Postopek : 2015/2326(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0262/2016

Predložena besedila :

A8-0262/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 06/10/2016 - 5.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0385

POROČILO     
PDF 580kWORD 67k
9.9.2016
PE 578.513v02-00 A8-0262/2016

o spremljanju uporabe prava Unije - Letno poročilo 2014

(2015/2326(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Heidi Hautala

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za peticije
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremljanju uporabe prava Unije - Letno poročilo 2014

(2015/2326(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 32. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Unije (2014) (COM(2015)0329),

–  ob upoštevanju ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu „EU pilot“ (COM(2010)0070),

–  ob upoštevanju drugega ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu „EU pilot“ (COM(2011)0930),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 z naslovom Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012)0154),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o 30. in 31. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava EU(1),

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije (A8-0262/2016),

A.  ker člen 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) opredeljuje temeljno vlogo Komisije kot „varuhinje Pogodb“;

B.  ker ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju besedila: Listina) v skladu s členom 6(1) PEU enako pravno vrednost kot Pogodbi in se uporablja za institucije, organe, urade in agencije EU, ko izvajajo pravo Unije (člen 51(1) Listine);

C.  ker Komisija v skladu s členom 258(1) in (2) PDEU poda državi članici obrazloženo mnenje, če meni, da ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, in lahko zadevo predloži Sodišču, če zadevna država članica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija;

D.  ker Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo določa, da je treba dati na razpolago informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev, ki temeljijo na uradnem opominu, kar pa ne zajema neformalnega postopka v sistemu EU Pilot, ki se izvede pred začetkom formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev;

E.  ker se Komisija sklicuje na člen 4(3) PEU in načelo lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami, da bi izvršila svojo dolžnost uveljavljanja diskrecije v razmerju do držav članic v postopkih EU Pilot;

F.  ker so ti postopki namenjeni tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da se čimprej odpravijo kršitve prava EU, tako po možnosti ne bo treba začeti uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

G.  ker je Komisija leta 2014 prejela 3715 pritožb o morebitnih kršitvah prava EU, in sicer je bilo največ pritožb zoper Španijo (553), Italijo (475) in Nemčijo (276);

H.  ker je Komisija leta 2014 začela 893 novih postopkov za ugotavljanje kršitev, pri čemer so Grčija (89), Italija (89) in Španija (86) države članice z najvišjim številom nerešenih zadev;

I.  ker člen 41 Listine opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

1.  opozarja, da je Komisija v skladu s členom 17 PEU pristojna za uporabo prava Unije, tudi Listine (člen 6(1) PEU), katere določbe se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ter za države članice, ko izvajajo pravo Unije;

2.  se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU;

3.  poudarja, da Komisija, s tem ko nadzoruje uporabo prava EU ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje letno poročilo, opravlja pomembno nalogo; poziva Komisijo, naj še naprej dejavno sodeluje pri razvijanju različnih orodij za izboljšanje izvajanja in izvrševanja prava EU in skladnosti z njim v državah članicah, hkrati pa naj v svoje naslednje letno poročilo poleg podatkov o izvajanju direktiv EU vključi tudi podatke o izvajanju uredb EU;

4.   se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, in poudarja, da morajo države članice pri izvajanju prava EU spoštovati vse temeljne vrednote in pravice, določene v Pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; želi spomniti, da Komisija spremlja in ocenjuje izvajanje prava EU; zato odločno poziva države članice k sistematični uporabi korelacijskih tabel, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU; je seznanjen s tem, da je treba v zvezi s sektorsko zakonodajo uporabiti poročila o izvajanju;

5.  priznava, da ima tudi Evropski parlament nadvse pomembno vlogo v zvezi s tem, saj politično nadzoruje, kako Komisija izvršuje ukrepe, preučuje letna poročila o spremljanju izvajanja prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; meni, da bi lahko dodatno prispeval k pravočasnemu in pravilnemu prenosu zakonodaje EU, tako da bi prek vzpostavljenih stikov z nacionalnimi parlamenti delil svoje strokovno znanje o zakonodajnem postopku odločanja;

6.  ugotavlja, da bi si morale države članice kot prednostno nalogo zadati pravočasen in pravilen prenos prava EU v nacionalno zakonodajo ter vzpostavitev jasnega nacionalnega zakonodajnega okvira, da bi se izognile kršitvam prava EU, fizičnim osebam in podjetjem pa zagotovile koristi, ki naj bi jih dosegli z učinkovito in uspešno uporabo prava EU;

7.  poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe in drugi deležniki pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje ter spremljanju in poročanju o neizpolnjevanju obveznosti glede prenosa in uporabe prava EU s strani držav članic; ugotavlja, da je Komisija priznala vlogo deležnikov s tem, ko je leta 2014 uvedla nova orodja, ki spodbujajo ta proces; poziva deležnike, naj bodo tudi v prihodnje v zvezi s tem pozorni;

8.  priznava vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; ceni pomen, ki ga Komisija v letnem poročilu pripisuje peticijam, ki jih vlagajo državljani, podjetja in organizacije civilne družbe, gre namreč za temeljno pravico, zagotovljeno z Lizbonsko pogodbo, pomemben element Evropskega državljanstva in pomembno sekundarno sredstvo za spremljanje uporabe prava EU in ugotavljanje morebitnih vrzeli v njem, s pomočjo katerega lahko državljani – poleg primarnega načina za demokratično izražanje volje (tj. poleg volitev in referendumov) – izrazijo svoje mnenje in opišejo svoje izkušnje;

9.  meni, da lahko nerealistični roki za uveljavitev zakonodaje povzročijo, da so države članice nezmožne ravnati skladno s pravili, kar zagotavlja tiho odobritev za odložitev uporabe; poziva evropske institucije, naj se dogovorijo in določijo bolj realistični časovni načrt za izvajanje uredb in direktiv ter pri tem ustrezno upoštevajo čas, ki je potreben za nadzor in posvetovanje; meni, da bi morala Komisija poročila, preglede in zakonodajne revizije pripraviti do datumov, ki sta jih določila sozakonodajalca in so navedeni v ustrezni zakonodaji;

10.   pozdravlja, da novi medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje vsebuje določbe za boljše izvajanje in uporabo prava EU ter bolj strukturirano sodelovanje na tem področju; podpira poziv iz tega sporazuma, da je treba bolje opredeliti nacionalne ukrepe, ki niso povezani samo z zakonodajo Unije (t. i. čezmerno prenašanje); poudarja, da morajo države članice izboljšati prenos in obveščati o nacionalnih ukrepih, ki dopolnjujejo evropske direktive, in jih izrecno opisati; poudarja, da države članice pri uporabi zakonodaje EU ne bi smele tej zakonodaji dodajati nepotrebnih obremenitev, saj to prispeva k napačnemu dojemanju zakonodajne dejavnosti EU in neutemeljenemu evroskepticizmu med državljani; vseeno poudarja, da to nikakor ne vpliva na pravico držav članic, da na nacionalni ravni sprejmejo višje socialne in okoljske standarde od tistih, ki so bili dogovorjeni na ravni EU;

11.  poudarja, da bi moral imeti Parlament večjo vlogo pri analizi, kako države pristopnice in države s pridružitvenimi sporazumi z Evropsko unijo izpolnjujejo pravo EU; zato predlaga, da se tem državam zagotovi ustrezna pomoč v obliki stalnega sodelovanja z njihovimi parlamenti na področju spoštovanja in uporabe prava EU;

12.  predlaga, da bi v odgovor na letna poročila o napredku v državah kandidatkah, ki jih izda Komisija, pripravljal prava poročila o vseh teh državah, ne pa zgolj resolucij, da bi lahko vsi odbori, ki jih to zadeva, podali svoje mnenje; meni, da bi morala Komisija še naprej izdajati poročila o napredku v vseh državah evropskega sosedstva, ki so podpisale pridružitveni sporazum, da bi lahko Parlament pripravil resno in sistematično oceno napredka glede izvajanja pravnega reda EU v teh državah, povezano s pridružitveno agendo;

13.  pozdravlja 32. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava EU in ugotavlja, da so bili okolje, promet, notranji trg in storitve tista področja iz leta 2013, na katerih je v letu 2014 ostalo največ nedokončanih postopkov za ugotavljanje kršitev; ugotavlja tudi, da je bilo leta 2014 na področjih politike okolja, zdravja, varstva potrošnikov, mobilnosti in prometa največ novih postopkov za ugotavljanje kršitev; spodbuja Komisijo, naj za zagotovitev medinstitucionalne preglednosti Parlamentu omogoči boljši dostop do zadev, ki vključujejo kršitve prava EU;

14.  ugotavlja, da se je po navedbah letnega poročila število uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev v zadnjih petih letih zmanjšalo, kar po mnenju Komisije kaže na učinkovitost strukturiranega dialoga z državami članicami v okviru sistema EU Pilot; vseeno meni, da je to zmanjšanje v zadnjih letih, ki naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih, v glavnem posledica stalnega zmanjšanja števila novih zakonodajnih predlogov Komisije; želi spomniti, da Komisija ne izvaja postopkov v okviru sistema EU Pilot v primeru prepoznega prenosa direktiv;

15.   opozarja, da ta ocena ne odpravlja dolžnosti Komisije, da učinkovito in pravočasno spremlja uporabo in izvajanje prava EU, in ugotavlja, da bi lahko Parlament prek nadzora nad Komisijo pomagal pri pregledu izvajanja zakonodaje;

16.  je seznanjen s tem, da se je v obravnavanem obdobju število novih zadev v okviru sistema EU Pilot povečalo, število zadev v postopku za ugotavljanje kršitev pa zmanjšalo, kar po ugotovitvah iz letnega poročila kaže na to, da je ta sistem uporaben in prinaša dobre rezultate, saj spodbuja učinkovitejše izvrševanje prava EU; vendar poudarja, da izvrševanje prava EU ni dovolj pregledno ter da pritožniki in zainteresirane strani nad tem nimajo dejanskega nadzora, zato obžaluje, da Parlament še vedno nima ustreznega dostopa do informacij o postopku v sistemu EU Pilot in odprtih zadevah, čeprav je to že večkrat zahteval; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost, kar zadeva informacije o postopku v sistemu EU Pilot in odprtih zadevah;

17.  meni, da bi morale biti finančne kazni v primeru neupoštevanja zakonodaje EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi bilo treba upoštevati ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti na enakem področju in da je treba spoštovati zakonodajne pravice držav članic;

18.  opozarja, da je treba v Evropski uniji, ki temelji na načelu pravne države ter pravni varnosti in predvidljivosti, prvenstveno državljanom pravno omogočiti, da se jasno, brez težav, pregledno in pravočasno (tudi prek interneta in drugih sredstev) seznanijo s tem, ali so bili s prenosom zakonodaje EU sprejeti nacionalni predpisi in kateri predpisi so to ter kateri nacionalni organi so pristojni za njihovo pravilno izvajanje;

19.  poziva Komisijo, naj poveže vse portale, točke dostopa in spletna mesta z informacijami v enoten portal, prek katerega bodo lahko državljani enostavno dostopali do spletnih pritožbenih obrazcev in uporabniku prijaznih informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev; poziva jo tudi, naj v svoje naslednje poročilo o spremljanju vključi podrobnejše informacije o uporabi teh portalov;

20.  poudarja, da imata Komisija in Parlament oba obveznost, da lojalno sodelujeta med seboj; zato poziva k reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da se omogoči obveščanje o postopkih EU Pilot v obliki (zaupnega) dokumenta, ki bi se predložil parlamentarnemu odboru, pristojnemu za razlaganje in uporabo prava Unije;

21.  opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 pozval k sprejetju uredbe EU o zakonu Evropske unije o upravnem postopku v skladu s členom 298 PDEU, vendar pa kljub temu, da je bila resolucija sprejeta z veliko večino (572 glasov za, 16 proti, 12 vzdržanih), zahtevi Parlamenta ni sledil predlog Komisije; poziva Komisijo, naj ponovno preuči resolucijo Parlamenta in pripravi predlog zakonodajnega akta o upravnem postopku;

22.  zlasti obžaluje, da njegovi zahtevi po zavezujočih pravilih v obliki uredbe, ki bi določala različne vidike postopka za ugotavljanje kršitev in predhodnega postopka, med katerimi so obvestila, zavezujoči roki, pravica do zaslišanja, dolžnost obrazložitve in pravica vsake osebe do vpogleda v svoj spis, niso sledili nadaljnji ukrepi, da bi okrepili pravice državljanov in zagotovili preglednost;

23.  pri tem opozarja, da je Odbor za pravne zadeve ustanovil novo delovno skupino za upravno pravo, ki je sklenila, da bo kot navdih za Komisijo pripravila konkreten predlog uredbe o upravnem postopku za upravo EU, in to ne zato, ker bi dvomila v pravico Komisije do pobude, temveč da bi dokazala smiselnost in izvedljivost takšne uredbe;

24.  meni, da namen tega osnutka uredbe ni nadomestiti obstoječo zakonodajo EU, temveč jo dopolniti tam, kjer se ugotovijo pomanjkljivosti ali težave pri razlagi, in tako v dobro državljanov, podjetij, upravnih organov in njihovih uslužbencev prispevati k razumljivejši, jasnejši in bolj usklajeni razlagi veljavnih predpisov;

25.  zato znova poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog zakona Evropske unije o upravnem postopku, pri čemer naj upošteva ukrepe, ki jih je na tem področju doslej sprejel Parlament;

26.   opozarja, da Pogodbi in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah institucije EU zavezujejo, tudi kadar nastopajo kot članice skupin mednarodnih posojilodajalcev (t. i. trojk);

27.  poziva Komisijo, naj skladnost s pravom EU obravnava kot resnično prednostno politično nalogo, ki jo je treba izvajati v tesnem sodelovanju s Parlamentom, katerega dolžnost je (a) zagotavljati politično odgovornost Komisije in (b) si kot sozakonodajalec zagotavljati polno obveščenost, da lahko tako ves čas izboljšuje svoje zakonodajno delo;

28.  podpira uvedbo procesa v Evropskem parlamentu za spremljanje uporabe prava EU v državah članicah, na podlagi katerega bo mogoče proučevati vprašanje neizpolnjevanja obveznosti za vsako državo posebej in v katerem se bo upoštevalo, da ustrezni stalni odbori Evropskega parlamenta na svojih področjih pristojnosti spremljajo uporabo prava EU.

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter nacionalnim parlamentom.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0322.


OBRAZLOŽITEV

32. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava EU tudi tokrat vsebuje zanimive informacije o dejanskem izvajanju in praktični uporabi prava EU. Iz sporočila izhaja da so področja okolja, prometa ter notranjega trga in storitev tista, kjer je bilo v letu 2014 največ odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev. V njem je tudi poudarjeno, da se je število uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev v zadnjih petih letih zmanjšalo. Po mnenju Komisije to kaže na učinkovitost strukturiranega dialoga z državami članicami v okviru sistema EU Pilot. Ker pa ima Parlament še vedno precej omejen dostop do informacij o postopkih in odprtih zadevah v sistemu EU Pilot, je težko oceniti, v kolikšni meri zmanjšanje števila uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev kaže na dejansko izboljšanje spoštovanja prava EU v državah članicah, ne pa na kompromisne rešitve, sklenjene med Komisijo in državami članicami kršiteljicami. Na podlagi poročila lahko torej sklepamo, da izvrševanje prava EU še vedno ni dovolj pregledno. V zvezi s tem poročevalka meni, da so lahko predlogi nove delovne skupine o upravnem pravu, ki jo je ustanovil Odbor za pravne zadeve, dragocen navdih za Komisijo, saj kažejo, da bi bila uredba o upravnem postopku za upravo EU koristna in izvedljiva. Poročevalka tudi meni, da bi lahko Evropski parlament imel in bi moral imeti bolj strukturirano vlogo pri analizi, kako države pristopnice in države s pridružitvenimi sporazumi z Evropsko unijo izpolnjujejo pravo EU, ter pri razvoju ustrezne podpore tem državam.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (28.4.2016)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014

(2015/2326(INI))

Pripravljavec mnenja: Ramon Tremosa i Balcells

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Komisija leta 2014 prejela 3715 pritožb o morebitnih kršitvah prava EU, in sicer je bilo največ pritožb zoper Španijo (553), Italijo (475) in Nemčijo (276);

B.  ker je Komisija leta 2014 sprožila 893 novih postopkov za ugotavljanje kršitev, pri čemer so Grčija (89), Italija (89) in Španija (86) države članice z najvišjim številom nerešenih zadev;

C.  ker je bilo med letoma 2010 in 2014 odprtih 550 zadev v zvezi ugotavljanjem kršitev zaradi poznega prenosa 439 direktiv v državah članicah, in sicer je vsako direktivo, odobreno v tem obdobju, v povprečju kršilo osem držav članic; največ tovrstnih postopkov je bilo sproženih zoper Belgijo (36), Romunijo (34) in Slovenijo (26)(1);

1.  meni, da nezadovoljivo izvajanje prava EU v državah članicah in nezadovoljivo nadaljnje ukrepanje Komisije sistematično ogrožata njegovo učinkovitost; ugotavlja, da je pomanjkljivo izvajanje in izvrševanje zakonodaje pomemben razlog za številne evropske krize in da ustvarja neenake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, in poudarja, da lahko z boljšim izvajanjem zakonodaje EU okrepimo zaupanje državljanov v namene in cilje Evropske unije;

2.  meni, da lahko nerealistični roki za uveljavitev zakonodaje povzročijo, da so države članice nezmožne ravnati skladno s pravili, kar zagotavlja tiho odobritev za odložitev uporabe; poziva evropske institucije, naj se dosežejo dogovor glede bolj realističnega časovnega načrta za izvajanje uredb in direktiv ter pri tem ustrezno upoštevajo čas, ki je potreben za nadzor in posvetovanje; meni, da bi morala Komisija poročila, preglede in zakonodajne revizije pripraviti do datumov, ki sta jih določila sozakonodajna organa in so navedeni v ustrezni zakonodaji;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imel vsak generalni direktorat spletno stran s seznamom držav članic, ki še niso prenesle direktiv ali ne spoštujejo sklepov in uredb; meni, da bi bilo treba te informacije mesečno posodabljati in natančno navesti, katere direktive še niso bile prenesene in/ali kateri sklepi in uredbe se ne spoštujejo;

4.  meni, da bi morala Komisija dejavneje obravnavati primere nepravilnega prenosa direktiv, da bi zajela tako primere neprostovoljnega kot prostovoljnega ukrepanja držav članic;

5.  meni, da je Komisija dolžna nasprotovati obema zakonodajnima vejama odločanja na evropski ravni, ki v postopku soodločanja dopuščata, da se o bistvenih elementih odloča z delegiranimi/izvedbenimi akti, saj lahko to povzroči pravne negotovosti in morebitna tveganja, nevarnosti in težave;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da najmanj ena država članica krši enajst direktiv s področja bančništva in finančne zakonodaje, pri čemer je Nemčija edina država, ki je prenesla vso veljavno zakonodajo na tem področju, Avstrija pa je edina država članica z manj kot tremi neprenesenimi direktivami(2);

7.  poudarja, da enajst držav članic še vedno ne izvaja pravilno direktive o zamudah pri plačilih, položaj pa je najslabši v Italiji, na Cipru, v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji, kjer so zamude pri plačilih B2B(3) precej nad povprečjem(4), kar malim in srednjim podjetje povzroča dodatne težave;

8.  poudarja, da tudi direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, direktive o zahtevah za proračunski okvir držav članic in direktive o pravicah potrošnikov še niso prenesle vse države članice(5); poziva Komisijo, naj podrobneje spremlja zadeve v zvezi z državno pomočjo, ki so povezane z davki in carinami, saj gre za enega od štirih področij politike, na katerih je bilo leta 2014 sproženih največ postopkov za ugotavljanje kršitev;

9.  opozarja, da je neizpolnjevanje maastrichtskih meril ter popustljivo in diskrecijsko izvrševanje Komisije in Sveta glede predpisov pakta za stabilnost in rast prispevalo k nastanku evropske državne dolžniške krize, ki je sledila svetovni finančni krizi; je zaskrbljen zaradi stalne neskladnosti in nedoslednega izvrševanja pravil pakta za stabilnost in ugotavlja, da je treba veljavna pravila izvajati z uporabo njegovih klavzul o fleksibilnosti; poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta bolj proaktivno držo pri izvrševanju postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, zlasti, ko gre za učinkovito preprečevanje hudih makroekonomskih in finančnih neravnotežij;

10.  poudarja, da je bilo v letu 2014 od 157 glavnih priporočil državam članicam v okviru evropskega semestra le deset priporočil uresničenih v celoti oziroma se je pri njih pokazal bistven napredek(6); v zvezi s tem poziva k upoštevanju priporočil o evropskem semestru iz poročila petih predsednikov o poglobitvi ekonomske in monetarne unije, kar pomeni: konkretnejša in ambicioznejša priporočila za posamezne države ter jasnejše osredotočanje na opredeljene prednostne naloge, obenem pa dopuščanje potrebnega manevrskega prostora državam članicam pri izvajanju priporočil za posamezne države ter bolj sistematična uporaba poročil, medsebojnih pregledov in pristopa „izpolnjuj ali utemelji“, da se zagotovi ustrezno izvajanje zakonodaje, pa tudi širša javna razprava, ki bi privedla do večje nacionalne odgovornosti;

11.  poudarja, da je za delovanje enotnega mehanizma za reševanje nujen prenos direktive o sanaciji in reševanju bank v državah članicah, ki so del euroobmočja ali sodelujejo v bančni uniji, saj je treba odločitve enotnega odbora za reševanje v številnih primerih izvajati na podlagi prenosa navedene direktive(7) v nacionalno zakonodajo;

12.  ugotavlja, da je Komisija 22. oktobra 2015 sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije proti šestim državam članicam(8), ker niso prenesle direktive o sanaciji in reševanju;

13.  je zelo zaskrbljen, ker deset držav članic še vedno ne izvaja direktive o sistemih jamstva za vloge(9), in poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje te direktive; zato poziva k pravočasnemu izvajanju veljavne bančne zakonodaje ter okrepitvi dialoga s strokovnjaki v sektorju in potrošniškimi organizacijami, da se oceni učinek in uspešnost sprejete zakonodaje;

14.  pozdravlja prve predloge Komisije na področju unije kapitalskih trgov ter poudarja, da je treba spodbujati več naložb v realno gospodarstvo;

15.  meni, da je pomanjkanje ustrezne izmenjave podatkov na podlagi direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja privedlo do nepravilnosti, ki so v ozadju afere LuxLeaks, in druge nepoštene davčne prakse v drugih državah članicah;

16.  poziva Evropski bančni organ, naj oceni, ali so bančni sistemi držav članic, ki ne spoštujejo direktive o sanaciji in reševanju bank in direktive o sistemih jamstva za vloge, v podrejenem konkurenčnem položaju;

17.  z obžalovanjem ugotavlja, da Evropski organ za vrednostne papirje (ESMA) in Komisija v določenem roku nista uspela pripraviti potrebnih ukrepov na ravni 2 in da je zato Komisija menila, da mora predlagati odložitev roka za uveljavitev direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) in spremnih uredb (MiFIR), pa tudi podobno odložitev izvajanja nekaterih določb v uredbi o zlorabi trga in uredbi o centralnih depotnih družbah;

18.  poziva Komisijo, naj začne postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki so odkrito zavrnile izpolnjevanje obveznosti iz Sklepa Sveta (EU) 1601/2015 in Sklepa Sveta (EU) 1523/2015 z dne 14. in 22. septembra 2015, s katerima je bil vzpostavljen sistem obveznih kvot za sprejem beguncev;

19.  meni, da bi morala Komisija predlagati več uredb in manj direktiv, kjer je to možno in sorazmerno, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje glede zakonodaje med državami članicami, zlasti v primeru prava EU v zvezi z enotnim trgom, pri tem je treba upoštevati, da mora oblika pravnih besedil ustrezati cilju in namenu predloga;

20.  meni, da bi morale biti finančne kazni v primeru neupoštevanja zakonodaje EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi bilo treba upoštevati ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti na enakem področju in da je treba spoštovati zakonodajne pravice držav članic;

21.  meni, da se je število formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev zmanjšalo tudi zaradi učinkovitosti strukturiranega dialoga z državami članicami v okviru sistema EU Pilot;

22.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi izboljšala dostop do informacij o uporabi prava EU; spodbuja nadaljnja prizadevanja za izboljšanje preglednosti;

23.  podpira uvedbo rednega strukturiranega procesa v Evropskem parlamentu za spremljanje uporabe prava EU v državah članicah, na podlagi katerega bo mogoče proučevati vprašanje neizpolnjevanja obveznosti za vsako državo posebej, in upošteva, da ustrezni stalni odbori Evropskega parlamenta na svojih področjih pristojnosti spremljajo uporabo prava EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

24

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Philippe De Backer, Mady Delvaux, Marian Harkin, Ian Hudghton, Sophia in ‘t Veld, Syed Kamall, Krišjānis Kariņš, Paloma López Bermejo, Emmanuel Maurel, Siôn Simon, Romana Tomc

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Virginie Rozière

(1)

Podatki iz uvodnih izjav A, B in C so iz poročila Komisije „Spremljanje uporabe prava Unije: Letno poročilo 2014“ (9. 7. 2015).

(2)

Zlasti zaskrbljujoči so primeri ugotavljanja kršitev na Poljskem (10), v Luksemburgu (9) ter v Sloveniji, Španiji in Estoniji (vsaka po 8).

(3)

Poslovanje med podjetji.

(4)

Gl. študijo Službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Transposition and implementation of the Directive on Late Payments in Commercial Transactions (Prenos in izvajanje direktive o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih).

(5)

Evropska komisija – Spremljanje uporabe prava Unije: Letno poročilo 2014, http://ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/docs/annual_report_32/com_2015_329_sl.pdf

(6)

Stopnja uspešnosti je približno 6,5 %: Zsolt, Darvas in Alvaro Leandro, The Limitations of Policy Coordination in the Euro Area under the European Semester (Omejitve političnega usklajevanja v euroobmočju v okviru evropskega semestra), Bruegel, november 2015.

(7)

Sporočilo Komisije za medije z dne 22. oktobra 2015 o predložitvi zadeve šestih držav članic, ki v svojo zakonodajo niso prenesle direktive o sanaciji in reševanju bank, Sodišču Evropske unije.

(8)

Češka republika, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija in Švedska.

(9)

Belgija, Ciper, Estonija, Grčija, Italija, Luksemburg, Poljska, Romunija, Slovenija in Švedska; Sporočilo Komisije za medije z dne 10. decembra 2015.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (18.2.2016)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014

(2015/2326(INI))

Pripravljavka mnenja: Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da ima Komisija pooblastilo in nalogo, da spremlja uporabo prava EU in proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodbe, sproži postopke za ugotavljanje kršitev; obenem poziva Komisijo, naj da pred sprožitvijo uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev prednost pobudi EU Pilot ter z državami članicami vzpostavi proces dialoga; želi opomniti države članice, da je pravo EU sestavni del njihove nacionalne zakonodaje in da ga morajo pravilno uporabljati;

2.  ugotavlja, da bi si morale države članice kot prednostno nalogo zadati pravočasen in pravilen prenos prava EU v nacionalno zakonodajo ter jasen nacionalni zakonodajni okvir, da bi se izognile kršitvam prava EU, fizičnim osebam in podjetjem pa zagotovile koristi, ki naj bi jih dosegli z učinkovito in uspešno uporabo prava EU;

3.  poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe in drugi deležniki pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje ter spremljanju in poročanju o neizpolnjevanju obveznosti glede prenosa in uporabe prava EU s strani držav članic; ugotavlja, da je Komisija priznala vlogo deležnikov s tem, ko je leta 2014 uvedla nova orodja, ki spodbujajo ta proces; poziva deležnike, naj bodo v prihodnje v zvezi s tem pozorni;

4.  poudarja, da je bilo leta 2014 zabeleženih 3715 novih pritožb, Komisija pa je prejela največje število novih pritožb (666) na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključenosti po letu 2011(1); opozarja, da pomanjkanje izvajanja ter nepravilna uporaba oziroma neuporaba zakonodaje EU v državah članicah povzroča neučinkovitost zakonodaje ter bistveno zmanjšuje socialne pravice in pravice, ki izhajajo iz zaposlitve, zaradi česar so lahko potrebni nadaljnji ukrepi na ravni EU ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti;

5.  poudarja, da v letu 2014 ni bilo bistvenih sodb Sodišča Evropske unije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključenosti;

6.  poudarja, da se je od skupno 2341 pritožb, ki jih je leta 2014 obravnavala evropska mreža Solvit, 1458 pritožb nanašalo na dostop do pravic socialne varnosti in njihovo uveljavljanje v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004, še največ pa jih je zadevalo otroške dodatke, pokojnine in nadomestila za brezposelnost;

7.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži zelo zapozneli pregled Direktive (ES) št. 883/2004 in njeno izvedbeno uredbo, da bodo imeli vsi dosledno zagotovljene pravice socialnega varstva; želi opomniti države članice, da morajo v zvezi s tem tesno sodelovati, da bi zagotovili, da mobilni državljani EU ne bodo prikrajšani za svoje pravice; poziva Upravno komisijo za koordinacijo sistemov socialne varnosti, naj na letni ravni oceni, katere težave so najpogostejše, predloži konkretne predloge za izboljšanje razmer ter naj svojo oceno in predloge objavi;

8.  poudarja, da se je število novih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi zamud pri prenosu na področju zaposlovanja v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom rahlo povečalo (17 v primerjavi s 13), vsi pa so bili povezani z delovnim pravom(2); poudarja, da so zamude pri prenosu v nekaterih državah članicah dolgotrajna težava, ki ljudem onemogoča, da bi uživali pravice in koristi prava Unije; poudarja, da zamude pri prenosu in nepravilen prenos direktiv EU negativno vplivajo na splošno pravno varnost in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, po možnosti tudi zakonodajne, da bi zagotovili konkreten in učinkovit prenos direktiv EU v vse nacionalne pravne sisteme;

9.  poudarja, da zamude pri prenosu ovirajo pravilno delovanje notranjega trga in so v nasprotju z interesi državljanov in podjetij, ki so zaradi njih prikrajšani za določene pravice; v zvezi s tem poziva države članice, naj čim prej prenesejo Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, da bi zagotovili, da bodo imeli vsi Evropejci dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva v drugi državi članici;

10.  poudarja, da je bilo ob koncu leta 2014 nerešenih 1347 postopkov za ugotavljanje kršitev, med njimi jih je bilo 72 povezanih z zaposlovanjem(3);

11.  pozdravlja, da Komisija v okviru svojega programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) pozorno spremlja vprašanje izvajanja in izvrševanja zakonodaje EU, da bi preprečila in omejila število zamud pri prenosu s strani držav članic;

12.  ugotavlja, da se razlogi za zamude pri prenosu direktiv med državami razlikujejo; poziva Komisijo, naj opravi temeljite analize v državah članicah, da bi pridobila obsežno znanje na tem področju, in naj preprečuje zamude pri prenosu v prihodnje na podlagi rešitev, ki bodo združljive s pravnimi posebnostmi v posameznih državah članicah;

13.  pozdravlja prizadevanja Komisije v zadnjih petih letih za zmanjšanje števila uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev prek učinkovitega strukturiranega dialoga z državami članicami s pomočjo postopka EU Pilot, sproženega pred začetkom uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

14.  poziva Komisijo, naj pri pripravi in oceni zakonodaje upošteva morebitne koristi in obremenitev, tudi za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij in ustvarjajo 85 % novih delovnih mest; v zvezi s tem poudarja, da je treba izvajati načelo „najprej pomisli na male“; opozarja. da je treba oceniti kratkoročne učinke, pa tudi dolgoročno vrednost zakonodaje; obenem poudarja, da imajo vsi delavci pravico do najvišje ravni varstva v zvezi z zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, ne glede na velikost podjetja, v katerem so zaposleni;

15.  poziva k sprejetju dodatnih ukrepov za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvrševanja zakonodaje, vključno s pravočasnim prenosom zakonodaje in upoštevanjem njenih ciljev, in ukrepov za odpravo škodljivih vrzeli, kjer se pojavijo; poudarja, da je za spodbujanje skladnosti potrebna jasno opredeljena zakonodaja;

16.  vendar poudarja, da zakonodaja EU določa zgolj minimalne standarde, ki jih lahko države članice izboljšajo v nacionalni zakonodaji;

17.  meni, da bi morale ocene učinka vključevati mala in srednja podjetja ter teste konkurenčnosti, da podjetja, zlasti mala in srednja, z novo zakonodajo ne bodo prekomerno obremenjena;

18.  pozdravlja prizadevanja Komisije v preteklih letih in pozdravlja vrsto sprejetih ukrepov za pomoč državam članicam pri izvajanju, kot so korelacijske tabele, preglednice stanja in smernice; pozdravlja načrte za izvajanje, s katerimi želi Komisija omogočiti lažjo in učinkovito uporabo prava Unije brez zamud; poudarja, da mora Komisija spremljati uporabo načrtov za izvajanje s strani držav članic;

19.  je seznanjen s pregledovanjem veljavne zakonodaje s strani Komisije v okviru agende za boljše pravno urejanje, katere namen je zagotoviti visoko kakovost zakonodaje EU z vidika preglednosti, javnega posvetovanja ter izvajanja in skladnosti z načelom subsidiarnosti; zato poziva Komisijo, naj svoja prizadevanja usklajuje s prizadevanji držav članic in Evropskega parlamenta v zgodnejši fazi zakonodajnega postopka, da bi na ta način zagotovili učinkovitejše izvajanje prihodnjega prava EU, saj lahko deregulacija, pretirana zakonska regulacija oziroma odsotnost regulacije povzročijo več škode za podjetja in zaposlovanje; vendar poudarja, da mora tovrstno usklajevanje potekati brez poseganja v pristojnosti zakonodajalca ter dosledno upoštevati redni zakonodajni postopek in demokratično legitimnost držav članic;

20.  poudarja, da je načelo enakega obravnavanja in nediskriminacije dobro uveljavljeno v pravu EU, zato bi ga morali upoštevati in spoštovati pri pripravi zakonodaje EU;

21.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami, da bi po potrebi pospešili odpravljanje kršitev prava EU; poudarja, da mora biti to sodelovanje pregledno in predmet parlamentarnega nadzora;

22.  poziva Komisijo, naj pregleda okvir, v skladu s katerim države članice zagotavljajo dokazila o prenosu direktiv v nacionalno pravo;

23.  poziva Komisijo, naj državam članicam nudi večjo podporo pri izvajanju in pravilni uporabi prava EU, tako da jim zagotovi prilagojena orodja, kot so podrobni načrti izvajanja in smernice, ki so rezultat okrepljenega in vzajemnega sodelovanja Komisije in držav članic, ki se začne v zgodnji fazi zakonodajnega postopka; meni, da je tudi redni dialog s socialnimi partnerji bistven za zagotavljanje učinkovitega izvajanja delovnega prava EU v državah članicah;

24.  poudarja, da je okrepitev inšpektoratov za delo v državah članicah bistveno za zagotovitev učinkovitega izvajanja delovnega prava EU v državah članicah;

25.  pozdravlja orodja, kot so portal Tvoja Evropa, Solvit in CHAP, ki jih je Komisija razvila z namenom zagotoviti podporo deležnikom, vendar obžaluje, da so ta orodja še vedno slabo znana in se le malo uporabljajo;

26.  poziva države članice, naj Komisiji zagotavljajo jasnejše in podrobnejše informacije v zvezi s prenosom direktiv, s čimer bi omogočile boljši pregled.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

17.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Tania González Peñas, Miapetra Kumpula-Natri, António Marinho e Pinto, Tamás Meszerics, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl

(1)

Spremljanje uporabe prava Unije: Letno poročilo 2014 (COM(2015)0329), str. 8.

(2)

Delovni dokument Komisije z naslovom „Del I – področja politik“ (priložen dokumentu „Spremljanje uporabe prava Unije: Letno poročilo 2014“), str. 40.

(3)

„Spremljanje uporabe prava Unije: Letno poročilo 2014“ (COM(2015)0329), str. 15.


MNENJE Odbora za peticije (22.4.2016)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava Unije: Letno poročilo 2014

(2015/2326(INI))

Pripravljavka mnenja: Cecilia Wikström

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponavlja, da se pri izvajanju in izvrševanju prava EU že dlje časa pojavljajo težave, in podpira učinkovito uporabo skupnih predpisov EU v državah članicah, kar je bistvenega pomena za krepitev verodostojnosti Unije in izpolnitev pričakovanj državljanov glede prednosti, ki jim jih EU lahko prinese;

2.  poudarja, da Komisija, s tem ko nadzoruje uporabo prava EU ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje letno poročilo, opravlja pomembno nalogo; poziva Komisijo, naj še naprej dejavno sodeluje pri razvijanju različnih orodij za izboljšanje izvajanja in izvrševanja prava EU in skladnosti z njim v državah članicah, hkrati pa naj v svoje naslednje letno poročilo poleg podatkov o izvajanju direktiv EU vključi tudi podatke o izvajanju uredb EU;

3.  priznava, da ima tudi Evropski parlament bistveno vlogo, saj politično nadzoruje, kako Komisija izvršuje ukrepe, preučuje letna poročila o spremljanju izvajanja prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; predlaga, da Parlament dodatno prispeva k pravočasnemu in pravilnemu prenosu zakonodaje EU, tako da prek vzpostavljenih stikov z nacionalnimi parlamenti deli svoje strokovno znanje o zakonodajnem postopku odločanja;

4.  opozarja, kako pomembno vlogo imajo peticije in vprašanja, ki jih Parlament prejme v skladu s členom 227 PDEU, pogosto pri tem, da Komisija proti določeni državi članici sproži postopek za ugotavljanje kršitev; poudarja, da so pritožbe posameznih državljanov eno glavnih sredstev za ugotovitev pomanjkljivosti in slabosti ter odkritje kršitev prava EU v državah članicah, hkrati pa so tudi vir informacij za Komisijo; ugotavlja, da so državljani, podjetja, nevladne in druge organizacije tudi leta 2014 zelo dejavno poročali o možnih kršitvah prava EU, zato se je skupno število še nerešenih pritožb v omenjenem letu povečalo za približno 5,7 %, prek sistema EU Pilot pa je bilo odprtih tudi 1208 novih zadev; ob tem hkrati priznava število obravnavanih pritožb in zadev v sistemu EU Pilot v letu 2014 in se zaveda, da je sistem EU Pilot s 75-odstotno stopnjo uspešnosti reševanja zadev metoda za hitro in učinkovito reševanje težav;

5.  priznava vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; ceni pomen, ki se v letnem poročilu Komisije pripisuje peticijam, ki jih vlagajo državljani, podjetja in organizacije civilne družbe, kot pomembnemu sekundarnemu sredstvu za spremljanje uporabe prava EU, s pomočjo katerega lahko državljani – poleg primarnega načina za demokratično izražanje volje (tj. poleg volitev in referendumov), kar je temeljna pravica, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, in pomemben element evropskega državljanstva – opozorijo na morebitne vrzeli v njej;

6.  poudarja, da so zaradi različnih stopenj izvajanja in prenosa prava EU v državah članicah podjetja in državljani, zlasti tisti, ki želijo izkoristiti dosežke notranjega trga in živeti, delati, poslovati ali študirati v drugi državi članici, stalno soočajo z ovirami; poudarja, da zamude pri prenosu negativno vplivajo tudi na pravno varnost; ponavlja svoje stališče, da bi morala Komisija poskrbeti za to, da skladnost s pravom EU postane resnična politična prednostna naloga, in v ta namen učinkovito sodelovati z institucijami, zlasti s Svetom, predvsem s sistematično uporabo korelacijskih tabel, ter z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi; poudarja, da sta pravilno izvajanje in uporaba prava EU predvsem obveznost držav članic;

7.  priznava upravna jamstva, ki se priznavajo pritožnikom, kot je pravočasno posredovanje informacij in obveščanje glede njihovih pritožb, kar je v svojem mnenju iz leta 2015 o omenjenem poročilu zahteval tudi Odbor za peticije; obžaluje pa, da se Komisija na peticije, pri katerih je zaprošena za informacije, pogosto pozno odzove, in jo poziva, naj izboljša svojo sedanjo prakso v zvezi s tem ter državljane pravočasno in na primeren način obvesti o vseh ukrepih, ki jih sprejme v odziv na njihove pritožbe; poudarja, da zaradi večjega števila prejetih peticij nikakor ne bi smela trpeti kakovost obravnave peticije za vsak primer posebej;

8.  ugotavlja, da projekt EU Pilot pozitivno vpliva na izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter na reševanje problemov, povezanih z uporabo prava EU na nacionalni ravni, in poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni dejanskemu izvrševanju in notranjemu pregledu odločitev, sprejetih v okviru postopka EU Pilot; poudarja, da lahko to zagotovi tudi koristne informacije za peticije, ki se trenutno obravnavajo, in poziva Komisijo, naj vlagatelje peticij vključi v postopek obravnave zadev v okviru postopka EU Pilot, ki so bile sprožene na podlagi peticij, in tako med drugim olajša dialog med vlagatelji peticij in zadevnimi državnimi organi; pozdravlja, da si države članice vse bolj prizadevajo postopke za ugotavljanje kršitev končati pred sprožitvijo postopka na sodišču; ugotavlja, da lahko predhodne odločbe prispevajo k razjasnitvi vprašanja o uporabi prava EU in s tem preprečijo postopke za ugotavljanje kršitev;

9.  poziva Parlament, zlasti pa njegov Odbor za peticije, naj spodbujata kampanje za ozaveščanje o sistemu za pritožbe državljanov zaradi kršitev prava EU, o projektu EU Pilot in postopkih za ugotavljanje kršitev ter tako spodbujata tudi večjo uporabo teh instrumentov in prek spletnega mesta Parlamenta olajšata dostop javnosti do informacij;

10.  pozdravlja, da so službe Komisije zavezane krepitvi izmenjave informacij z Odborom za peticije, ter ponavlja svojo zahtevo po boljši komunikaciji med stranema, zlasti glede sprožitve in izvajanja postopka za ugotavljanje kršitev s strani Komisije, vključno s postopkom EU Pilot, ter glede prizadevanj, da se Odboru za peticije informacije posredujejo v razumnem časovnem roku, da se bo lahko učinkoviteje odzival na prošnje državljanov; ponovno poziva Komisijo, naj pri spremljanju in zakonodajnem delu upošteva poročila in ugotovitve Odbora za peticije;

11.  pozdravlja, da Komisija državljane prek spletnih mest, podatkovnih zbirk, enostavnejših pritožbenih obrazcev in spletnih orodij za reševanje težav, katerih namen je zagotoviti večjo preglednost, bolje obvešča o njihovih pravicah in primernih pravnih sredstvih; v zvezi s tem pozdravlja boljšo spletno dostopnost sklepov o kršitvah in prenovljena spletna razdelka „Uporaba zakonodaje EU“ in „Your Rights“ (Vaše pravice) na portalu Europa, ki državljanom zagotavljata pomembne informacije o tem, kako se pravo EU uporablja v državah članicah, in o tem, kako vložiti pritožbo; poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi za izboljšanje dostopnosti informacij o uporabi prava EU in instrumentov za reševanje težav ter za izboljšanje obravnave pritožb državljanov in podjetij EU glede kršitev prava EU;

12.  poziva Komisijo, naj poveže vse portale, točke dostopa in spletna mesta z informacijami v enoten portal, prek katerega bodo državljani lahko enostavno dostopali do spletnih pritožbenih obrazcev in uporabniku prijaznih informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev; nadalje poziva Komisijo, naj v svoje naslednje poročilo o spremljanju vključi podrobnejše informacije o uporabi teh portalov;

13.  obžaluje, da se peticije, ki jih vlagajo državljani EU, še vedno nanašajo na kršitve prava EU; poudarja, da se peticije večinoma nanašajo na domnevne kršitve prava EU na področju temeljnih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in invalidov, ter na diskriminacijo, med drugim na podlagi državljanstva, na notranji trg, prosto gibanje, promet, okolje, izobraževanje, zaposlovanje in zdravstveno varstvo; meni, da te peticije dokazujejo, da so primeri poznega ali nepopolnega prenosa ali napačne uporabe prava EU še vedno pogosti in močno razširjeni, ter poudarja, da bi države članice morale pravo EU učinkovito izvajati in izvrševati ter pri sprejemanju zakonodaje v celoti spoštovati temeljne vrednote in načela, zagotovljene s Pogodbama in Listino EU o temeljnih pravicah; poziva države članice, naj bistveno izboljšajo kakovost izmenjav informacij z Odborom za peticije in predloženih pojasnil; poudarja, da morajo biti predstavniki držav članic, ki jih peticije zadevajo, prisotni na sejah Odbora za peticije in da je potreben uravnotežen dialog z njimi; predlaga, da se preventivni mehanizmi učinkoviteje vključijo;

14.  opozarja, da peticije fizičnih oseb pogosto obravnavajo področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (predhodno imenovano „tretji steber“); ugotavlja, da se pri obravnavi številnih peticij pogosto ugotovijo vztrajne slabosti, kot so dolgotrajni sodni postopki v državah članicah v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na pravo EU; poudarja uporabnost in ustreznost predhodnih odločb Sodišča Evropske unije kot smernic za tovrstne zadeve in obžaluje, da nacionalna sodišča to možnost le redko izkoristijo; zato pozdravlja, da pristojnosti Komisije od 1. decembra 2014 zajemajo tudi policijsko in pravosodno sodelovanje; opozarja, da sta postopka preučitve in obravnave peticij neodvisna in po naravi drugačna kot nacionalni sodni postopki;

15.  poudarja pomen izvedbenih načrtov, ki jih je sprejela Komisija, da bi državam članicam pomagala ter jih usmerjala pri pravočasnem, jasnem in pravilnem prenosu direktiv EU, kar je potrebno za uspešno in trajnostno delovanje EU; pozdravlja pomen, pripisan agendi za boljše pravno urejanje, in je seznanjen s spremljanjem ustreznosti predpisov EU v okviru programa REFIT v letnem poročilu o spremljanju uporabe prava Unije; poziva Komisijo, naj vse deležnike, vključno s socialnimi partnerji ter potrošniškimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in podjetji, dejavno vključi v ocenjevanje učinka zakonodaje EU, preverja spoštovanje načel sorazmernosti in subsidiarnosti (v predhodni fazi) ter spremlja izvajanje (v naknadni fazi); poziva Komisijo, naj v svojo oceno vključi tudi merjenje in zmanjšanje upravne obremenitve, s katero se soočajo državljani, in upošteva širši gospodarski, družbeni in okoljski vpliv zakonodaje EU, poleg tega pa naj preuči prednosti in koristi zakonodaje EU; želi Komisijo spomniti, da mora pri preučevanju uporabe prava EU spoštovati načeli enakega obravnavanja držav članic in nepristranskosti; z zanimanjem pričakuje izboljšanje kakovosti zakonodaje EU in upa, da bo to pozitivno vplivalo na število vloženih peticij;

16.  poudarja, da bi morala Komisija pri obravnavanju peticij, ki se nanašajo na vprašanja temeljnih pravic, izbrati pogumnejši pristop, pri tem pa hkrati upoštevati načelo subsidiarnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Alberto Cirio, Pál Csáky, Miriam Dalli, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Kostadinka Kuneva, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jérôme Lavrilleux, Julia Reda, Ángela Vallina, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Martina Dlabajová, Zbigniew Kuźmiuk


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

5.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Stefano Maullu, Virginie Rozière, Cecilia Wikström

Pravno obvestilo