali po potrebi za namen člena 26 sklenejo dogovore o sodelovanju na področju nadzora s pristojnimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij in izvajanjem obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, v tretjih državah. Navedeni dogovori o sodelovanju na področju nadzora zagotavljajo učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev optimalnih postopkov poročanja glede kršitev te uredbe.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Prospekt, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

Referenčni dokumenti

COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

18.1.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

18.1.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Vicky Ford

2.2.2016

Obravnava v odboru

20.4.2016

23.5.2016

 

 

Datum sprejetja

14.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

15

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Mylène Troszczynski, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Pascal Arimont, Biljana Borzan, Edward Czesak, Jussi Halla-aho, Morten Løkkegaard, Roberta Metsola, Dariusz Rosati, Marc Tarabella, Sabine Verheyen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Prospekt, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

Referenčni dokumenti

COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD)

Datum predložitve EP

24.11.2015

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

18.1.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

18.1.2016

JURI

18.1.2016

LIBE

18.1.2016

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

24.5.2016

LIBE

14.12.2015

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Petr Ježek

26.11.2015

 

 

 

Nadomeščeni poročevalci/-ke

Philippe De Backer

 

 

 

Obravnava v odboru

15.2.2016

7.4.2016

13.7.2016

 

Datum sprejetja

13.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

7

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Petr Ježek, Barbara Kappel, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Beatrix von Storch, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Ashley Fox, Doru-Claudian Frunzulică, Syed Kamall, Thomas Mann, Eva Paunova, Michel Reimon, Siôn Simon

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Bas Eickhout, Joachim Starbatty, Harald Vilimsky

Datum predložitve

19.7.2016

Pravno obvestilo