Postopek : 2016/0125(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0274/2016

Predložena besedila :

A8-0274/2016

Razprave :

PV 05/04/2017 - 16
CRE 05/04/2017 - 16

Glasovanja :

PV 06/04/2017 - 7.5
CRE 06/04/2017 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0129

POROČILO     ***I
PDF 620kWORD 57k
29.9.2016
PE 585.521v02-00 A8-0274/2016

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

(COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

(COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0236),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0150/0216),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A7-0274/2016),

1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


OBRAZLOŽITEV

Cilj predloga Komisije je sprememba Uredbe (ES) št. 539/2001 in prestavitev Ukrajine v Prilogo II, ki vsebuje seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prečkanju zunanjih meja držav članic. Pravna podlaga predloga je člen 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Uporaba izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane Ukrajine, ki so imetniki biometričnih potnih listov, ni pogojena s sklenitvijo sporazuma o odpravi vizumske obveznosti z EU, glede na to, da je Ukrajina že oprostila vse državljane EU vizumske obveznosti za bivanje, ki traja eno leto ali manj.

Od začetka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima med Evropsko unijo in Ukrajino oktobra 2008 je Evropska komisija objavila šest poročil o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, predlaganega novembra 2010. Poročila o napredku kažejo na znaten in hiter napredek od leta 2014 in začetek druge faze akcijskega načrta, tudi v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju notranjih in zunanjih izzivov, s katerimi se sooča ta država. V zadnjem poročilu o napredku, sprejetem 18. decembra 2015, je Komisija ugotovila, da je Ukrajina v zadostni meri napredovala in izpolnjuje vsa merila, določena v akcijskem načrtu. Poročevalka pozdravlja dejstvo, da se je dialog o liberalizaciji vizumskega režima izkazal kot učinkovito orodje za spodbujanje težavnih in poglobljenih reform, zlasti na področju pravosodja in notranjih zadev. Poročevalka poudarja tudi zelo pozitivno sodelovanje z ukrajinskimi oblastmi in civilno družbo v okviru priprave tega poročila.

Liberalizacija vizumskega režima sodi v okvir vse tesnejšega partnerstva med Ukrajino in Evropsko unijo. Ukrajina je ena od ključnih partneric Unije v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. Pridružitveni sporazum, ki je bil podpisan junija 2014, ter njegova istočasna ratifikacija v ukrajinskem parlamentu in Evropskem parlamentu septembra 2015 sta močna signala in dokaz skupne želje EU in Ukrajine za večje približevanje na podlagi načela političnega združevanja in gospodarskega povezovanja. Odprava vizumske obveznosti za ukrajinske državljane, ki so imetniki biometričnih potnih listov, bo praktična uresničitev te skupne želje in zavezanosti ukrajinskega ljudstva miru, stabilnosti ter evropski in reformistični poti njihove države.

Liberalizacija vizumskega režima bo med drugim prispevala k poglobitvi stikov med narodi. Poleg tega bo omogočila poglobitev gospodarskih in kulturnih odnosov in boljši politični dialog o različnih vprašanjih, vključno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Poročevalka opozarja tudi na načelo vzajemnosti pri liberalizaciji vizumskega režima, ki se kaže tudi v koristih tako za evropske kot za ukrajinske državljane pri odpravi vizumov. Odprava vizumov za kratkoročno bivanje bo poleg tega prispevala k ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti v okviru začasne uveljavitve poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki je gospodarska sestavina pridružitvenega sporazuma.

Na politični ravni se je Ukrajina po miroljubnih demonstracijah na trgu Majdan novembra 2013 ter predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2014 zavezala znatni politični in demokratični preobrazbi. Ukrajina ima zdaj priložnost za modernizacijo in razvoj prave demokracije in za zagotavljanje pravne države. Evropska unija podpira Ukrajino v tem procesu, ki zahteva stalna in trajna prizadevanja. Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima je veliko prispeval k temu procesu, zlasti na področjih varnosti dokumentov (vključno z izdajo biometričnih potnih listov v skladu najvišjimi mednarodnimi standardi, ki presegajo minimalne zahteve akcijskega načrta, in uvedbo vizumskega informacijskega sistema), nadzora meja, boja proti korupciji (z ustanovitvijo štirih ključnih institucij na tem področju) in boja proti organiziranemu kriminalu ter pranju denarja. V zvezi s tem poročevalka v celoti podpira čimprejšnjo sklenitev sporazuma o strateškem in operativnem sodelovanju med Ukrajino in Europolom. Poročevalka poleg tega poudarja, da je treba še dalje spoštovati merila, ki so bila izpolnjena med postopkom liberalizacije vizumskega režima, tako kot v vseh ostalih primerih prenosa v Prilogo II spremenjene uredbe. Napredek pri dialogu o liberalizaciji vizumskega režima bo treba skrbno spremljati v okviru drugih dialogov o pridružitvenem sporazumu, zlasti v zvezi z bojem proti korupciji, za katerega bo še naprej treba zagotoviti zadostna sredstva in popolno politično zavezanost.

Poročevalka je upoštevala tudi mobilnosti ter tveganja v zvezi z migracijo in varnostjo. Poudarja, da je trenutno odstotek zavrnjenih vlog za izdajo vizuma za EU za ukrajinske državljane nižji od 2 %. Poleg je tega sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Ukrajino za vračanje migrantov z neurejenim statusom iz novembra 2007 eden najbolj učinkovitih, saj je odstotek dejansko vrnjenih migrantov višji od 80 %, kar kaže na dobro sodelovanje na tem področju in omogoča ublažitev tveganj v zvezi z migracijo. Poročevalka spodbuja Ukrajino, naj ohrani povezavo mejnih prehodov z Interpolovimi podatkovnimi zbirkami ter nadaljuje izdajo biometričnih potnih listov in kampanjo ozaveščanja o pravicah in obveznostih pri potovanju v EU brez vizumov. Evropska unija in Ukrajina bosta morali posvetiti posebno pozornost trgovini z ljudmi in zlorabi režima izvzetja iz vizumske obveznosti s strani kriminalnih mrež, ki so s tem povezane.

Nazadnje poročevalka meni, da bi Evropski parlament z glasovanjem za predlog Evropske komisije potrdil načelo, v skladu s katerim se za vsako državo, ki izpolnjuje vsa potrebna merila, lahko liberalizira vizumski režim, pri čemer opozarja na to, da je treba merila, ki so utrla pot liberalizaciji, izpolnjevati tudi po uveljavitvi te odločitve. Verodostojnost in zanesljivost Evropske unije kot partnerja sta za tretje države in zlasti za evropsko usmerjene sosednje države odvisna od spoštovanja te metode. Metoda odraža spoštovanje pravne države ter spoštovanja prava in mednarodnega prava kot temeljna načela Evropske unije, tudi v okviru nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji.

Končno, ob upoštevanju meril akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in pomena, ki ga ima liberalizacija vizumskega režima za evropske in ukrajinske državljane, poročevalka priporoča, naj člani Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve podprejo to poročilo.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7.7.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

(COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD))

Pripravljavec mnenja: Jacek Saryusz-Wolski

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za zunanje zadeve je že večkrat podprl poenostavitev vizumskih postopkov in liberalizacijo vizumskih režimov za države vzhodnega partnerstva kot pomemben instrument zunanje in varnostne politike EU ter način za krepitev stikov med ljudmi in odnosov z EU. To področje velja za enega od poglavitnih stebrov politike EU, kar so voditelji držav članic EU poudarili na vrhunskih srečanjih, in izraža odločno podporo državljanom držav vzhodnega partnerstva.

Dialog o liberalizaciji vizumskega režima z Ukrajino se je začel oktobra 2008, sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu pa sta začela veljati 1. januarja 2008, pri čimer je bil prvi spremenjen leta 2013. Ukrajina je v zadnjih dveh letih dosegla bistven napredek pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, ki ga je Komisija potrdila v zadnjih dveh poročilih o napredku. 

Brezvizumski režim za Ukrajino bi bilo treba brez nadaljnjega odlašanja čim prej odobriti, s čimer bi priznali napredek, ki ga je ta država dosegla na svoji evropski poti. Nanjo je stopila pred dvema letoma po evromajdanskih protestih, ko se je ukrajinski narod boril za svojo proevropsko usmeritev in evropske demokratične vrednote.

Kot dodatno spodbudo v procesu reform bi bilo treba uvesti mehanizem za spremljanje, s katerim bi lahko EU že med opazovanjem spodbujala stalno izvajanje protikorupcijske zakonodaje in spoštovanje načela pravne države. Mehanizem zadržanja, ki je trenutno v obravnavi, ne zadostuje, saj se osredotoča le na tveganja, povezana z migracijami, zato bi ga bilo treba dopolniti z nadaljnjim izpolnjevanjem zahtevanih standardov in meril.

Odločitve o sprejetju brezvizumskega režima za Ukrajino ne bi smeli odložiti do vzpostavitve mehanizma za spremljanje, temveč bi jo bilo treba sprejeti takoj, vendar s pridržkom, da bo mehanizem zadržanja samodejno vključen takoj, ko bo pripravljen. 

Ukrajina je v zadnjih dveh letih po evromajdanskih protestih in po spremembah, ki so jih ti prinesli, izvedla smele in celovite reforme, katerih cilj je vzpostaviti resnično demokratičen politični sistem in dobro delujoče gospodarstvo. Po uspešni izvedbi teh reform bi morala biti Ukrajina zmožna, da se preobrazi iz posovjetske v evropsko državo. Od leta 2014 v Ukrajini potekajo izjemna reformna prizadevanja. Dosežen je bil napredek pri izvajanju zahtevanih reform, med drugim na področju boja proti korupciji, reforme tožilstva in pravosodja, krepitve demokratičnih institucij in spoštovanja načela pravne države, kar je Komisija tudi priznala. Te reforme je treba izvesti v celoti, naloga pa še zdaleč ni končana. Nova vlada mora izkazati potrebno odločnost za nadaljnje izvajanje reform in politično stabilnost, ki so skupaj z javno podporo ključnega pomena za njen uspeh. Z vzpostavitvijo brezvizumskega režima bi priznali prizadevanja in uspeh, dosežen pri izpolnjevanju meril iz akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Gre tudi za simboličen, a zelo konkreten izkaz podpore EU Ukrajini in njenim državljanom.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga, da Parlament v prvi obravnavi sprejme svoje stališče tako, da prevzame predlog Komisije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

Referenčni dokumenti

COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

28.4.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

28.4.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Jacek Saryusz-Wolski

24.5.2016

Obravnava v odboru

14.6.2016

 

 

 

Datum sprejetja

7.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

3

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, László Tőkés, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, András Gyürk, Paavo Väyrynen, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala


MNENJE Odbora za pravne zadeve (27.9.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

(COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD))

Pripravljavka mnenja: Heidi Hautala

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za pravne zadeve je v preteklem letu podrobno spremljal razvoj dogodkov v Ukrajini, zlasti reformo sodstva in javne uprave ter veliko zakonodajno dejavnost, vključno s spremembami ustave in harmonizacijo zakonodaje s pravom EU, ki je potekala v tem obdobju.

Delegacija, ki so jo sestavljali člani odbora, je septembra 2015 obiskala Kijev, da bi preučila, kako bi Parlament lahko lokalnim pravosodnim organom, pa tudi podjetjem in državljanom pomagal ustvarjati boljše povezave in odnose v zvezi s temi vprašanji. Nato je bilo junija 2016 v Bruslju v sodelovanju s Komisijo, svetovalno misijo EU (EUAM Ukrajina) in Svetom Evrope organizirano javno posvetovanje, ki so se ga udeležili javni in zasebni ukrajinski deležniki, dejavni na teh področjih.

Komisija je v svojih zadnjih dveh poročilih o napredku ugotovila, da je Ukrajina zelo napredovala pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. To dejstvo bi bilo treba izkoristiti za odpravo vizumov, vendar morajo biti vzpostavljeni mehanizmi za učinkovito spremljanje napredka pri izvajanju pridružitvenega sporazuma, zlasti v zvezi z reformo sodstva in javne uprave.

Odbor za pravne zadeve z velikim veseljem ugotavlja velik napredek, ki je razviden iz poročil Komisije o napredku in ki so mu bili priča tudi sami člani odbora med omenjenim obiskom delegacije in javnim posvetovanjem. Vendar je treba poudariti, da je treba konkretne rezultate doseženega napredka ne le ohraniti, temveč tudi nadgrajevati in načelo pravne države vključiti v vse vidike ukrajinske družbe, da se nenazadnje tudi zagotovi, da bodo odločitev o liberalizaciji vizumskega režima in morebitni podobni prihodnji ukrepi EU v Ukrajini prispevali k pospešenemu približevanju zakonodaji EU in evropski pravni tradiciji.

******

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga, da Evropski parlament kot svoje stališče v prvi obravnavi sprejme predlog Komisije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

Referenčni dokumenti

COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

28.4.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

28.4.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Heidi Hautala

11.7.2016

Obravnava v odboru

5.9.2016

 

 

 

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Sergio Gaetano Cofferati, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Sylvia-Yvonne Kaufmann, Stefano Maullu, Virginie Rozière


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

Referenčni dokumenti

COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD)

Datum predložitve EP

20.4.2016

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

28.4.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

28.4.2016

JURI

28.4.2016

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

23.5.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

26.5.2016

5.9.2016

 

 

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Malin Björk, Michał Boni, Frank Engel, Tanja Fajon, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Anna Hedh, Petr Ježek, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Luigi Morgano, Morten Helveg Petersen, Josep-Maria Terricabras, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Arnaud Danjean, Eugen Freund, Sylvie Goddyn, Mylène Troszczynski

Datum predložitve

29.9.2016


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

40

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Petr Ježek, Morten Helveg Petersen, Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld

ECR

Jussi Halla-aho, Timothy Kirkhope, Helga Stevens

GUE/NGL

Malin Björk

PPE

Michał Boni, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Frank Engel, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Roberta Metsola, József Nagy, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D

Tanja Fajon, Eugen Freund, Ana Gomes, Anna Hedh, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Luigi Morgano, Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel

Verts/ALE

Eva Joly, Judith Sargentini, Josep-Maria Terricabras

4

-

ENF

Lorenzo Fontana, Sylvie Goddyn, Mylène Troszczynski

PPE

Arnaud Danjean

1

0

EFDD

Kristina Winberg

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo