POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo*)

9.9.2016 - (COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Tanja Fajon

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo*)

(COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0277),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0177/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0261/2016),

1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

Evropska unija je leta 2003 v solunski agendi potrdila svojo neomajno zavezanost in podporo evropski perspektivi vseh držav Zahodnega Balkana. Stabilizacijsko-pridružitveni proces je odtlej postal bistveni okvir evropske perspektive teh držav vse do njihovega prihodnjega pristopa, zlasti pomemben v tem procesu pa je postopek liberalizacije vizumskega režima.

Sklenjeni stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so začeli veljati v vseh državah Zahodnega Balkana, s 1. aprilom 2016 tudi na Kosovu. Slednji pomeni prvo pogodbeno razmerje med Evropsko unijo in Kosovom ter pomemben in zgodovinski korak za evropsko perspektivo te države. Odprava vizumov za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije leta 2009 ter Albanije in Bosne in Hercegovine leta 2010 je bila pomemben korak na poti njihovega vključevanja v Evropo in je dokazala, da so države v tej regiji zmožne uresničiti potrebne reforme. Kosovo pa je bilo zaradi tega izolirano na zemljevidu liberalizacije vizumskih režimov na Balkanu.

Izolacija je imela hude posledice za vsakodnevno življenje Kosovcev. Ne smemo pozabiti grozljivih dogodkov po razpadu Jugoslavije, ko so krute vojne nasilno razdelile regijo, v spominu in dušah ljudi pa pustile globoke rane. Stotisoči beguncev in migrantov so regijo zapustili, in ravno v tem času smo bili priča odraščanju mlade generacije, ki je bila odrezana od preostale enotne in uspešne Evrope. Celjenje te rane je še toliko pomembnejše za Kosovce.

Časovni načrt za liberalizacijo vizumskega režima za Kosovo je bil predstavljen šele junija 2012, štiri leta kasneje kot za vse ostale države v tej regiji. Časovni načrt za Kosovo je v osnovi podoben, vendar bistveno bolj natančen in podroben ter vsebuje 95 meril. Komisija je predložila štiri poročila o napredku dialoga s Kosovom o liberalizaciji vizumskega režima, in sicer februarja 2013, julija 2014, decembra 2015 ter četrto in zadnje poročilo maja 2016, ko je vložila tudi zakonodajni predlog za liberalizacijo vizumskega režima.

Potovanja brez vizumov omogočajo medčloveške stike, boljše čezmejno sodelovanje, kulturno, izobraževalno in strokovno izmenjavo, obenem pa pomagajo zajeziti nezakonito priseljevanje, saj kriminalcem onemogoča delovanje. Z liberalizacijo vizumskega režima bodo državljani dobili možnost turističnih potovanj v tujino in bodo lahko obiskali sorodnike in prijatelje v tujini brez dolgotrajnega in dragega vizumskega postopka. Liberalizacija bo odpravila tudi njihov občutek izoliranosti. Brezvizumski režim je eden najoprijemljivejših in najkonkretnejših dosežkov evropske perspektive te države ter omogoča uresničenje prostega gibanja kot enega temeljnih načel evropskega projekta.

Poročevalka odločno pozdravlja ta nujno potrebni predlog, saj bo zagotovil, da Kosovo ne bo izgubilo upanja in težnje po pristopu k EU. Evropska perspektiva je primarno zagotovilo stabilnosti in gonilo reform za državo in regijo. Iz preteklosti smo se naučili, da je mir in stabilnost najlažje doseči z nadaljnjo krepitvijo procesa pristopa k EU ter tako, da se ta proces čim vidneje in čim bolj oprijemljivo predstavi državljanom.

Evropski parlament odločno zagovarja in podpira Kosovo in njegovo evropsko perspektivo, vključno s procesom liberalizacije vizumskega režima, in je večkrat pozval kosovske oblasti, naj v celoti sodelujejo in izpolnijo zahtevana merila, pa tudi Komisijo, naj pripomore k poenostavitvi in pospešitvi procesa.

Pomembno je poudariti, da se v skladu z vizumskimi predpisi EU vsako državo ocenjuje na podlagi njenih dosežkov. Odločitev o odpravi vizumskih obveznosti za državljane se sprejme na podlagi premišljene in na konkretnih primerih utemeljene presoje različnih meril. Vodilno načelo tega predloga je zato pravičen pristop, ki temelji na dosežkih in ne na političnem mešetarjenju. Poročevalka zato ugovarja kakršnemu koli vzporejanju ali pogojevanju z drugimi zakonodajnimi predlogi, ki so trenutno v obravnavi v Svetu ali Parlamentu.

Komisija je leta 2010 vzpostavila mehanizem za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti, namenjen pregledu delovanja režima potovanj brez vizumov in reševanje morebitnih pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju. Poleg tega so države članice leta 2014 z vzpostavitvijo mehanizma zadržanja dobile dodatno orodje, s katerim lahko z možnostjo ponovne vzpostavitve vizumov rešijo morebitne zlorabe brezvizumskega režima.

Brez dvoma je imelo vprašanje nepriznavanja hude posledice tako za kosovsko gospodarstvo in razvoj kot tudi za vsakodnevno življenje prebivalcev. Čeprav je bila potreba po rešitvi statusa Kosova v središču pozornosti, namenjene tej regiji in vezem te države z Evropsko unijo, pa je v določeni meri tudi upočasnila proces evropske integracije Kosova. Države članice so se zavezale procesu liberalizacije vizumskega režima za Kosovo, ko bo izpolnil pogoje, in to ne glede na svoje stališče do statusa Kosova.

Poročevalka pričakuje, da priznanje statusa Kosova ne bo negativno vplivalo na postopek sprejemanja tega predloga. V ta namen želi ponoviti poziv Evropskega parlamenta preostalim petim državam članicam, naj državo priznajo. To ne bo imelo pozitivnih posledic le za proces pristopa Kosova k EU, temveč tudi na splošno na njegove vezi v regiji, normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino, pa tudi na politične in družbeno-gospodarske odnose s preostalim svetom. Evropska unija pa nosi politično odgovornost za izvedbo tega procesa.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7.7.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo)
(COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD))

Pripravljavka mnenja: Ulrike Lunacek

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj predloga Evropske komisije je sprememba Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo) (2016/0139(COD)). Bolj natančno zadeva uvedbo brezvizumskega režima za Kosovo, in sicer tako, da bi državo umaknili iz Priloge I in jo uvrstili v Prilogo II. S tem bo državljanom Kosova, ki so imetniki biometričnih potnih listov, omogočen brezvizumski dostop na potovanjih v EU (razen v Združeno kraljestvo in Irsko) ter na Islandijo, v Lihtenštajn, na Norveško in v Švico, za kratkoročno bivanje, ki traja 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Odbor za zunanje zadeve je ob številnih priložnostih podprl poenostavitev vizumskih postopkov in liberalizacijo vizumskih režimov za vse države zahodnega Balkana kot način za spodbujanje stikov med ljudmi in okrepitev odnosov z EU. Kosovo je edina država zahodnega Balkana, ki od leta 2010 še ni sklenila sporazuma za poenostavitev vizumskih postopkov in je trenutno edina država, katere državljani potrebujejo vizum za potovanje v EU. Zaradi tega imajo prebivalci močan občutek, da so zgolj „drugorazredni državljani“ in da so ujeti, kar ustvarja pritisk, zaradi katerega so v preteklosti državljani že iskali druge možnosti za potovanja v EU.

Dialog o liberalizaciji vizumskega režima s Kosovom se je začel 19. januarja 2012. Pred tem je Komisija vztrajala, da je treba doseči zadosten napredek pri ponovnem sprejemu in ponovnem vključevanju kot nujnih elementih, in je potem izjavila, da je zadovoljna s prizadevanji kosovskih oblasti. Komisija je predložila štiri poročila o napredku, zadnje je bilo predloženo 4. maja 2016. V zadnjem poročilu je navedeno, da je Kosovo izpolnilo zahteve iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, pri čimer je jasno, da bosta EP in Svet predlog sprejela šele po tem, ko bo Kosovo ratificiralo mejni sporazum s Črno goro in izboljšalo rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

Odbor za zunanje zadeve je vedno poudarjal, kako pomembni so načelo pravne države, neodvisnost pravosodja in spoštovanje demokratičnih načel. Prek resolucije o napredku Kosova na poti k vključitvi v EU, ki jo odbor pripravi vsako leto, nadzira ter ocenjuje razvoj in zagotavlja nadaljnje ukrepe v zvezi s temi vprašanji, ki jih bo še naprej natančno spremljal. Državljanom Kosova bo liberalizacija vizumskega režima prinesla občutek normalnosti, kosovskim oblastem pa bi morala biti tudi spodbuda, da si še naprej prizadevajo z izvajanjem potrebnih reform, zlasti zahtev iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Za zaključek bi si odbor, glede na pomembnost liberalizacije vizumskega režima za državljane Kosova, želel hiter zaključek postopka in čimprejšnji začetek veljavnosti spremenjene uredbe, da bi državljani lahko imeli korist od nje.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga, da Parlament v prvi obravnavi sprejme svoje stališče tako, da prevzame predlog Komisije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo*)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 6.6.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	AFET 6.6.2016
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Ulrike Lunacek 24.5.2016
Obravnava v odboru	14.6.2016
Datum sprejetja	7.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 7 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, László Tőkés, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, András Gyürk, Paavo Väyrynen, Janusz Zemke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Heidi Hautala

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

25	+
ALDE	Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld
GUE/NGL	Cornelia Ernst
PPE	Jaromír Štětina
S&D	Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Evelyne Gebhardt, Ana Gomes, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Clare Moody, Luigi Morgano, Péter Niedermüller, Emilian Pavel, Birgit Sippel, Daniele Viotti, Josef Weidenholzer
VERTS/ALE	Eva Joly, Judith Sargentini, Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero

24	-
ECR	Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Timothy Kirkhope, Branislav Škripek
EFDD	Gerard Batten, Ignazio Corrao, Beatrix von Storch
ENF	Sylvie Goddyn
NI	Udo Voigt
PPE	Burkhard Balz, Andrea Bocskor, Michał Boni, Pál Csáky, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Barbara Kudrycka, Traian Ungureanu, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Axel Voss, Rainer Wieland, Joachim Zeller
S&D	Juan Fernando López Aguilar

2	0
PPE	Frank Engel, József Nagy

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo*)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD)
Datum predložitve EP	4.5.2016
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 6.6.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	AFET 6.6.2016
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Tanja Fajon 23.5.2016
Obravnava v odboru	26.5.2016
Datum sprejetja	5.9.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 24 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerard Batten, Michał Boni, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, József Nagy, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Udo Voigt, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Bocskor, Pál Csáky, Daniel Dalton, Angelika Mlinar, Luigi Morgano, Emilian Pavel, Jaromír Štětina, Josep-Maria Terricabras, Daniele Viotti, Axel Voss
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Evelyne Gebhardt, Sylvie Goddyn, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Clare Moody, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Rainer Wieland, Joachim Zeller
Datum predložitve	9.9.2016