Postopek : 2016/2047(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0287/2016

Predložena besedila :

A8-0287/2016

Razprave :

PV 25/10/2016 - 13
CRE 25/10/2016 - 13

Glasovanja :

PV 26/10/2016 - 6.2
CRE 26/10/2016 - 6.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0411

POROČILO     
PDF 981kWORD 135k
13.10.2016
PE 589.175v03-00 A8-0287/2016(Del 1)

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(11900/2016 – C8-0373/2016 – 2016/2047(BUD))

Del 1: predlog resolucije

Odbor za proračun

Poročevalca:   Jens Geier (oddelek III – Komisija)

  Indrek Tarand (drugi oddelki)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za ribištvo
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (11900/2016 – C8-0373/2016 – 2016/2047(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (COM(2016)0603),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2017, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je Komisija sprejela 18. julija 2016 (COM(2016)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je Svet sprejel 12. septembra 2016 in ga 14. septembra 2016 posredoval Evropskemu parlamentu (11900/2016 – C8-0373/2016),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0287/2016),

A.  ker bi bilo treba v razmerah, ko sredstev ni veliko, večji pomen pripisati proračunski disciplini ter učinkoviti in uspešni porabi finančnih sredstev;

B.  ker bi moral dialog med Parlamentom in Komisijo iz člena 318 PDEU spodbujati k v uspešnost usmerjeno kulturo v Komisiji, vključno s povečano preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo;

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je treba proračun za leto 2017 obravnavati v širšem kontekstu vmesne revizije večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba zagotoviti ravnovesje med dolgoročnimi prednostnimi nalogami ter novimi izzivi, zato meni, da mora biti proračun za leto 2017 v skladu s cilji EU do leta 2020, ki ponujajo osrednjo usmeritev in glavne prednostne naloge;

2.  ponovno izraža trdno prepričanje, da pobude Evropske komisije, kot je ukinitev financiranja iz skladov ESI, kakor določa člen 23(15) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah)(8), zlasti v sedanjih posebnih okoliščinah niso zgolj nepravične in nesorazmerne, pač pa tudi politično nevzdržne;

3.  ugotavlja, da je Parlament pri obravnavi proračuna za leto 2017 v celoti upošteval politične prednostne naloge, sprejete z veliko večino v omenjeni resoluciji z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah in resoluciji z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred vložitvijo predloga Komisije; 

4.  poudarja, da sta mir in stabilnost osrednji vrednoti, ki ju mora Unija ohranjati; meni, da je treba zaščititi Velikonočni sporazum, ki se je izkazal kot izjemno pomemben za mir in spravo na Severnem Irskem; poudarja, da je treba s posebnimi ukrepi zagotoviti podporo regijam, ki bodo še posebej oškodovane, če bo Velika Britanija po pogajanjih izstopila iz Unije , potem ko bo v skladu z izraženo voljo državljanov aktivirala člen 50 Lizbonske pogodbe;

5.  poudarja, da se Unija trenutno sooča s številnimi resnimi težavami in novimi izzivi, ki jih ob pripravi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni bilo mogoče predvideti; je prepričan, da je treba v proračunu Unije sprostiti več finančnih sredstev, da bi odgovorili na politične izzive ter Uniji omogočili nujno in prednostno obravnavanje te krize in učinkovito odzivanje nanjo; meni, da so potrebne trdne politične zaveze, da bo mogoče v letu 2017 in do izteka programskega obdobja poiskati dodatna proračunska sredstva v ta namen;

6.  poudarja, da mora proračun za leto 2017 izpolniti potrebe migracijskega izziva in počasne gospodarske rasti po gospodarski krizi; ugotavlja, da je treba okrepiti financiranje projektov na področju raziskav in infrastrukture, pa tudi projektov za spoprijemanje z brezposelnostjo mladih;

7.  spominja, da je Parlament sicer nemudoma odobril dodatna sredstva, potrebna za obvladovanje trenutnih begunskih in migracijskih izzivov, pri tem pa še naprej podpiral cilje trajnostnega razvoja, vendar je ves čas opozarjal, da to vprašanje ne sme potisniti na stranski tir drugih pomembnih politik Unije, predvsem ustvarjanja dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter oblikovanja podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja, da je zgornja meja v razdelku 3 občutno prenizka, zato ni mogoče zagotoviti dovolj finančnih sredstev za notranjo razsežnost trenutne migracijske in begunske krize, in vztraja, da je treba sprejeti celovit in na človekovih pravicah temelječ pristop, s katerim bi povezali migracije z razvojem ter zagotovili vključevanje delavcev migrantov, prosilcev za azil in beguncev, pa tudi prednostne programe, kot so kulturni; poudarja, da je Komisija želela zagotoviti potrebna dodatna sredstva na tem področju, zato je v predlogu proračuna za leto 2017 prvič v zgodovini predlagala uporabo posebnih instrumentov v večletnem finančnem okviru, vključno s polno uporabo instrumenta prilagodljivosti, pa tudi precejšnjo uporabo varnostne rezerve, namenjene skrajnim primerom, Svet pa je njeno namero podprl;

8.  ponavlja svoje stališče, da zahtevam za dodatno financiranje ukrepov za obravnavo trenutnih begunskih in migracijskih izzivov ne bi smeli zadostiti v škodo obstoječih zunanjih ukrepov Unije, vključno z razvojno politiko; ponavlja, da instrumenta za begunce v Turčiji, skrbniških skladov in drugih priložnostnih instrumentov ne bi smeli financirati z zmanjševanjem sredstev za druge obstoječe instrumente; je zaskrbljen zaradi uvajanja ad hoc instrumentov, ki niso del proračuna Unije, saj bi lahko ogrozili njegovo enotnost in obšli redni proračunski postopek, ki terja udeležbo in nadzor Evropskega parlamenta; močno dvomi, da zgornja meja v razdelku 4 (Evropa v svetu) zadošča za trajnostno in učinkovito odzivanje na trenutne zunanje izzive, vključno z migracijskimi in begunskimi izzivi;

9.  znova izraža prepričanje, da bi bilo treba v proračunu Unije poiskati načine za financiranje novih pobud, ki ne bodo škodovali obstoječim programom in politikam Unije, in poziva, naj se poiščejo trajnostna sredstva za financiranje teh pobud; je zaskrbljen, da se bo pripravljalni ukrep za obrambne raziskave, za katerega bo v naslednjih treh letih namenjenih 80 milijonov EUR, financiral iz že tako premajhnega proračuna večletnega finančnega okvira; je prepričan, da dodatne operacije, upravni stroški, pripravljalni ukrepi in pilotni projekti v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko zahtevajo dodatna sredstva iz držav članic, saj v proračunu Unije že zdaj primanjkuje denarja; meni, da bi morale države članice to vprašanje urediti med vmesnim pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba pojasniti dolgoročno financiranje skupnih obrambnih raziskav;

10.  opozarja, da je Unija ratificirala sporazum COP 21 in da mora del finančnih sredstev nameniti spoštovanju mednarodnih zavez; ugotavlja, da se bo v skladu s poročilom o načrtovanih prihodkih in odhodkih za proračunsko leto 2017 temu cilja iz proračuna namenilo 19,2 % odhodkov; odločno spodbuja Komisijo, naj nadaljuje po tej poti, da bo v skladu s svojo zavezo o vključitvi ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v sedanji večletni finančni okvir uresničila cilj 20 %;

11.  obnavlja vse zneske, ki jih je Svet v predlogu proračuna zmanjšal; ne razume razlogov za predlagane reze in nasprotuje nameri Sveta, da znova oblikuje umetne razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih, kot sta podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu), zlasti ker bi bile te razlike v vsakem primeru premajhne za odzivanje na nepredvidene okoliščine in krize;

12.  ugotavlja, da Svet v obravnavi proračuna že zadnjih pet let ni uspel napovedati točnega izvrševanja proračuna Unije in da je bilo, če upoštevamo vse spremembe proračuna, v vseh končnih proračunih potrebnih precej več sredstev; zato poziva Svet, naj spremeni svoje stališče v spravnem odboru, da bo za proračun za leto 2017 že od vsega začetka mogoče zagotoviti dovolj sredstev;

13.  napoveduje, da bo Parlament zaradi zelo majhnih razlik do zgornjih meja v proračunu za leto 2017 podprl povečanje predloga proračuna z izkoristkom vseh razpoložljivih razlik do zgornjih meja in večjo uporabo varnostne rezerve, da bo mogoče ustrezno zadostiti najnujnejšim potrebam;

14.  znova v celoti obnavlja sredstva za instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, ki so bila zmanjšana zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), za skupni znesek 1.240 milijonov EUR v obveznostih za leto 2017, in sicer z novimi proračunskimi sredstvi, ki bodo zagotovljena pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira; vztraja, da se je treba učinkovito odzvati na brezposelnost mladih v vsej Uniji; zato pobudi za zaposlovanje mladih namenja dodatnih 1.500 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, da jo bo mogoče še naprej izvajati; meni, da bi se bilo treba o primernih dodatnih sredstvih za te pomembne programe Unije odločiti med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira;

15.  pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos prihodnjim izzivom in se bo nanje učinkovito odzvala;

16.  določa, da skupna raven proračunskih sredstev za leto 2017 znaša 161,8 milijarde EUR v obveznostih in 136,8 milijarde EUR v plačilih;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

17.  ugotavlja, da je Svet ponovno korenito zmanjšal podrazdelek 1a, saj je 52 % celotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti opravil v tem razdelku; zato dvomi, da je Svet v obravnavi proračuna namenil posebno pozornost zaposlovanju in rasti, ki naj bi bila politična prednostna naloga Sveta;

18.  odločno nasprotuje tem rezom v razdelku, ki simbolizira evropsko dodano vrednost ter prinaša rast in delovna mesta za državljane; zato je sklenil obnoviti vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal;

19.  je sklenil v celoti obnoviti prvotni vrstici Obzorja 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi ustanovitve jamstvenega sklada za EFSI, s čimer je izpolnil zavezo iz junija 2015, da bo čim bolj zmanjšal proračunske učinke uvedbe EFSI na Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope v letnih proračunskih postopkih; poudarja, kako pomemben je največji program Unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki pretvarja odlične zamisli v proizvode in storitve, s tem pa spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje; zahteva, da se zagotovijo ustrezne dodatne proračunske obveznosti v višini 1,24 milijarde EUR, vendar ne iz trenutnega predloga proračuna; pričakuje, da bo v sklopu vmesne revizije večletnega finančnega okvira dosežen skupni dogovor o tem perečem vprašanju; poudarja, da bi bilo treba izboljšati EFSI, da bo povsem učinkovit in uspešen, pri tem pa zagotoviti, da se bo spoštovalo načelo dodatnosti, izboljšati geografsko in sektorsko ravnovesje ter povečati preglednost pri procesu sprejemanja odločitev;

20.  v skladu s svojima stalnima prednostnima nalogama zaposlovanja in rasti ter po temeljiti oceni dosedanje zmogljivosti črpanja predlaga selektivno povečanje za programe COSME, Progress, Marie Curie, Evropski raziskovalni svet, Eures in Erasmus+, pri čemer ta sredstva ne bodo izvirala iz obstoječega predloga proračuna; ugotavlja, da je mogoče takšna povečanja sredstev financirati iz rezerve, ki je na voljo za ta podrazdelek;

21.  zato znesek obveznosti v razdelku 1a povečuje za 69,367 milijona EUR glede na predlog proračuna (EFSI, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi so izključeni);

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

22.  poudarja, da je približno tretjina letnega proračuna Unije namenjena gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji; poudarja, da je kohezijska politika glavno orodje Unije za naložbe in zmanjšanje razlik med regijami EU in da ima pomembno vlogo pri uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujočo rast; 

23.  nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje v višini 3 milijonov EUR v obveznostih in, še pomembneje, 199 milijonov EUR v plačilih v podrazdelku 1b, vključno z vrsticami za podporo; poziva Svet, naj pojasni, kako je to zmanjšanje združljivo z njegovim ciljem, da bo zagotovil potrebna sredstva za nemoteno izvajanje novih programov v četrtem letu večletnega finančnega okvira 2014–2020; opozarja, da je stopnja plačil, ki jo v tem razdelku predlaga Komisija, že 23,5 % nižja kot v proračunu za leto 2016; v zvezi s tem poudarja, da ni mogoče upravičiti ali sprejeti dodatnega zmanjšanja sredstev za plačila;

24.  poziva, naj se na podlagi poročil o ocenah učinka oceni učinek politik Unije, da bi ugotovili, v kolikšnem obsegu je bilo mogoče z njimi med drugim zmanjšati ekonomske razlike, oblikovati konkurenčna in raznolika regionalna gospodarstva ter spodbuditi trajnostno rast in zaposlovanje;

25.  je zaskrbljen zaradi precejšnjih zamud pri izvajanju cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki bodo bržkone zelo slabo vplivale na pravočasno doseganje rezultatov na terenu, obstaja pa tudi tveganje, da se bodo zato v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira znova nakopičili neporavnani računi; poziva države članice, ki jih to zadeva, naj hitro imenujejo še preostale upravljavske in plačilne organe ter organe za potrjevanje in odpravijo vse druge razloge za zamude pri izvajanju programov; je seznanjen s predlogi Komisije za nadaljnjo poenostavitev na tem področju in meni, da morajo države članice storiti vse, kar je v njihovi moči, da se bodo lahko programi začeli izvajati brez ovir; zato poziva k večji sinergiji in dopolnjevanju med politikami javnih naložb iz proračuna držav članic in proračuna Unije ter politikami spodbujanja rasti in trajnostnega zaposlovanja, kar je tudi bistveno za Unijo;

26.  je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam s proračunom 142 800 000 EUR in poudarja, da je treba ta sredstva dodeliti tako, da se poveča gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija;

27.  obžaluje, da Komisija za leto 2017 ni predlagala sredstev za obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih, saj je bila večina teh sredstev na voljo že v začetku obdobja, v letih 2014 in 2015; poudarja, da odločno podpira nadaljnje izvajanje pobude za zaposlovanje mladih; v skladu z uredbo o Evropskem socialnem skladu(9), ki predvideva takšno nadaljevanje, sklene v prvi fazi pobudi za zaposlovanje mladih nameniti dodatnih 1.500 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 500 milijonov EUR v sredstvih za plačila, da se bo mogoče primerno odzvati na brezposelnost mladih, pri tem pa se opirati na rezultate ocene izvajanja te pobude, ki jo je opravila Komisija; ugotavlja, da bi bilo treba v skladu z zahtevami Parlamenta v sklopu prihajajoče vmesne revizije večletnega finančnega okvira doseči skupni dogovor o primernem dodatnem financiranju pobude za zaposlovanje mladih v preostanku programskega obdobja; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile izvajanje te pobude na terenu, kar bo neposredno koristilo mladim Evropejcem;

28.  je sklenil obnoviti tako zneske obveznosti kot zneske plačil iz predloga proračuna v vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal; se je odločil, da bo v podrazdelku 1b povečal obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za 1.500 milijonov EUR glede na predlog proračuna, plačila pa za 500 milijonov EUR, medtem ko bo sredstva Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim povišal za 4 milijone EUR v obveznostih in 2 milijona EUR v plačilih, s čimer bo zgornjo mejo za obveznosti presegel za 1.486.798.635 EUR;

29.  poudarja, da je raven neporavnanih obveznosti najvišja v podrazdelku 1b, saj je v začetku septembra 2016 znašala 151.119 milijonov EUR in bi utegnila ogroziti izvajanje novih programov;

30.  poudarja, da kohezijska politika pomembno prispeva k učinkoviti pripravi proračuna ob upoštevanju enakosti spolov; poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za uvedbo ustreznih orodij za doseganje enakosti spolov, kot so pobude, ki strukturne sklade uporabljajo za spodbujanje priprave nacionalnih proračunov ob upoštevanju enakosti spolov;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

31.  ugotavlja, da je Svet proračunska sredstva v razdelku 2 zmanjšal za 179,5 milijona EUR v obveznostih in 198 milijonov EUR v plačilih, in sicer v vrsticah za upravno podporo, vrsticah za operativno tehnično pomoč (na primer za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter program LIFE), operativnih vrsticah v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki je bistvenega pomena za ohranjanje kmetijstva v poseljenih območjih, in vrsticah decentraliziranih agencij; ugotavlja, da so bila najbolj zmanjšana plačila za razvoj podeželja; meni, da bi moralo dopolnilno pismo ostati podlaga za vsako zanesljivo spremembo proračunskih sredstev za EKJS; ustrezno obnavlja ravni iz predloga proračuna;

32.  pričakuje predložitev dopolnilnega pisma za sveženj nujne pomoči, zlasti za sektor mlečnih izdelkov, in sklene izraziti odločno podporo kmetijskemu sektorju v Uniji; zato povečuje sredstva iz predloga proračuna za 600 milijonov EUR, da bi se bilo mogoče spopasti z učinki krize v mlečnem sektorju in posledicami ruskega embarga za ta sektor;

33.  pozdravlja dodelitev sredstev za raziskave in inovacije na področju kmetijstva v programu Obzorje 2020, da se zagotovi zadostna dobava varne in visokokakovostne hrane ter drugih ekoloških proizvodov; poudarja, da je treba dati prednost projektom, v katerih sodelujejo primarni proizvajalci;

34.  poudarja, da je za izvajanje nove skupne ribiške politike potrebna sprememba paradigme pri upravljanju ribištva, tako na ravni držav članic kot pri ribičih, in glede tega opozarja na težave v preteklih proračunskih letih, ko so se odobrena proračunska sredstva zmanjševala;

35.  sicer pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program LIFE za 30,9 milijona EUR v predlogu proračuna za leto 2017, vendar glede na omenjeno vseeno obžaluje, da skupna sredstva za ta program v znesku 493,7 milijona EUR tudi letos predstavljajo zgolj 0,3 % celotnega predloga proračuna za leto 2017;

36.  opozarja na dosedanje težave zaradi pomanjkanja sredstev za plačila za program LIFE, ki so ovirale in upočasnile ustrezno izvajanje;

37.  v skladu s cilji EU2020 in mednarodnimi zavezami za boj proti podnebnim spremembam sklene povečati sredstva za program LIFE+ iz predloga proračuna;

38.  zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti za 619,8 milijona EUR in sredstva za plačila za 611,3 milijona EUR (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 19,4 milijona EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

39.  poudarja, da so trenutni izzivi v zvezi z migracijami še vedno najpomembnejše vprašanje za Parlament; pozdravlja predlog Komisije, da se za obvladovanje migracijskih izzivov v Uniji nameni dodatnih 1,8 milijarde EUR, poleg zneska, ki je bil prvotno načrtovan za leto 2017; ugotavlja, da veliko odstopanje od prvotnih načrtov priča o tem, da je treba povečati zgornjo mejo razdelka 3; poudarja, da Komisija predlaga financiranje tega povečanja predvsem z uporabo instrumenta prilagodljivosti (za 530 milijonov EUR, s čimer bodo v celoti izkoriščeni vsi finančni viri, razpoložljivi v tem letu) in varnostne rezerve (v znesku 1.160 milijonov EUR); glede na to, da je financiranje odhodkov za migracije doseglo raven brez primere (v razdelkih 3 in 4 ter z uporabo Evropskega razvojnega sklada v letu 2017 znašajo skupaj 5,2 milijarde EUR), in glede na predloge za uporabo instrumenta prilagodljivosti, ki so bili že vloženi, dodatno povečanje za politike, povezane z migracijami, ni potrebno; hkrati namerava nasprotovati vsem poskusom, da bi se zmanjšalo financiranje ukrepov Unije na tem področju;

40.  znova poudarja, da ima proračunska prilagodljivost svoje meje in da je lahko samo kratkoročna rešitev; je trdno prepričan, da je v prihodnost usmerjen in pogumen odgovor na te dolgoročne migracijske in begunske izzive, ki so zajeli vso celino in ne kažejo znamenj umiritve, zahteva povišanje zgornjih meja v razdelku 3; meni, da vse proračunske odločitve za zagotovitev novih sredstev na tem področju dejansko kažejo, da je treba spremeniti zgornjo mejo;

41.  v okviru trenutnih varnostnih in migracijskih izzivov pozdravlja povečanje sredstev za Sklad za azil, migracije in vključevanje (1,6 milijarde EUR) ter Sklad za notranjo varnost (0,7 milijarde EUR); meni, da se je zaradi povečanja sredstev za Sklad za azil, migracije in vključevanje dodatno okrepila potreba po pošteni in pregledni porazdelitvi letnih sredstev med različne programe in cilje skladov, pa tudi po preglednosti porabe teh sredstev;

42.  ugotavlja, da je bil 15. marca 2016 sprejet nov instrument za nujno pomoč v Uniji z okvirnim proračunom 700 milijonov EUR v obdobju treh let (2016–2018), ki je že prinesel neposredne rezultate na terenu v obliki ukrepov za nujno pomoč za humanitarne potrebe velikega števila beguncev in migrantov, ki so prispeli v države članice; vseeno pa ponavlja, da bi bilo treba v prihodnje oblikovati trajnejši pravni in proračunski okvir za uporabo humanitarne pomoči v Uniji; vztraja pri rednem dialogu s Komisijo o sedanjem in prihodnjem delovanju in financiranju tega instrumenta na osnovi povsem preglednih informacij in poročil o ocenah učinka;

43.  zaradi povečane stopnje ogroženosti v več državah članicah, izzivov pri upravljanju migracij, boja zoper terorizem in organizirani kriminal ter potrebe po usklajenem evropskem odzivu poziva k financiranju dodatnih kadrovskih virov Europola, da bi vzpostavili enoto za boj proti terorizmu, ki bi bila v nenehni pripravljenosti in bi pristojnim organom držav članic zagotavljala obveščevalne podatke; meni, da je povečanje namenjeno tudi izboljšanju boja proti trgovini z ljudmi (s posebnim poudarkom na mladoletnikih brez spremstva), boju proti kibernetski kriminaliteti (novo osebje EC3) ter okrepitvi kadrovskih virov na žariščnih točkah v Italiji in Grčiji; opozarja, da ima Europol trenutno na voljo zgolj tri zaposlene, ki bodo napoteni na osem stalnih in več dodatnih začasnih žariščnih točk samo v Italiji; meni, da je to število premajhno, da bi lahko Europol izpolnil svoje naloge na področju boja proti trgovini z ljudmi, terorizmu in drugim resnim oblikam čezmejnega kriminala;

44.  pozdravlja oblikovanje nove proračunske vrstice za zagotavljanje sredstev žrtvam terorizma; podpira sredstva, ki so bila sproščena za obravnavo široke palete potreb žrtev, vključno s psihološko terapijo, psihološko-socialnimi storitvami in finančno podporo; meni, da se pri predlaganju ukrepov za obravnavo terorističnih groženj potrebe nedolžnih žrtev terorizma prepogosto pozabljajo ali postavljajo v drugi plan;

45.  obsoja, da je Svet zmanjšal proračun za številne programe na področju kulture, medijev, državljanstva, temeljnih pravic in javnega zdravja za skupaj 24,3 milijona EUR v obveznostih; meni, da je slabo znamenje, da je Svet zmanjšal sredstva za kulturne programe, da bi jih namenil za trenutne begunske in migracijske izzive; obžaluje, da so številni izmed teh rezov naključni in niso upoštevali odlične stopnje izvrševanja; meni, da bi lahko že majhni rezi ogrozili doseganje rezultatov programov in nemoteno izvajanje ukrepov Unije; zato obnavlja vse zmanjšane zneske iz predloga proračuna;

46.  vztraja, da je treba povečati financiranje za številne ukrepe programov „Ustvarjalna Evropa“ in „Evropa za državljane“, ki že dolgo ne prejemajo dovolj denarja; je trdno prepričan, da so ti programi pomembnejši kot kdaj prej, saj lahko kulturni in ustvarjalni sektor spodbudijo k zaposlovanju in rasti, državljane pa k dejavni udeležbi pri oblikovanju in izvajanju politik Unije; ne razume, kako lahko Svet upraviči zmanjšanje proračunskih sredstev za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, saj se je jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor, katerega financiranje je bilo enkrat že odloženo, začel izvajati šele junija 2016 in je izjemna inovativna rešitev za hudo nedelovanje trga, saj ponuja večje zmogljivosti in zavarovanje kreditnega tveganja finančnim posrednikom, ki posojajo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

47.  poudarja, da programi Unije na področju kulture, izobraževanja, mladine in državljanstva prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, ponujajo dodatne priložnosti in ustvarjajo sinergije s politikami vključevanja priseljencev in beguncev; zato poziva institucije Unije, naj ustrezno povečajo financiranje neposredno upravljanih programov, kot je „Ustvarjalna Evropa“, pa tudi ustreznih proračunskih vrstic strukturnih in investicijskih skladov;

48.  ugotavlja, da je treba predvideti ustrezna proračunska jamstva za priprave na leto 2018, ki bo evropsko leto kulturne dediščine.

49.  opozarja, da je mehanizem Unije na področju civilne zaščite eden od temeljev solidarnosti Unije; poudarja, da Unija igra vlogo „pospeševalca“ pri podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje; je seznanjen s skromnim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za ta program;

50.  pozdravlja uvedbo proračunske vrstice za sklad EU za iskanje in reševanje, iz katerega se bodo financirale dejavnosti iskanja in reševanja, zlasti v Sredozemlju, ki jih izvajajo države članice, usklajujejo pa se na ravni EU; meni, da bi bila uvedba posebnega sklada boljša rešitev kot nenehno povečevanje proračunov Frontexa in novoustanovljene evropske mejne in obalne straže;

51.  pozdravlja oblikovanje proračunske vrstice v podporo evropski državljanski pobudi, ki je novoustanovljen instrument, katerega cilj je državljane vključiti v procese sprejemanja odločitev Unije in poglobiti evropsko demokracijo; meni, da je raven sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna prenizka; sklene povečati sredstva v tej proračunski vrstici;

52.  ugotavlja, da Komisija za evropsko državljansko pobudo predlaga obveznosti v višini 840.000 EUR v ločeni proračunski vrstici, oblikovani prejšnje leto, in opozarja, da je treba z ustreznimi finančnimi sredstvi spodbuditi uporabo tega instrumenta kot pomembnega orodja participativne demokracije;

53.  pozdravlja povečanje financiranja za komuniciranje predstavništev Komisije, dialog z državljani in ukrepe partnerstva, pri čemer proračunska sredstva za leto 2017 znašajo 17,036 milijona EUR za prevzem obveznosti in 14,6 milijona EUR za plačila, saj bo ta denar porabljen za pobude za približevanje evropskim državljanom, pridobivanje njihovega zaupanja ter njihovo seznanjanje s politikami Unije;

54.  poudarja, da je treba sekretariatu skupnega registra za preglednost nameniti zadostne in ustrezne upravne in finančne vire, da bo lahko po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost opravljal svoje naloge;

55.  ugotavlja, da njegova različica proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) presega zgornjo mejo razdelka 3 za 71,28 milijona EUR v obveznostih, plačila pa so večja za 1.857,7 milijona EUR; glede na to, da je bila razlika do zgornje meje porabljena že v predlogu proračuna, predlaga, da se to povečanje financira še v okviru zgornje meje, za številne nujne odhodke v zvezi z migracijami pa se uporabi varnostna rezerva;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

56.  ugotavlja, da se zaradi begunskih in migracijskih izzivov, ki se še nadaljujejo, Unija na področju zunanjega delovanja sooča z vse večjimi finančnimi potrebami, ki korenito presegajo trenutni razdelek 4; zato močno dvomi, da zgornja meja v razdelku 4 zadošča za zagotavljanje primernih finančnih sredstev za zunanjo razsežnost begunskih in migracijskih izzivov; obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala sredstva za programe, kot sta instrument razvojnega sodelovanja ter instrument za stabilnost in mir, da bi financirala nove pobude, kot je instrument za begunce v Turčiji; poudarja, da do tega ne bi smelo prihajati na račun politik na drugih področjih; se je zato odločil v veliki meri zmanjšati prenos pomembnih finančnih sredstev iz instrumentov, ki med drugim obravnavata temeljne vzroke migracijskih tokov; opozarja, da mora glavni cilj razvojne politike Unije ostati zmanjšanje revščine; obžaluje, da so proračunska sredstva za humanitarno pomoč in za sredozemsko vejo evropskega instrumenta sosedstva nižja kot tista, odobrena v proračunu za leto 2016, čeprav sta pomembni pri soočanju s številnimi zunanjimi izzivi; obžaluje neupravičena zmanjšanja sredstev, ki jih je opravil Svet;

57.  je zato sklenil, da obnovi vse zneske v razdelku 4, ki jih je Svet zmanjšal; se je prav tako odločil, da proračunska sredstva za sredozemsko vejo evropskega instrumenta za sosedstvo in humanitarno pomoč obnovi na raven iz leta 2016; ublažiti namerava tudi reze Komisije za instrument razvojnega sodelovanja in instrument za stabilnost in mir; meni, da je bistveno ohraniti osrednjo vlogo Unije in raven sredstev pri podpiranju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA, pa tudi vrstic, v evropskem instrumentu sosedstva namenjenih vzhodnemu partnerstvu; poudarja pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

58.  je sklenil povečati makrofinančno pomoč, ki je bila v primerjavi z letom 2016 korenito zmanjšana; je prepričan, da bo potrebno več sredstev, kot je predlagano, da bo mogoče ugoditi vsem prihodnjim prošnjam za posojila;

59.  v celoti podpira instrument za begunce v Turčiji in predlaga, da se del prispevka iz proračuna Unije, načrtovanega za leto 2017, prenese v leto 2016 zaradi dobrega izvrševanja in precejšnje razlike do zgornje meje, ki ostaja v proračunu za leto 2016; zato poziva k povečanju financiranja za instrument predpristopne pomoči IPA II za 400 milijonov EUR s spremembo proračuna za leto 2016 in k ustrezni uporabi varnostne rezerve; ta znesek v proračunu za leto 2017 prenaša v rezervo, dokler ne bo dosežen celovit dogovor o nadomestnem financiranju instrumenta za begunce v Turčiji, da se razbremeni druge instrumente za zunanje financiranje, ki so pod pritiskom brez primere;

60.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so skrbniški skladi EU in instrument za pomoč beguncem v Turčiji kljub tematski naravi in precejšnji velikosti v proračunu Unije praktično nevidni; poziva, da se jih vključi na bolj pregleden način, ki bo bolj spoštoval enotnost proračuna Unije in pristojnosti proračunskega organa, ter v ta namen uvaja novo proračunsko vrstico; poziva Komisijo, naj predloži dokaze, da uporaba finančnih instrumentov v okviru skrbniških skladov ne povzroča preusmerjanja proračunskih sredstev od ciljev, ki jih določa prvotna pravna podlaga teh instrumentov; ugotavlja, da so se poskusi, da bi prispevek iz proračuna Unije deloval kot vzvod za dodatne nacionalne prispevke, doslej povsem izjalovili; glede na to poudarja, da bo Parlament pozive k prispevku iz proračuna EU za skrbniške sklade v prihodnje podprl samo, če bodo države članice že prej plačale primerljiv znesek; zato poziva države članice, naj čim prej izpolnijo svoje zaveze;

61.  ugotavlja, da jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki krije izpade iz posojil in jamstev za posojila, odobrena državam nečlanicam ali za projekte v državah nečlanicah, po podatkih iz poročila Komisije o jamstvih, ki jih krije splošni proračun (COM(2016)576), potrebuje dodatna sredstva, da bo dosegel ciljni znesek, zaradi česar so bile v predlog proračuna vnesene rezervacije v višini 228,04 milijona EUR; je zaskrbljen, da bodo te zahteve povzročile dodatno obremenitev za že tako tesno odmerjeno zgornjo mejo v razdelku 4;

62.  pozdravlja proračunska predloga Komisije o novem okviru za partnerstvo na področju migracij in načrtom za zunanje naložbe; vendar izraža zaskrbljenost zaradi oblikovanja morebitnih novih „satelitov“ zunaj proračuna Unije; poudarja, da je treba ohraniti popoln parlamentarni nadzor nad proračunom Unije; odločno meni, da je treba spoštovati načelo enotnosti proračuna; je prepričan, da nove prednostne naloge ne bi smeli financirati na račun obstoječih projektov Unije; meni, da bi bilo treba poskrbeti za dodatno prilagodljivost ter zagotoviti ambiciozen okvir z zadostnimi, novimi sredstvi, s katerim bi spodbujali naložbe v Afriko in sosedstvo EU;

63.  znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna SZVP v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti Unije;

64.  zato znesek obveznosti v razdelku 4 povečuje za 497,9 milijona EUR glede na predlog proračuna, znesek plačil pa za 495,1 milijona EUR (pilotni projekti in pripravljalni ukrepi so izključeni, upoštevan pa je prenos posebnih predstavnikov EU v proračun ESZD);

65.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru (3 milijone EUR), kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

Razdelek 5 – uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

66.  meni, da so rezi Sveta neupravičeni in škodljivi, zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za vse upravne odhodke Komisije, vključno z odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih od 1 do 4;

67.  glede na nedavna razkritja in v želji, da bi znova pridobil zaupanje državljanov Unije in povrnil ugled institucijam Unije, je sklenil 20 % proračunskih sredstev za začasna nadomestila nekdanjim članom prenesti v rezervo, dokler Komisija ne bo začela izvajati strožjega kodeksa ravnanja za komisarje, da bi preprečila navzkrižje interesov in izmenično zaposlovanje uradnikov v zasebnem in javnem sektorju („vrtljiva vrata“);

68.  meni, da je medinstitucionalno upravno sodelovanje vir učinkovitosti, saj je mogoče strokovno znanje, zmogljivosti in vire, razvite za posamezno institucijo, dati na razpolago tudi drugim; zato poziva, naj se vzpostavi sistem, ki bi omejil upravno breme na potrebni minimum, poskrbel za ustrezno kakovost storitev, glavnim pristojnim institucijam zagotovil potrebna proračunska sredstva in spodbudil sodelovanje drugih institucij z omejitvijo njihovega deleža stroškov, ki nastajajo pri sodelovanju, s tem pa uskladil odločitve o dobrem finančnem poslovodenju na ravni institucij s skupnim dobrim finančnim poslovodenjem v zvezi s proračunom;

Agencije

69.  v splošnem sprejema napovedi Komisije glede proračunskih potreb agencij; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ;

70.  pozdravlja povečanje proračunov agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostjo; poudarja, da te agencije potrebujejo ustrezna sredstva (vključno z naložbami v nove tehnologije) in osebje, če se njihove naloge povečajo;

71.  glede na sedanje varnostne izzive in nujnost usklajenega evropskega odziva meni, da nekatera povečanja sredstev ne zadoščajo, zato se je odločil povečati proračunska sredstva za Evropski policijski urad (Europol), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje, Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (EU-LISA) ter Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

72.  poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev in delovnih mest, da pa bo treba njene potrebe po operativnih sredstvih in osebju natančno spremljati, zato da bo agencija tudi v prihodnje kos svojim nalogam;

73.  podrobno poudarja, da je treba zagotoviti dovolj kadrovskih in materialnih virov za Europolov novoustanovljeni evropski center za boj proti terorizmu, EC3 in IRU, tudi ko gre za skupno operativno načrtovanje in ocenjevanje groženj, da bi okrepili usklajen pristop držav članic pri boju proti organiziranemu kriminalu, kibernetski kriminaliteti in internetnemu kriminalu, terorizmu in drugim resnim oblikam kriminala; zahteva dodatna sredstva za skupne preiskovalne ekipe;

74.  spominja na načrtovano izboljšanje in medoperabilnost različnih informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, ki ju je najavila Komisija v sporočilu „o prihodnjem okviru za močnejše in pametnejše informacijske sisteme za upravljanje meja in notranjo varnost“ z dne 6. aprila 2016; poziva, naj se upošteva potreba po ustreznih virih, da bo mogoče te tehnične rešitve hitro in učinkovito prenesti v uporabo;

75.  je zadovoljen, da je bilo v proračun za leto 2017 vključenih dovolj sredstev za podporo dolgoročni preobrazbi agencije Frontex v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter preoblikovanju EASO v pravo azilno agencijo; poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev, da pa bo treba njene potrebe po operativnih sredstvih in osebju natančno spremljati, zato da bo agencija tudi v prihodnje kos svojim nalogam;

76.  je glede na vse slabše humanitarne razmere v evropskem južnem sosedstvu, vse številnejše prosilce za azil in predvsem namero še bolj okrepiti njegov mandat, kot pa je predlagala Komisija, sklenil povečati tudi proračunska sredstva za Evropski azilni podporni urad za leto 2016;

77.  znova izraža nestrinjanje s pristopom Komisije in Sveta do zaposlovanja v agencijah, zato je spremenil znatno število kadrovskih načrtov; ponovno poudarja, da bi morale vse agencije število delovnih mest zmanjšati za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu, vendar je treba za nova delovna mesta, potrebna za izvajanje novih nalog zaradi spremenjenih političnih razmer in nove zakonodaje od leta 2013, zagotoviti dodatna sredstva, prav tako pa jih ne bi smeli upoštevati pri kadrovskih rezih v skladu z medinstitucionalnim sporazumom; zato znova opozarja, da nasprotuje zamisli o rezervi za prerazporeditve med agencijami, vendar potrjuje, da je pripravljen sprejeti sprostitev delovnih mest s povečevanjem učinkovitosti agencij, ki bo mogoče s tesnejšim upravnim sodelovanjem ali celo združitvami, kjer je to ustrezno, in z združevanjem nekaterih funkcij s Komisijo ali drugo agencijo;

78.  poudarja, da bi lahko ustvarili ogromne prihranke pri operativnih in kadrovskih stroških, če bi imele agencije, ki delujejo v različnih krajih (ENISA, eu-LISA, ERA), en sam sedež; meni, da trenutne operativne potrebe teh agencij takšno spremembo omogočajo; poudarja, da bi selitev Evropskega bančnega organa (EBA) iz Londona in njegova spojitev z vsaj enim ali dvema drugima nadzornima organoma občutno zmanjšala stroške teh agencij; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

79.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi omejene rezerve in razpoložljive razlike do zgornje meje;

Posebni instrumenti

80.  opominja, da je rezerva za nujno pomoč zelo pomembna za hitro odzivanje na posebne potrebe po pomoči ob nepredvidenih dogodkih v tretjih državah in da je že prej pozval k precejšnjemu povečanju finančnih sredstev zanjo med revizijo večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da je bila poraba te rezerve v letu 2016 zelo velika in da bo najverjetneje v celoti izčrpana, tako da prenos v naslednje leto ne bo mogoč, to pa je znamenje, da bo ta posebni instrument nezadosten za dodatne potrebe v letu 2017; zato povečuje proračunska sredstva zanj, tako da bo letni prispevek znašal 1 milijardo EUR, medtem ko čaka na odločitev o letni dodelitvi sredstev rezervi za nujno pomoč, ki bo sprejeta v sklopu vmesne revizije večletnega finančnega okvira;

81.  obnavlja zneska rezerve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad Evropske unije iz predloga proračuna, da bi olajšal uporabo teh posebnih instrumentov;

Plačila

82.  je zaskrbljen zaradi korenitega zmanjšanja sredstev za plačila v predlogu proračuna v primerjavi s proračunom za leto 2016; ugotavlja, da to priča o zamudah pri izvrševanju, kar ni skrb zbujajoče samo zaradi uresničevanja politik Unije, temveč prinaša tudi tveganje, da se bodo ob koncu tekočega programskega obdobja znova nakopičili neporavnani računi; meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati med revizijo večletnega finančnega okvira; obžaluje tudi, da je Svet plačila zmanjšal, čeprav je bila na voljo dovolj velika razlika do zgornje meje;

83.  poudarja, da je bil na zahtevo Parlamenta dosežen dogovor o plačilnem načrtu, da bi zmanjšali zaostanke pri neporavnanih zahtevkih za plačila, povezanih s kohezijsko politiko, za obdobje 2007–2013 na „običajno“ raven 2 milijardi EUR do konca leta 2016; poudarja, da so neplačani računi za obdobje 2007–2013 na področju kohezijske politike ob koncu leta 2015 znašali 8,2 milijarde EUR, ta znesek pa naj bi se do konca leta 2016 zmanjšal na manj kot 2 milijardi EUR; meni, da bi morale vse tri institucije oblikovati skupen plačilni načrt za obdobje 2016–2020 in o njem sprejeti dogovor; vztraja, da bi se moral novi plačilni načrt opirati na dobro finančno poslovodenje in ponuditi jasno strategijo za izpolnitev vseh plačilnih potreb v vseh razdelkih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, poleg tega pa bi moral preprečiti skrite zaostanke, ki jih poleg umetne upočasnitve pri izvajanju nekaterih večletnih programov povzroča tudi drugi blažilni ukrepi, kot je zmanjšanje stopenj prehodnega financiranja;

84.  je sklenil obnoviti zneske plačil iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati plačila v vseh tistih vrsticah, v katerih so bile spremenjene obveznosti;

Oblikovanje proračuna glede na uspešnost

85.  spominja, da se je Parlament v resoluciji z dne 3. julija 2013 o integriranem okviru notranje kontrole(10) strinjal s stališčem Računskega sodišča, da nima nobenega smisla, da se meri uspešnost, če pri pripravi proračuna niso bili upoštevani kazalniki uspešnosti(11), in poziva k načrtovanju javnega proračuna na osnovi uspešnosti, pri katerem so za vsako proračunsko vrstico določeni cilji in rezultati, ki jih je mogoče meriti s kazalniki uspešnosti;

86.  pozdravlja izjave o operativnih odhodkih za programe, priložene predlogu proračuna, saj delno izpolnjujejo zahtevo Parlamenta glede ciljev, rezultatov in kazalnikov; ugotavlja, da te izjave običajno metodo priprave proračuna po dejavnostih le dopolnjujejo z nekaterimi podatki o uspešnosti;

87.  vztraja, da bi se morali generalni direktorji Komisije pri sprejemanju načrtov upravljanja in letnih poročil o dejavnostih držati političnih ciljev in kazalnikov iz izjav o operativnih odhodkih za programe, Komisija pa bi morala na tej osnovi pripraviti tudi ocenjevalno poročilo v skladu s členom 318 PDEU, da bi tako poenostavila svoja notranja upravljavska orodja;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

88.  ohranja nespremenjen skupni proračun za leto 2017, kot je bil sprejet na plenarnem zasedanju 14. aprila 2016 in znaša 1.900.873.000 EUR; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo v proračunu upoštevani nedavni sklepi, in sprošča rezervo v proračunski vrstici za transport poslancev, drugih oseb in blaga;

89.  potrjuje spremembe svojega kadrovskega načrta in prilagoditev ustreznih proračunskih sredstev, da bo mogoče zadostiti dodatnim potrebam političnih skupin; to povečanje v celoti izravnava z zmanjšanjem proračunskih sredstev za rezervo za nepredvidene izdatke in opremo prostorov;

90.  spominja na svojo politično odločitev, da bodo politične skupine izvzete iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, kot je poudaril v resolucijah o proračunu za leto 2014(12), 2015(13) in 2016(14);

91.  kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata(15) za leto 2017 zmanjšuje za 60 delovnih mest (enoodstotno ciljno zmanjšanje števila zaposlenih) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom; spominja, da je bil proračunski vpliv tega ukrepa že upoštevan v načrtu prihodkov in odhodkov;

92.  svoj kadrovski načrt zmanjšuje za nadaljnjih 20 delovnih mest, ki so bila prenesena v skladu s sporazumom o sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij; poudarja, da stroški teh delovnih mest v proračunu niso bili predvideni, zato Parlamentu ni treba zmanjšati proračunskih sredstev;

93.  spodbuja generalne sekretarje Evropskega parlamenta, Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, naj sodelujejo na področju morebitne prihodnje ureditve za souporabo internih služb med tremi institucijami; poziva generalne sekretarje, naj prav tako pripravijo študijo o tem, ali je mogoče sinergijo internih služb doseči tudi med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

94.  v svojem kadrovskem načrtu za leto 2017 ohranja 35 novih delovnih mest, zahtevanih v predlogu spremembe proračuna št. 3/2016 za izboljšanje varnosti institucij; ta delovna mesta izvzema iz cilja petodstotnega zmanjšanja števila zaposlenih, saj so povezana z novimi dejavnostmi Parlamenta;

95.  poudarja, da petodstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi smelo ogrožati pravilnega delovanja Parlamenta in izvajanja njegovih glavnih pristojnosti, poleg tega pa ne bi smelo vplivati na njegovo zakonodajno odličnost ali kakovost delovnih pogojev poslancev in zaposlenih;

96.  glede na več težav v letošnjem notranjem proračunskem postopku meni, da je nujno treba spremeniti poglavje 9 in ustrezne dele drugih poglavij Poslovnika, da bi izpolnili poziv Evropskega parlamenta iz resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017, in sicer „da bi bilo treba v vseh fazah proračunskega postopka vse pomembne in ustrezno razčlenjene informacije pravočasno, na razumljiv način in dovolj podrobno predstaviti članom predsedstva in Odboru za proračun, da bodo lahko predsedstvo, Odbor za proračun in politične skupine resnično razpravljali in odločitve utemeljili na celoviti podobi stanja in potreb proračuna Parlamenta“;

97.  v skladu z odstavkom 15 resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017 zahteva, da se v proračunskem postopku za proračunsko leto 2018 prvič uporabi metoda določanja proračuna Parlamenta na podlagi aktualnih potreb, in ne na podlagi sistema količnikov;

98.  spominja, da se je uprava zavezala srednje- in dolgoročnemu proračunskemu načrtovanju, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem institucije in njenimi zakonskimi obveznostmi; zato pričakuje, da bo predhodni načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 pripravljen v enaki obliki;

99.  spominja na Fox-Häfnerjevo poročilo(16), v katerem so ocenjeni stroški geografske razpršitve dela Parlamenta znašali med 156 in 204 milijone EUR, kar je 10 % proračuna Parlamenta; ugotavlja, da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11.000 in 19.000 ton izpustov CO2 ; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

100.  obžaluje, da kljub večkratnim pozivom Odbora za proračun še vedno ni na voljo srednjeročne in dolgoročne strategije za stavbe Parlamenta, na podlagi katerih bi lahko odbori sprejemali obveščene odločitve;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

101.  obžaluje, da je Svet standardni pavšalni odbitek povečal z 2,5 % na 3,8 %, kar ustreza zmanjšanju za 3,4 milijona EUR in je v nasprotju z zelo visoko zasedenostjo delovnih mest na Sodišču Evropske unije (98 % ob koncu leta 2015); zato standardni pavšalni odbitek popravlja na raven iz predloga proračuna, kar bo Sodišču Evropske unije omogočilo, da izpolni svoje poslanstvo ob nenehnem povečevanju števila sodnih zadev;

102.  je sklenil obnoviti tudi predlog proračuna za dodatnih šest proračunskih postavk v naslovih I in II Sodišča Evropske unije, ki jih je Svet zmanjšal, saj bi imelo to zelo slabe posledice za prednostne naloge Sodišča na jezikovnem in varnostnem področju;

103.  izraža nezadovoljstvo z enostransko izjavo Sveta in povezanim dodatkom o petodstotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2017, v skladu s katerim mora Sodišče Evropske unije svoj kadrovski načrt zmanjšati za dodatnih 19 delovnih mest; poudarja, da teh 19 delovnih mest ustreza 12 in 7 delovnim mestom, ki sta jih Parlament in Svet utemeljeno odobrila v proračunskih postopkih za leti 2015 in 2016 zaradi novih potreb, zato vztraja, da bi jih bilo treba ohraniti, saj je Sodišče že doseglo zahtevano zmanjšanje kadrovskega načrta za 5 % z ukinitvijo 98 delovnih mest v obdobju 2013–2017; 

Oddelek V – Računsko sodišče

104.  obnavlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,6 %, da bo lahko Računsko sodišče zadostilo svojim kadrovskim potrebam;

105.  obnavlja zneske v dodatnih petih proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

106.  delno obnavlja zneske iz predloga proračuna v treh proračunskih postavkah v skladu s predlogi za prihranke, ki jih je podalo Računsko sodišče;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

107.  obnavlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bo lahko Evropski ekonomsko-socialni odbor zadostil svojim potrebam in se soočil z zmanjševanjem števila zaposlenih na osnovi sporazuma o sodelovanju s Parlamentom in Odborom regij iz februarja 2014;

108.  obnavlja 12 delovnih mest in povezana proračunska sredstva, ki jih je Komisija v skladu z omenjenim sporazumom izbrisala že v predlogu proračuna, saj je bilo takšno dejansko število delovnih mest, prenesenih iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v Parlament;

109.  je sklenil nadalje prilagoditi postavko z dodatnimi storitvami za prevajalsko službo na raven, ki jo je zahtevala institucija, s čimer bo delno izravnan prenos 36 delovnih mest iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v Parlament v skladu s sporazumom o sodelovanju;

Oddelek VII – Odbor regij

110.  obnavlja osem delovnih mest in povezana proračunska sredstva, ki jih je Komisija v skladu s sporazumom o sodelovanju izbrisala že v predlogu proračuna, saj je bilo takšno dejansko število delovnih mest, prenesenih iz Odbora regij v Parlament;

111.  obnavlja tudi proračunska sredstva za pisarniške izdatke in nadomestila za IT članov Odbora regij, ki jih je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala, na raven, ki jo je zahteval Odbor regij, da bi bilo financiranje omenjenih izdatkov zadostno;

112.  obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala proračunsko postavko za opremo prostorov, in obnavlja znesek, ki ga je v ta namen zahteval Odbor regij, da se bo mogoče odzvati na povečane varnostne potrebe, ustrezno vzdrževati stavbe v skladu z zakonskimi obveznostmi in povečati energetsko učinkovitost;

113.  obnavlja tudi proračunska sredstva za komunikacijske dejavnosti političnih skupin, ki jih je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala, da bo lahko Odbor regij te dejavnosti ustrezno financiral;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

114.  ugotavlja, da je Svet predlog proračuna urada varuhinje zmanjšal za 195.000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo že zelo omejen proračun te institucije in močno vplivalo na njeno zmožnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo varuhinja lahko izpolnila svoje poslanstvo in zaveze;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

115.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet predlog proračuna nadzornika za varstvo podatkov zmanjšal za 395.000 EUR; poudarja, da je to v velikem navzkrižju z dodatnimi nalogami, ki sta jih tej instituciji naložila Parlament in Svet, ter bo ogrozilo njeno sposobnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

116.  obnavlja vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal;

117.  prav tako uvaja proračunsko postavko za zmogljivost strateškega komuniciranja v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015, ESZD pa dodeljuje zadostne kadrovske vire in orodja, da se bo lahko soočila z dezinformacijami tretjih držav in nedržavnih akterjev;

118.  pozdravlja pisno zavezo visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da bo odpravila obstoječa neravnovesja v kadrovskem načrtu ESZD, kar zadeva delež diplomatov iz držav članic in statutarnih uslužbencev EU na nekaterih položajih, ter v letu 2017 opravila pregled kadrovske politike ESZD; visoko predstavnico poziva, naj Parlament najpozneje spomladi 2017, še pred začetkom naslednjega proračunskega postopka, obvesti o sprejetih ukrepih;

o

o o

119.  je prepričan, da lahko proračun Unije prispeva k učinkoviti obravnavi posledic, pa tudi temeljnih vzrokov kriz, s katerimi se trenutno sooča Unija; vendar meni, da bi se bilo treba z nepredvidenimi dogodki, ki prizadenejo vso Unijo, spoprijeti s skupnimi močmi in dodatnimi sredstvi na ravni Unije, ne pa z dvomi o preteklih zavezah ali z zatekanjem k utvari, da so mogoče izključno nacionalne rešitve; zato poudarja, da so določbe o prilagodljivosti namenjene prav skupnemu in hitremu odzivanju ter da bi jih morali uporabiti v celoti, da bi ublažili hude omejitve zaradi zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

120.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1)

UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(2)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4)

UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0080.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(8)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(9)

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(10)

UL C 75, 26.2.2016, str. 100.

(11)

Prispevek Kersti Kaljulaid na predstavitvi integriranega okvira notranje kontrole, ki jo je Odbor za proračunski nadzor organiziral 22. aprila 2013.

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376.

(15)

ugotavlja, da se na osnovi politične odločitve o izključitvi političnih skupin iz tega izračuna to zmanjšanje uveljavlja samo za kadrovski načrt generalnega sekretariata;

(16)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (8.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Neena Gill

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s povečanjem odobritev za prevzem obveznosti v razdelku 4, vendar meni, da to glede na trenutne politične in varnostne razmere v našem sosedstvu in drugje še zdaleč ne zadostuje; poziva k povečanju nad zgornje meje razdelka 4, določene v večletnem finančnem okviru, z uporabo obstoječih mehanizmov prožnosti, kar je nujno za trajnosten in učinkovit odziv na številne izzive zunanjega izvora, s katerimi se sooča EU, tudi na migracijsko in begunsko krizo;

2.  je seznanjen z zaobljubami EU, izraženimi na londonski konferenci za podporo Siriji in instrumentu za begunce v Turčiji, vendar je zaskrbljen zaradi njihovega vpliva na instrument za zunanje financiranje in proračun za humanitarno pomoč; podpira te zaobljube, vendar poudarja, da njihovo izpolnjevanje ne sme biti v škodo drugih prednostnih področij in dolgoročnih politik; zlasti poziva k povečanju financiranja za evropski instrument sosedstva, ki ima ključno vlogo pri podpiranju stabilnosti v vzhodnih in južnih sosedah Evrope; opozarja zlasti na Tunizijo, ki je uspešno izpeljala demokratično tranzicijo v tej regiji, vendar ostaja potencialno nestabilna; spominja, da je prvi cilj evropske sosedske politike rast in zaposlovanje, zlasti za mlade diplomante, in poziva k večji podpori evropskega instrumenta sosedstva zaposlovanju mladih v soseščini; meni, da je bistveno ohraniti osrednjo vlogo EU pri podpiranju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA;

3.  poudarja, da je zelo pomembno, da se kandidatkam in morebitnim kandidatkam nudi nadaljnja podpora pri sprejemanju in izvajanju političnih, gospodarskih in socialnih reform; opominja, da je spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države bistvenega pomena za proces širitve; ugotavlja, da je bil pri načrtovanju proračuna instrumenta za predpristopno pomoč uporabljen pristop na osnovi uspešnosti;

4.  poudarja, da je treba glede na dinamičen razvoj v svetovnih varnostnih in humanitarnih razmerah okrepiti mehanizme EU za odzivanje na krize; odločno zavrača predlagano zmanjšanje instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter poudarja, da bi bila oslabitev tega edinstvenega instrumenta Unije za odzivanje na krize, pripravljenost nanje in za preprečevanje konfliktov strateška napaka; poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za proračun skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), iz katerega se financirajo civilne misije za obvladovanje kriz, ki prispevajo k izgradnji miru in varnosti po svetu;

5.  je seznanjen s predlaganim pripravljalnim ukrepom za obrambne raziskave na osnovi pilotnega projekta na pobudo Evropskega parlamenta, ki bi lahko pozitivno prispeval k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami na področju varnosti in obrambe;

6.  poudarja pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, vključno z njegovo podporo za opazovanje volitev, in pri tem poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države ključno za stabilnost in blaginjo v svetu; pozdravlja povečanje financiranja tega instrumenta, ki bi ga bilo treba še dodatno okrepiti;

7.  poziva k povečanju naložb v prepoznavnost zunanjega delovanja EU, da bi okrepili vpliv financiranja na tem področju;

8.  znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna SZVP v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti EU.

9.  poudarja, da so programi izmenjave za mlade eden od najuspešnejših ukrepov za izpopolnjevanje medkulturnih veščin ter gojitev razumevanja in vezi med ljudmi in državami; zato še posebej opozarja na sredstva, ki se vsako leto iz evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta za predpristopno pomoč IPA2 in instrumenta partnerstva prerazporedijo v program Erasmus+;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

6

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Elmar Brok, James Carver, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Neena Gill, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Othmar Karas, Javi López, Igor Šoltes, Dubravka Šuica, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ernest Urtasun, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Ernest Maragall, Marian-Jean Marinescu, Antonio Tajani


MNENJE Odbora za razvoj (6.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Nirj Deva

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da ambiciozna agenda 2030 in 17 ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilj 3 o zdravju, cilj 4 o izobraževanju ter cilj 5 o enakosti spolov, ki so se jim Unija in države članice zavezale septembra 2015, zahtevajo, da razvojna pomoč iz proračuna EU ostane vsaj na ravni, predvideni v večletnem finančnem okviru, pri čemer se je treba še naprej osredotočati na dolgoročna prizadevanja za izkoreninjenje revščine, kot določa člen 208 PDEU;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo v mehanizmih za financiranje in proračunskih vrsticah odražale vse sprejete obveznosti iz agende 2030; poziva EU in države članice, naj se brez odlašanja ponovno zavežejo cilju 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč ter naj pripravijo časovni načrt o tem, kako postopoma povečati uradno razvojno pomoč, da bo do leta 2030 dosegla 0,7 %;

3.  poziva Komisijo, naj v predlogu proračuna v celoti upošteva zavezo Unije, da bo po potrebi v razvojno sodelovanje vključila zasebni sektor in finančne institucije; zato poudarja, da bi bilo mogoče prek javno-zasebnih partnerstev, kombiniranja in drugih inovativnih načinov v skladu z razvojno učinkovitostjo, načeli človekovih pravic in v pravičnost usmerjenimi rezultati pridobiti dodatna sredstva za razvoj; z zanimanjem pričakuje podrobne predloge za naložbeni načrt za Afriko, ki bi moral v središče postavljati ljudi ter biti osredotočen na gradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč, industrializacijo, trgovino in priložnosti za naložbe, dostop do energije in infrastrukturne potrebe; poudarja, da mora Parlament odigrati pomembno vlogo pri podpiranju in spremljanju tega naložbenega načrta;

4.  poziva k naložbam v projekte, ki izboljšujejo prilagojeno usposabljanje strokovnjakov o vprašanjih nasilja na podlagi spola in škodljivih praks, pa tudi v projekte, ki spodbujajo sodelovanje v skupnosti, saj bo leto 2017 evropsko leto boja proti nasilju nad ženskami;

5.  vztraja, da morajo prednostne naloge in sredstva odražati medcelinsko naravo vprašanj nasilja na podlagi spola in razvoja; pri financiranju projektov je treba zato upoštevati skladna prizadevanja EU za delovanje na več celinah, da bo mogoče zaveze iz delovnega dokumenta o enakosti spolov prenesti v prakso;

6.  poudarja, da so humanitarne potrebe zaradi sirske krize in drugih konfliktov, kakršnim še nismo bili priča, izjemno velike, zato bi morali v čim večji meri uporabiti rezervo za nujno pomoč (ki ni všteta v zgornje meje večletnega finančnega okvira) in instrument prilagodljivosti, za odzivanje na humanitarno krizo pa izkoristiti tudi razliko do zgornje meje v razdelku IV; je zaskrbljen, da imajo novi mehanizmi financiranja, ki vplivajo na razvojne sklade, negotove cilje, in obžaluje, da Evropski parlament ni vključen vanje; opozarja, da ostro nasprotuje uporabi razvojnih skladov za cilje, ki niso povezani z razvojem; poziva Unijo, naj okrepi svoje zmogljivosti za povezovanje varnosti in razvoja pri izvajanju razvojne politike Unije; prav tako vztraja pri tem, da je treba zagotoviti ustrezna sredstva za proračunske vrstice, namenjene humanitarni pomoči;

7.  meni, da mora biti ustanavljanje posebnih skladov prožno, da se bo mogoče prilagodljivo odzivati na nenadne razmere in ponuditi resnično dodano vrednost, s katero bi dopolnili obstoječe finančne vire, ki jim je treba zagotoviti tudi sveža finančna sredstva; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obljube in nakažejo najavljene zneske;

8.  poudarja, da je treba obravnavati povezavo med varnostjo in razvojem ter uresničiti cilj 16 razvojne agende do leta 2030; kljub temu opozarja, da morajo sredstva, ki za odbor za razvojno pomoč ne pridejo v poštev, izvirati iz drugih instrumentov, ne iz instrumenta za razvojno sodelovanje ali Evropskega razvojnega sklada;

9.  obžaluje, da so se v primerjavi s proračunom za leto 2016 zmanjšala sredstva, namenjena človekovemu razvoju v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, da bi bilo mogoče financirati prednostne naloge politik EU; meni, da je to v nasprotju s temeljnimi načeli učinkovitosti razvoja, zato zahteva obnovitev ravni iz proračuna za leto 2016;

10.  meni, da se je izjemno pomembno spopasti z dolgotrajnimi humanitarnimi krizami ter se osredotočiti na njihovo preprečevanje, krepitev odpornosti in sodelovanje s številnimi deležniki, da se zmanjša vrzel v svetovnem financiranju humanitarnih ukrepov; meni, da bi bilo treba raziskati morebitne sinergije med vladami, civilno družbo in zasebnim sektorjem, pri tem pa preprečevati negativne interakcije, s čimer bi bilo mogoče prispevati k pripravljenosti, preprečevanju in odpornosti;

11.  pozdravlja predlog Komisije za povečanje podpore za razvoj lokalnega zasebnega sektorja v partnerskih državah in poziva, da se v proračunu za naslednje leto čim prej predvidijo ustrezna proračunska sredstva, vendar ne na račun podpore drugim razvojnim akterjem, na primer organizacijam civilne družbe; poudarja, kako pomembno je spodbujati ozračje, v katerem lahko mala in srednja podjetja cvetijo v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, in sicer z gradnjo zakonodajnih zmogljivosti, trdno pravno državo, zanesljivim bančnim sistemom in dobrimi predpisi, delujočimi davčnimi sistemi ter večjo preglednostjo in odgovornostjo;

12.  vztraja, da mora razvojni proračun za leto 2017 bolje ustrezati osredotočenosti Unije na nestabilne in najmanj razvite države, brezposelnost mladih ter dekleta in ženske, ki so tarča nasilja na podlagi spola, trpijo zaradi škodljive prakse ali živijo v konfliktnih razmerah; meni, da je zmanjšanje sredstev, namenjenih človekovemu razvoju v vrsticah instrumenta za razvojno sodelovanje, glede na navedene potrebe in zaveze EU, da bo vsaj 20 % uradne razvojne pomoči namenila osnovnim socialnim storitvam, tj. izobraževanju in zdravju, neustrezno;

13.  je zaskrbljen zaradi nezadostnih proračunskih sredstev v vrsticah instrumenta za razvojno sodelovanje za Azijo in Bližnji vzhod, zlasti zaradi zunanjih in notranjih pritiskov ter nestabilnosti v državah, kot so Bangladeš, Pakistan, Irak, Jemen, Etiopija in Somalija;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo države v razvoju pri vzpostavljanju robustnih in odpornih javnih sistemov kakovostnega socialnega varstva in zdravstva; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja boljši dostop do zdravil v revnih državah; poudarja, da je treba vlagati v zapostavljene bolezni; v zvezi s tem poziva Komisijo k nadaljnji obravnavi bolezni virusa ebole;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo financiranje prilagajanja na učinke podnebnih sprememb in drugih podnebnih ukrepov v ranljivih tretjih državah dopolnjevalo financiranje ali ukrepe prek instrumentov za razvojno sodelovanje; to podnebno financiranje se upošteva pri izpolnjevanju zavez Unije glede podnebnega financiranja, vendar se šteje kot dodatni prispevek k razvoju, ne pa kot njegovo financiranje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Manuel dos Santos, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Joachim Zeller

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Liliana Rodrigues


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (1.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Reimer Böge

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen, da ima Unija vse bolj velikopotezen trgovinski program, zastavljen v strategiji z naslovom „Trgovina za vse“, kar pomeni večji obseg dela za generalni direktorat za trgovino; poudarja, da se je treba bolj potruditi, da bi izboljšali predhodno, vmesno in naknadno ocenjevanje (tudi s strani civilne družbe) izvajanja in posledic trgovinskih sporazumov, ki jih je podpisala Unija, prav tako pa je treba poskrbeti za ustrezno komuniciranje z javnostjo in obveščanje o teh sporazumih, da bodo uresničene in izpolnjene vse obveznosti Unije in njenih trgovinskih partneric, zlasti kar zadeva boj proti revščini, trajnostni razvoj in spoštovanje človekovih pravic; se zaveda negativnih posledic načrtovanih sporazumov CETA in TTIP za raven lastnih sredstev; vseeno poudarja, da bi bilo treba povečati financiranje pobud v okviru pomoči za trgovino in dodeliti dovolj sredstev, da bo imel generalni direktorat za trgovino dovolj zaposlenih za izvedbo vse številnejših sočasnih pogajanj in dejavnosti spremljanja;

2.  poudarja, da je treba med vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira ob upoštevanju programa trgovinske politike nujno temeljito reorganizirati proračun Unije in njegovo sestavo, in poziva Komisijo, naj prevzame pobudo ter pritegne Svet in Parlament;

3.  ugotavlja, da državljani Unije zahtevajo tesnejšo udeležbo in sodelovanje pri trgovinski politiki Unije in da je Komisija ocenila, da so njihovi interesi prednostna naloga; v zvezi s tem poudarja, da je treba za dejavno vključitev državljanov v oblikovanje trgovinske politike Unije – z aktivno udeležbo, srečanji deležnikov, spletnimi in tradicionalnimi komunikacijskimi pobudami ter prevajanjem informacijskih preglednic, pogajalskih besedil in stališč – nujno nameniti dovolj sredstev; poziva države članice, naj prevzamejo dejavnejšo vlogo pri pojasnjevanju dodane vrednosti trgovinske politike Unije, saj prav one oblikujejo pogajalske mandate, za te razlage pa naj v državnih proračunih predvidijo tudi dovolj sredstev;

4.  poudarja, da je mednarodna trgovina pomembno orodje v celotni zunanji politiki Unije in lahko v primeru, da je podprta s potrebnimi finančnimi sredstvi in se izvaja z jasnimi političnimi, gospodarskimi, trgovinskimi in razvojnimi strategijami, prispeva k trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju, s tem pa Uniji omogoči, da dejavno odpravlja vzroke za migracijo;

5.  poudarja, da tehnična podpora za trgovino in gospodarska pomoč iz evropskega sosedskega instrumenta za tesne partnerje vzhodnega partnerstva in tudi za države v obdobju po arabski pomladi pomembno prispevata k stabilnosti v teh regijah; je zato zaskrbljen zaradi predlaganega zmanjšanja finančnih sredstev za sredozemsko os, pa tudi za pomoč Palestini in UNRWA; ponavlja, da bi moral biti cilj partnerskih držav zlasti občutno in trajno izboljšati življenjske razmere navadnih ljudi;

6.  obžaluje predlagano občutno zmanjšanje makrofinančne pomoči glede na izjemno velik znesek v letu 2016, saj se številne partnerske države še vedno soočajo s hudimi gospodarskimi težavami; je prepričan, da bo potrebno več sredstev, kot je predlagano, da bo mogoče ugoditi vsem prihodnjim prošnjam za posojila; poudarja, da posojila v okviru makrofinančne pomoči in pogoji za njihovo odplačilo ne bi smeli povzročiti nove odvisnosti držav prejemnic;

7.  je zaskrbljen, ker se pri odzivanju na številne krize čedalje pogosteje sega po jamstvih in finančnih instrumentih zunaj proračuna Unije, ki se delno financirajo iz proračuna Unije s krčenjem programov v razdelku IV; opozarja, da države članice v skrbniška sklada niso vplačale toliko, kot je prispevala Unija, kar omejuje njun potencialni učinek; vztraja, da morajo biti ti finančni instrumenti skladni z uveljavljenimi merili za učinkovitost pomoči, kot sta tisti o občutku odgovornosti in prilagoditvah, ter ostati izjema, saj ne zahtevajo vnaprejšnje odobritve Evropskega parlamenta in jim zato primanjkuje demokratične legitimnosti; znova poudarja, da bi bilo treba te instrumente sčasoma vključiti v proračun Unije, da se omogoči ustrezen demokratični nadzor;

8.  pozdravlja napoved Komisije, da bo jeseni 2016 v sklopu novega okvira za partnerstvo na področju migracij predstavila predlog načrta za zunanje naložbe; je prepričan, da bo ta načrt ponudil nove naložbene priložnosti za evropska podjetja v tretjih državah v razvoju ter prispeval k trajni politični in gospodarski stabilizaciji evropske soseščine; obžaluje, da ti predlogi še niso vključeni v predlog proračuna za leto 2017; poudarja, da ustanovitev novega sklada ne bi smela škodovati programom v razdelku IV, ki že tako ne prejemajo dovolj finančnih sredstev, ampak bi bilo treba uporabiti tako finančna sredstva kot strokovno znanje in upravljavske zmogljivosti Evropske investicijske banke;

9.  je seznanjen s predlaganim povečanjem obveznosti in korenitim povečanjem plačil za instrument partnerstva; je zaskrbljen, ker posamezni projekti za spodbujanje trgovine v sklopu tega instrumenta ne dopolnjujejo obstoječih lokalnih in regionalnih programov, temveč so njihova nepoštena konkurenca; poziva Komisijo, naj oceni obstoječa orodja za spodbujanje internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij ter poskrbi za skladnost z drugimi instrumenti podpore za ta podjetja, kot je COSME, pa tudi za subsidiarnost, nepodvajanje in dopolnjevanje z ustreznimi programi držav članic; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi predloge za vmesni pregled teh programov, da bi izboljšala njihovo učinkovitost in uspešnost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Edouard Ferrand, Seán Kelly, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Gabriel Mato, Georg Mayer, Bolesław G. Piecha, Jarosław Wałęsa


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (28.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Martina Dlabajová

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bi bilo treba v razmerah, ko sredstev ni veliko, večji pomen pripisati proračunski disciplini ter učinkoviti in uspešni porabi finančnih sredstev;

B.  ker bo glavni cilj predloga proračuna za leto 2017 zagotoviti, da bo proračun Unije vseboval dovolj sredstev, da bo lahko več prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, ustvarjanju delovnih mest, rasti, naložbam in solidarnosti ter omogočil odzivanje na neprestane izzive in nove dogodke ter njihov vpliv zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in vse večjih neenakosti, pa tudi njihov vpliv na priseljevanje, humanitarno pomoč in varnost;

C.  ker bi bilo treba temeljito razmisliti o obdavčitvi na ravni Unije in uvesti enega ali več novih virov resnično lastnih sredstev za financiranje prednostnih nalog Unije (naložbeni projekti, Obzorje 2020 itd.);

D.  ker bi moral dialog med Parlamentom in Komisijo iz člena 318 PDEU spodbujati k v uspešnost usmerjeno kulturo v Komisiji, vključno s povečano preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo;

Izjava o operativnih odhodkih, priložena proračunu za leto 2017

1.  spominja, da se je Parlament v resoluciji z dne 3. julija 2013 o integriranem okviru notranje kontrole(1) strinjal s stališčem Računskega sodišča, da nima nobenega smisla, da se meri uspešnost, če pri pripravi proračuna niso bili upoštevani kazalniki uspešnosti(2), in poziva k načrtovanju javnega proračuna na osnovi uspešnosti, pri katerem so za vsako proračunsko vrstico določeni cilji in rezultati, ki jih je mogoče meriti s kazalniki uspešnosti;

2.  pozdravlja izjave o operativnih odhodkih za programe, priložene predlogu proračuna za leto 2017, saj delno izpolnjujejo zahtevo Parlamenta glede ciljev, rezultatov in kazalnikov; ugotavlja, da te izjave običajno metodo priprave proračuna po dejavnostih le dopolnjujejo z nekaterimi podatki o uspešnosti;

3.  vztraja, da ima Parlament kot veja proračunskega organa pravico izraziti stališče o omenjenih ciljih in kazalnikih in o njihovi skladnosti s prednostnimi nalogami Unije, kot jih določata Pogodbi, ter o strateških dokumentih, kot je strategija Evropa 2020, vztraja pa tudi, da bi moral Parlament pred sprejetjem proračuna preučiti evropsko dodano vrednost vsake proračunske vrstice;

4.  vztraja, da bi se morali generalni direktorji Komisije pri sprejemanju načrtov upravljanja in letnih poročil o dejavnostih držati političnih ciljev in kazalnikov iz izjav o operativnih odhodkih za programe, Komisija pa bi morala na tej osnovi pripraviti tudi ocenjevalno poročilo v skladu s členom 318 PDEU, da bi tako poenostavila svoja notranja upravljavska orodja;

5.  izraža zaskrbljenost glede neporavnanih obveznosti (RAL), pri katerih so zneski še naprej zelo visoki, to pa je v nasprotju z duhom pogodb, ki predvideva uravnotežen proračun; poziva Komisijo in države članice, naj bodo stroge pri izbiranju prednostnih nalog, ki se jih financira, in naj opustijo projekte, ki ne predstavljajo očitne dodane vrednosti;

Vmesni pregled

6.  meni, da je vmesni pregled večletnega finančnega okvira, ki naj bi ga Komisija predstavila pred koncem leta 2016, prva in najboljša priložnost, da bi se strukturno spoprijeli s hudimi krizami in visoko ravnjo neporavnanih obveznosti, upoštevali nove politične pobude, ki jih ob sprejetju tega okvira ni bilo mogoče predvideti, ocenili in pregledali učinkovitost že financiranih programov ter obravnavali visoko raven neporavnanih obveznosti; poziva Komisijo, naj poišče ustrezne rešitve za: (i) posodobitev sektorskih politik, ki jih financira EU, (ii) bistven napredek pri poenostavitvi vsebine in postopka za uporabo proračuna Unije, (iii) to, da se bodo finančni instrumenti ustrezno ciljno usmerjali in s tem prinesli najboljše rezultate; poziva Komisijo, naj pripravi predlog revizije večletnega finančnega okvira, s katero bodo upoštevane vse nastale proračunske posledice, med drugim neporavnane obveznosti;

7.  poziva Komisijo, naj Parlamentu še pravočasno za vmesni pregled večletnega okvira pošlje sporočilo s predlogi, kako namerava ta okvir po letu 2020 uskladiti z dolgoročnimi političnimi cilji, kot je strategija Evropa 2020;

Finančni popravki in izterjave

8.  ugotavlja, da so potrjeni finančni popravki, ki jih Komisija naloži državam članicam, ki jim ne uspe uvesti dobrih sistemov, in izterjave v letu 2015 znašali 3.499 milijonov EUR, kar je manj kot v letu 2014 (4.728 milijonov EUR); poziva Komisijo, naj jasno navede, kateri zneski, izterjani leta 2015, so bili v računovodske izkaze Unije vneseni kot prihodek ali pa so bili izravnani, vključno s proračunsko vrstico, iz katere prihajajo, ter v kakšnem obsegu bi lahko finančni popravki in izterjave, o katerih bo odločeno leta 2016, vplivali na potrebe po plačilih v proračunu za leto 2017;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo preglednost v zvezi s terjatvami, zlasti za leto, v katerem je bilo opravljeno plačilo, leto, v katerem je bila odkrita napaka, ter leto, v katerem so bili terjatve ali finančni popravki navedeni v pojasnilih k računovodskim izkazom;

Sektorske politike

10.  meni, je prilagoditev sektorskih politik ob vmesnem pregledu prvi korak za resnično reformo večletnega finančnega okvira po letu 2020 v skladu z novimi pravili in načeli, ki bodo ustrezali pričakovanim potrebam in prednostnim nalogam Unije v tretjem desetletju 21. stoletja; poziva Komisijo, naj proračun Unije prilagodi tako, da bo bolj osredotočen na osnovne prednostne naloge Unije, kot so bile prilagojene, pa tudi na iskanje sinergij med njimi;

11.  opozarja, da je bil družbeni izziv št. 6 programa Obzorje 2020 (Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo), zlasti prispevek družboslovnih in humanističnih ved k soočanju s tem izzivom, ena izmed prednostnih nalog Parlamenta, vpeljanih med pripravo programa Obzorje 2020; opozarja na pomen tega sestavnega dela na področjih, kjer se Unija sooča s posebnimi izzivi, predvsem brezposelnostjo, revščino, radikalizacijo, terorizmom, podporo migrantom, gospodarskim in monetarnim upravljanjem in neenakostmi; je zato zaskrbljen, ker so bile v fazi izvajanja programa družboslovne in humanistične vede postavljene v manj ugoden položaj, saj jim je bila odvzeta vodilna vloga in 40 % sredstev za prevzem obveznosti, čeprav so se celotna sredstva programa Obzorje 2020 v večletnem finančnem okviru 2014–2020 povečala;

12.  opozarja, da stopnja uspešnosti po prvih 100 razpisih Obzorja 2020 znaša 14 % (v primerjavi z 20 % celotnega 7OP); dodeljenih je bilo le 20 % proračunskih sredstev za MSP (5-odstotni prispevek iz instrumenta za MSP), 38 % uspešnih kandidatov je bilo novih in le malo jih je prešlo iz prve v drugo fazo; zaradi tega lahko sklepamo, da potencial druge in tretje faze, ki podpirata študijo izvedljivosti za dejansko pravo inovacijo in njeno komercializacijo, plahni; poleg tega je treba okrepiti vlogo malih in srednjih podjetij;

13.  še več, vzhodno- in srednjeevropske države pri stopnji uspešnosti in deležem sredstev močno zaostajajo za zahodno- in severnoevropskimi; poziva k bolj tehnični pomoči, kjer je ta potrebna, in k izmenjavi primerov dobre prakse; priporočljiva je tudi poenostavljena in razumljiva sinergija med Obzorjem 2020 in ESIF/EFSI;

14.  opominja, da bi moral biti proračun Unije pomemben element, ki bi pospešil srednjeročne in dolgoročne naložbene dejavnosti, zlasti zato, da se zoperstavimo vse večjim neenakostim in povsem novim družbenim problemom; ugotavlja, da bi lahko iz proračuna Unije odločneje podprli naložbe na področjih, zaradi katerih je Unija tesneje povezana in manj izpostavljena zunanjim pretresom, kot so osrednji projekti na področju energije, mobilnosti, informacijske tehnologije ter raziskav in razvoja, ki imajo tudi družbene vidike in posledice, ki jih je treba učinkovito poudariti;

15.  poziva proračunski organ, naj izpostavi prizadevanja Unije za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na njene finančne interese, ter za boj proti njim; ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno tehnično pomoč državam članicam in spodbudi izmenjavo primerov dobre prakse, saj sta to preventivna ukrepa proti nepravilnostim in napakam pri uporabi sredstev EU, ob tem pa izraža zaskrbljenost, ker je Komisija predlagala prerazporeditev sredstev, namenjenih za tehnično pomoč, za dejavnosti povsem druge narave;

Poenostavitev in preglednost

16.  poudarja, da trenutna in nedavna praksa razkriva, da je treba nujno poenostaviti proces uporabe finančnih sredstev Unije, pa tudi način, na katerega do njih dostopajo uporabniki; meni, da morajo biti pravila preprostejša in posledično enotnejša, saj bo tako manj nenamernih napak in opustitev, pa tudi jasnejša in strožja, saj bo tako manj možnosti za nezakonite in kriminalne dejavnosti v tem procesu; ugotavlja, da bi preprostejši in preglednejši proces zmanjšal verjetnost za neustrezno dodeljevanje in prerazporejanje sredstev Unije;

17.  opominja, da bi s poenostavitvijo postopka dostopanja do sredstev Unije in povečanjem njegove preglednosti zagotovili uporabo, ki bi v državah članicah povzročila vidne in pozitivne učinke;

18.  ugotavlja, da je čezmerno urejanje s predpisi glavna ovira za uporabnike evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter za ustrezne revizijske organe; poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšajo upravno breme in pritisk za upravičence, npr. z enotno revizijsko strategijo; vseeno izraža zaskrbljenost nad počasno poenostavitvijo postopkov v državah članicah in Komisijo poziva, naj nacionalnim organom pri tem nudi pomoč;

19.  opozarja, da popolna preglednost zagotavlja celovito upoštevanje pravil pri porabi sredstev; izraža zaskrbljenost glede preglednosti pri velikih delih, ki jih financira Unija, zlasti kar zadeva podatke, povezane s podizvajalci; poziva Komisijo, naj vzpostavi sisteme, ki bodo zagotavljali večjo preglednost, tudi za sklade, katerih uporaba je razširjena na tretje države;

Dodana vrednost proračuna Unije

20.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se v porabo Unije vnese kultura, usmerjena v izmerljive rezultate; poudarja, da bi morale ocene uspešnosti in rezultatov postati ključno načelo, kjer je to le mogoče; pozdravlja pobudo Komisije za proračun, osredotočen na rezultate, saj je to prvi korak k pripravi proračuna na osnovi uspešnosti; poziva Komisijo in države členice, naj si prizadevajo za čim učinkovitejšo porabo skromnih finančnih virov, na primer tako, se pri izvajanju projektov namesto na kvantitativna merila, kot sta RAL in RAC, osredotočijo na kvalitativna merila, kot so rezultati, uspešnost, učinkovitost in dodana vrednost;

Finančni instrumenti

21.  ugotavlja, da bi lahko ciljno naravnani instrumenti finančnega inženiringa za ustrezno tipologijo projektov in smotrne namene predstavljali orodja, ki omogočajo učinkovito dodeljevanje sredstev Unije s potencialom, da postanejo del razširjene najboljše prakse na področju dodeljevanja proračunskih virov v prihodnje; poziva Komisijo, naj poveča preglednost pri uporabi instrumentov finančnega inženiringa, redno poroča o učinku vzvoda, izgubah in tveganjih ter predloži analizo stroškov in koristi teh instrumentov v primerjavi z bolj neposrednimi oblikami financiranja projektov; poziva Komisijo, naj začne z učinkovitimi nadzornimi sistemi analizirati povpraševanje po finančnih instrumentih v državah članicah, s čimer bi se izognili prekomerni kapitalizaciji, pri kateri se sredstva dodelijo, ne da bi prispevala k izvajanju politik EU, kot je na to opozorilo Računsko sodišče v posebne poročilu 5/2015;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da podatki o izvrševanju sklada EFSI kažejo, da je večina naložb skoncentriranih v petih najuspešnejših gospodarstvih Unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Verónica Lope Fontagné, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cătălin Sorin Ivan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche, Richard Sulík

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Edouard Ferrand

(1)

  UL C 75, 26.2.2016, str. 100.

(2)

  Prispevek Kersti Kaljulaid na predstavitvi integriranega okvira notranje kontrole, ki jo je Odbor za proračunski nadzor organiziral 22. aprila 2013.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (6.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Markus Ferber

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva, naj predlog proračuna za leto 2017 odraža in podpira prednostne naloge, opisane v evropskem semestru, predvsem oživitev naložb v inovacije, ustvarjanje rasti in delovnih mest, trajnostne strukturne reforme za posodobitev evropskih gospodarstev, odgovorne fiskalne politike in povečanje konkurenčnosti, s čimer bi se spodbujali tudi rast in konkurenčnost malih in srednjih podjetij;

2.  v zvezi s tem zaskrbljeno ugotavlja, da je še vedno prisotna visoka raven brezposelnosti mladih, čeprav se je Unija vrnila k zmerni gospodarski rasti;

3.  opominja, da ima Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ključno vlogo pri pridobivanju finančnih injekcij iz zasebnega sektorja in novih virov financiranja naložb, ki so odločilne za konkurenčnost in gospodarsko okrevanje Unije; poudarja, da je treba nove naložbe financirati v skladu z merili iz Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta(1), zlasti glede dodatnosti, trajnosti ter teritorialne in socialne kohezije;

4.  meni, da je povečanje javnih naložb bistveno za ohranjanje in izboljšanje kakovosti sistemov zdravstvenega varstva in izobraževanja, kakovosti storitev za državljane in ustvarjanje ugodnih pogojev za gospodarski razvoj;

Krepitev zmogljivosti civilne družbe na področju finančnih storitev

5.  ugotavlja, da so po petih letih subjekti, ki prejemajo financiranje za krepitev zmogljivosti civilne družbe na področju finančnih storitev, še vedno odvisni od financiranja EU, saj nepovratna sredstva EU redno predstavljajo več kot 50 % njihovih proračunov; poudarja, da bi morali takšni subjekti še naprej dokazovati svojo dodano vrednost, tako da bi se v večji meri financirali sami; ugotavlja, da je pri financiranju številnih neindustrijskih predstavnikov mogoče opaziti stopnjo sofinanciranja nad 50 %; poudarja, da bi bilo treba pred koncem leta prilagoditi predlog Komisije, ki nadaljuje ureditev financiranja za krepitev zmogljivosti civilne družbe, s čimer bi zagotovili neprekinjeno financiranje;

6.  poziva k nadaljnjim naložbam v strukturne sklade v vseh regijah, tudi v prehodnih območjih, da ne bi prekinili učinkov ukrepov in prizadevanj, ki se že izvajajo;

Evropski nadzorni organi in nadzor

7.  izpostavlja sedanjo in prihodnjo vlogo treh evropskih nadzornih organov pri finančnem in bančnem nadzoru na ravni Unije, uniji kapitalskih trgov, spodbujanju konvergence nadzora, pripravi enotnega pravilnika za bančne in druge finančne storitve ter oceni tveganj za finančno stabilnost; poudarja, da je treba v predlogu proračuna za leto 2017 zagotoviti zadostna sredstva za evropske nadzorne organe, da bodo lahko izpolnjevali svoj mandat; poudarja, da morajo imeti evropski nadzorni organi ustrezna finančna sredstva in kadrovske vire, da bodo lahko izpolnjevali naloge, ki so jim bile zaupane; poudarja, da bi bilo treba dovolj sredstev nameniti področju varstva vlagateljev in potrošnikov;

8.  vseeno poudarja, da bi bilo treba v primeru Evropskega bančnega organa v letu 2017 in v prihodnjih proračunskih načrtih zagotoviti dovolj sredstev za pripravo na selitev iz Londona, ko bosta Združeno kraljestvo in Evropska unija zaključila pogajanja v okviru člena 50 Pogodbe o Evropski uniji in bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU;

9.  poudarja, da se morajo evropski nadzorni organi strogo držati nalog, ki jim jih je naložil zakonodajalec Unije, in ne smejo poskušati širiti svojega mandata onkraj teh nalog;

10.  poudarja, da je na področju digitalizacije finančnih storitev, zlasti v zvezi s tehnologijo distribuirane knjige transakcij, nujno potrebna okrepitev tehničnega strokovnega znanja, da bi se bilo mogoče hitreje odzvati na morebitne izzive; zato izrecno podpira financiranje horizontalne delovne skupine za tehnologijo distribuirane knjige transakcij;

Davčna vprašanja in Fiscalis 2020

11.  poudarja, da utegne biti glede na zakonodajne revizije, povezane z izmenjavo informacij na področju obdavčenja med nacionalnimi davčnimi organi, potrebna revizija pravne podlage za program Fiscalis 2020, da bi se bilo mogoče prilagoditi tem spremembam in se ustrezno boriti proti davčnim utajam, izogibanju plačila davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju;

12.  podpira nadaljevanje pilotnega projekta o krepitvi zmogljivosti, programskem razvoju in komunikaciji v boju proti izogibanju davkom, davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki se je začel izvajati leta 2016;

13.  obžaluje, da Eurostat ne zagotavlja posodobljenih podatkov o kazalnikih Evropa 2020, čeprav ga je Evropski parlament večkrat opomnil na to; kritizira dejstvo, da spletno mesto Eurostata, še vedno ni prijazno uporabnikom; poziva Eurostat naj sprejme izboljšave v zvezi s tem in zagotovi, da bodo vsi cilji evropskega statističnega programa dejansko izpolnjeni;

EFRAG

14.  poziva Komisijo, naj nadaljuje reformo Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), zlasti v zvezi z njenimi nalogami in odgovornostmi, s tem pa okrepi tudi vpliv Unije pri mednarodnem določanju računovodskih standardov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

7

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Sven Giegold, Neena Gill, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Barbara Kappel, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Matt Carthy, David Coburn, Mady Delvaux, Ramón Jáuregui Atondo, Syed Kamall, Thomas Mann, Siegfried Mureşan, Eva Paunova, Joachim Starbatty, Tibor Szanyi, Antonio Tajani, Romana Tomc, Miguel Urbán Crespo

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ernest Maragall

(1)

Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (2.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je visoka raven varovanja okolja in zdravstvenega varstva v Uniji pogoj za gospodarsko blaginjo in da so varnost hrane in krme ter mehanizmi, ki prispevajo k zaščiti pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, izjemno pomembni za vse evropske državljane in torej tudi za Evropski parlament;

2.  ugotavlja, da bi morale države članice politike, ukrepe in projekte, ki koristijo okolju in podnebju, obravnavati kot priložnost za izboljšanje zdravja državljanov in spodbujanje rasti;

3.  poudarja, da so naložbe v raziskave in inovacije na več področjih, ki so v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, odločilnega pomena in da je treba v predlogu proračuna za leto 2017 ustrezno upoštevati, da so te naložbe prednostna naloga; poudarja tudi, da je zmogljivost evropskih malih in srednjih podjetij za trajnostno rast in inovacije ena glavnih konkurenčnih prednosti, ki jih ima Unija na globaliziranih trgih;

4.  se zaveda, da je treba velik del predloga proračuna za leto 2017 (zlasti razdelek 3) nameniti izzivom, s katerimi se Unija trenutno sooča, zlasti obvladovanju migracijske in varnostne krize; poudarja, da mora proračunski organ pri odločanju o predlogu proračuna za leto 2017 upoštevati znatno evropsko dodano vrednost politik in instrumentov financiranja, ki so v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, in poziva zlasti Svet, naj ne zmanjšuje sredstev za tiste, ki imajo očitno evropsko dodano vrednost;

5.  pozdravlja pariški sporazum, sklenjen decembra 2015, in poudarja, da je treba s proračunskimi sredstvi Unije podpreti uresničevanje njegovih ciljev in dolgoročnih podnebnih ciljev Unije; opozarja, da pariški sporazum zahteva prilagoditev finančnih tokov, da bodo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe; poudarja, da so se razvite države zavezale, da bodo finančna sredstva za podnebne ukrepe iz javnih in zasebnih virov usmerile v države v razvoju, in da je treba v skladu s tem sporazumom povečati obseg predvidljivih, novih in dodatnih finančnih sredstev za podnebne ukrepe; poziva Komisijo, naj celovito oceno učinkov pariškega sporazuma na proračun Unije opravi pravočasno, da jo bo mogoče upoštevati pri reviziji, ter razvije poseben, samodejen finančni mehanizem Unije, ki bo zagotavljal dodatno in ustrezno podporo ter prispeval k pravičnemu deležu Unije pri mednarodnem cilju za financiranje podnebnih ukrepov v višini 100 milijard USD;

6.  poudarja, da je pregled večletnega finančnega okvira odlična priložnost, s katero bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev cilja 20 % porabe za podnebne ukrepe; ugotavlja, da metodologija Komisije za vključevanje podnebnih vprašanj kaže, da je s podnebjem povezanih 19,2 % vseh sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2017, medtem ko je ta delež v letu 2016 znašal 20,8 %; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mehanizem vključevanja podnebnih ukrepov v celoti deloval in da se bo izboljšal sedanji način spremljanja porabe;

7.  prav tako opozarja, da je Unija zavezana tudi izvajanju strateškega načrta za biotsko raznovrstnost iz konvencije Združenih narodov, in poudarja, da bi morala nameniti dovolj sredstev za uresničitev zavez v zvezi s tem; ugotavlja še, da je 8,2 % vseh obveznosti v predlogu proračuna za leto 2017 povezanih z ustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti, ta delež pa je v letu 2016 znašal 9 %; poziva Komisijo, naj podrobneje pojasni, zakaj se je delež sredstev za podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost v celotnem proračunu zmanjšal;

8.  spominja na dodano vrednost ekosistemov in biotske raznovrstnosti za evropsko okolje, zato poziva, naj se v predlogu proračuna za leto 2017 namenijo zadostna sredstva za dolgoročno zaščito biotske raznovrstnosti; zato Komisijo in države članice opozarja na njihove obveznosti iz člena 8 direktive o habitatih, da bodo zagotovile dovolj finančnih sredstev za ohranitvene ukrepe, nujne za obnovitev vrst in habitatov na območjih Natura 2000 na ugodno ohranitveno raven;

9.  poudarja, da je treba zaščito biotske raznovrstnosti vključiti v razvoj, izvajanje in financiranje vseh politik Unije, in meni, da je preglednost izdatkov držav članic za varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti prav tako pomembno za doslednost in skladnost odhodkov Unije;

10.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da finančna sredstva Unije ne bodo porabljena za subvencije, škodljive za podnebje, ne bodo vezana na infrastrukturo za fosilna goriva, na primer subvencije za fosilna goriva, ne bodo podpirala dejavnosti, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost, ter ne bodo škodila ekosistemom; poziva jo tudi, naj uvede učinkovito metodo za sledenje izdatkom za biotsko raznovrstnost v proračunu Unije;

LIFE

11.  opozarja, da je program LIFE finančni instrument, s katerim Unija podpira projekte ukrepov na področjih okolja, varstva narave in podnebja na svojem celotnem ozemlju;

12.  zlasti opozarja, da so podnebni ukrepi ključna, medsektorska prednostna naloga, kakor je določeno v strategiji Evropa 2020 in v programu Komisije za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe, in poudarja, da posebni podprogram za podnebne ukrepe v sklopu programa LIFE podpira vlogo Unije in osrednjo zakonodajo (vključno z razvojem sistema EU za trgovanje z emisijami) ter tlakuje pot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050; opominja, da se mora vsaj 20 % proračuna Unije porabiti za podnebne ukrepe, in sicer s prispevki različnih politik;

13.  sicer pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program LIFE za 30,9 milijona EUR v predlogu proračuna za leto 2017, vendar glede na omenjeno vseeno obžaluje, da skupna sredstva za ta program v znesku 493,7 milijona EUR tudi letos predstavljajo zgolj 0,3 % celotnega predloga proračuna za leto 2017;

14.  opozarja na dosedanje težave zaradi pomanjkanja sredstev za plačila za program LIFE, ki so ovirale in upočasnile ustrezno izvajanje;

15.  pozdravlja sistem za sledenje na ravni projektov LIFE, ki ga je uvedla Komisija; ugotavlja, da se informacije o smotrnosti poslovanja na ravni projektov zbirajo od leta 2015 in da bodo uporabljene za vmesno oceno in strnjene na ravni programa; je seznanjen, da naj bi bil sistem sledenja povsem operativen za drugi večletni delovni program LIFE v obdobju 2017–2020;

Javno zdravje, varnost hrane in civilna zaščita

16.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 64,5 milijona EUR v obveznostih (+3,8 % v primerjavi z letom 2016) in 57,7 milijona EUR v plačilih (–17,8 % v primerjavi z letom 2016) za zdravje v predlogu proračuna za leto 2017; obžaluje, da to tako kot v prejšnjih letih predstavlja zgolj 0,04 % sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2017 in le 1,5 % razdelka 3 (v obveznostih), kar ni povsem v skladu s pomenom zdravja, ki je vrednota že samo po sebi in pogoj za spodbujanje rasti;

17.  pozdravlja dejstvo, da se bo skupni ukrep za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij začel izvajati leta 2016 in da bo neposredno prispeval k cilju Komisije za vzpostavitev „bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga z okrepljeno industrijsko bazo“; je seznanjen, da je to finančno najobsežnejši ukrep, sofinanciran iz zdravstvenega programa, pri čemer sofinanciranje znaša 12 milijonov EUR;

18.  poudarja, da ima Unija najvišje standarde varnosti hrane na svetu; je seznanjen s predlaganima zneskoma 256,2 milijona EUR v obveznostih (+1,3 % v primerjavi z letom 2016) in 234,5 milijona EUR v plačilih (–3,1 % v primerjavi z letom 2016) za hrano in krmo v predlogu proračuna za leto 2017; obžaluje, da to predstavlja zgolj 0,16 % sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2017 in le 6 % razdelka 3, kar ni povsem v skladu s pomenom varnosti hrane in krme za Unijo; poudarja, da so se plačila za dejavnosti zagotavljanja učinkovite, uspešne in zanesljive kontrole, pa tudi za izredne ukrepe financiranja zdravja živali in rastlin, v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 10,4 % oziroma 11,1 %; meni, da bi to zmanjšanje lahko ogrozilo preprečevanje in zmanjševanje pogostosti bolezni živali in rastlin ter izvajanje učinkovitega uradnega nadzora na tem področju;

19.  opozarja, da je mehanizem Unije na področju civilne zaščite eden od temeljev solidarnosti Unije; poudarja, da Unija igra vlogo „pospeševalca“ pri podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje; je seznanjen s skromnim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za ta program;

Decentralizirane agencije

20.  opozarja na izjemno pomembno vlogo decentraliziranih agencij pri izvajanju tehničnih, znanstvenih in upravljavskih nalog, saj občutno pomagajo institucijam Unije pri oblikovanju in izvajanju politik; opominja tudi na zelo pomembne naloge agencij, ki so v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (EEA, ECHA, ECDC, EFSA, EMA), in na to, da je njihovo tesno sodelovanje odločilno za opravljanje teh nalog, tako za institucije Unije kot za državljane; v zvezi s tem poudarja, da je izredno pomembno, da te agencije dobijo zadostne človeške in finančne vire, pri čemer je treba upoštevati oceno potreb vsake posamezne agencije; je vseeno zaskrbljen zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v agencijah EEA (–3 delovna mesta), ECHA (–5 delovnih mest), ECDC (–4 delovna mesta), EFSA (–7 delovnih mest) in EMA (–6 delovnih mest), saj bi lahko negativno vplivalo na njihov prispevek k izvajanju politik Unije; opozarja tudi, da bi morali v kadrovskih načrtih agencij, ki zaračunavajo pristojbine, tista delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog, ki se financirajo s pristojbinami, obravnavati ločeno, saj so odvisna od povpraševanja in ne pomenijo dodatnega bremena za proračun Unije;

21.  ugotavlja, da se prispevek Unije za agencije, ki zaračunavajo pristojbine, ne spreminja ali se zmanjšuje; spominja, da so prihodki od pristojbin industrije lahko izpostavljeni tržnim nihanjem in da je zato struktura financiranja agencij, ki so odvisne od drugih virov, bolj nepredvidljiva; poudarja, da je težko natančno predvideti, kolikšen bo znesek pristojbin, zato se lahko zgodi, da dejanski prihodki ne dosežejo napovedanih in da je treba za agencije zagotoviti dodatno financiranje; poziva, naj se preuči možnost, da bi pri ocenah pristojbin ECHA upoštevali 5-odstotno previdnostno rezervo;

22.  spominja, da sta bila 15. junija 2016 objavljena dva osnutka pravnih aktov, ki določata merila za odkrivanje endokrinih motilcev, zato je Komisija ustrezni agenciji pozvala, naj nemudoma sprožita priprave, da bi pospešili postopek, takoj ko bodo merila uzakonjena; glede na to poudarja, da morata imeti agenciji EFSA in ECHA nujno na voljo dovolj finančnih in človeških virov;

23.  se zaveda, da utegne imeti EMA v letu 2017 in pozneje nepredvidene stroške, ker so britanski državljani na referendumu v juniju 2016 glasovali za izstop Združenega kraljestva iz Unije, zato bi bilo smiselno, če bi lahko EMA v prihodnjih letih uporabila morebitno pozitivno realizacijo proračuna za leto 2016; ugotavlja tudi, da utegne ta agencija v letu 2017 proračunski organ prositi za dodatna proračunska sredstva za kritje teh izrednih stroškov;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

24.  poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi zelo koristna orodja za spodbujanje novih dejavnosti in politik; znova poudarja, da je bilo več zamisli Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v preteklosti uspešno uresničenih v obliki pilotnih projektov ali pripravljalnih ukrepov; poudarja, da je obseg novih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov okleščen, ker ni dovolj sredstev za prevzem obveznosti in ker je bila razlika do zgornje meje v razdelku 3 že v celoti izkoriščena; zato meni, da bo moral ta odbor v letu 2017 te instrumente najverjetneje uporabljati preudarno.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

9

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Paul Brannen, Caterina Chinnici, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Martin Häusling, Ulrike Müller, Alojz Peterle, Bart Staes, Tom Vandenkendelaere, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson, Gabriel Mato, Anthea McIntyre, Martina Werner


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (6.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Liisa Jaakonsaari

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) v proračunskem postopku odgovoren za proračunske vrstice v naslovih 2 (notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja), 14 (obdavčenje in carinska unija) in 33 (pravosodje in varstvo potrošnikov);

2.  poudarja, da je trden in dobro delujoč enotni trg bistvenega pomena za to, da lahko Unija absorbira pritiske; poudarja, da mora proračun Unije podpreti prehod v krožno gospodarstvo ter vključujoč, dostopen, raznolik in konkurenčen digitalni enotni trg;

3.  opozarja, kako pomembna je dobra potrošniška politika, ki povečuje varnost in ozaveščenost potrošnikov ter njihove pravice prilagaja družbenim, tehnološkim in gospodarskim spremembam, kot so obdelava velikih količin podatkov, internet stvari, krožno gospodarstvo, tako imenovana ekonomija delitve in e-trgovina; v zvezi s tem tudi opozarja, kako pomembni so obveščanje in izobraževanje potrošnikov, varnost proizvodov in tržni nadzor na notranjem trgu, vključno z digitalnim enotnim trgom; poudarja, da je treba za nove izzive, s katerimi se ta politika sooča, predvideti ustrezna proračunska sredstva;

4.  je zadovoljen, ker je bila večina glavnih prednostnih nalog odbora IMCO na področju enotnega trga, carinske unije in varstva potrošnikov v proračunskem postopku za leto 2017 ustrezno upoštevana in ker so jim bila dodeljena zadostna proračunska sredstva;

5.  pozdravlja, da so bila proračunska sredstva kot prednostni nalogi dodeljena programu COSME, osrednjemu orodju v podporo podjetništva ter naložb v rast in delovna mesta;

6.  je vseeno zaskrbljen zaradi zmanjšanja proračunske vrstice št. 02 02 02 – „Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja v obliki lastniških in dolžniških instrumentov“ v sklopu programa COSME, saj se ta podjetja in mikropodjetja še vedno soočajo z ovirami pri iskanju ustreznega financiranja; meni, da bo učinkovit finančni okvir, vključno z večjo razpoložljivostjo tveganega kapitala in doslednim uveljavljanjem načela „najprej pomisli na male“, spodbujal raziskave, inovacije, sprejetje poslovnih modelov krožnega gospodarstva, širjenje in internacionalizacijo malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij, s tem pa se bo posledično povečala konkurenčnost, podpirala rast in ustvarjala delovna mesta;

7.  poudarja, da je treba v letu 2017 zagotoviti zadostna finančna sredstva za Evropsko podjetniško mrežo, da bi spodbudili rast malih in srednjih podjetij ter jim pomagali premagati ovire pri dostopu do enotnega, pa tudi svetovnega trga;

8.  želi spomniti, da je treba financirati večjezično orodje za spletno reševanje sporov; poudarja, da lahko dobro delujoči sistemi za spletno reševanje sporov poglobijo zaupanje potrošnikov in pospešijo čezmejno e-trgovino;

9.  odobrava dodelitev finančnih sredstev za posodobitev carinske unije, ki bo prispevala k izvajanju carinskega zakonika Unije in razvoju elektronskih sistemov carinjenja, to pa bo ponudilo učinkovita orodja v boju proti goljufijam ter pri zagotavljanju varstva potrošnikov in poštene konkurence; obžaluje pa stališče Sveta v zvezi z dodelitvijo sredstev za proračunsko vrstico 14 02 01 „Podpora delovanju in posodabljanju carinske unije“, ki utegne ogroziti ustrezno financiranje bistvenih posodobitvenih orodij carinske unije;

10.  podpira nadaljnje financiranje foruma o enotnem trgu, ki ima odločilno vlogo pri ustvarjanju boljšega tržnega okolja za evropska podjetja, in namerava spremljati razmere, da bi zagotovil njegovo ustrezno financiranje iz proračunske vrstice 02 02 01;

11.  opozarja na pomembno vlogo standardizacije na enotnem trgu, saj zagotavlja interoperabilnost proizvodov in storitev ter povečuje konkurenčnost podjetij; poudarja, da bi bilo treba standarde določati na tržno usmerjen, odprt in vključujoč način, pri tem pa bi morali sodelovati potrošniki in deležniki, da jih bodo lahko mala in srednja podjetja brez težav upoštevala; odobrava nadaljnjo proračunsko podporo v letu 2017, ki zagotavlja finančno trajnost ter učinkovitost in uspešnost standardizacijskih dejavnosti, ki jih izvajajo Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI);

12.  je seznanjen z dodelitvijo finančnih sredstev za orodja za upravljanje notranjega trga, med drugim SOLVIT; opozarja na pomen izboljšav in racionalizacije obstoječih orodij enotnega trga za mala in srednja podjetja, da se poenostavi njihova čezmejna širitev; poziva Komisijo in države članice, naj se bolj osredotočijo na poenostavitev in izboljšanje kontaktnih točk za proizvode in enotnih kontaktnih točk; je prepričan, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bodo ta orodja dobro delovala v medsebojni povezavi, saj bi tako povečali dodano vrednost dodeljenih sredstev; podpira pobudo za enotni digitalni portal;

13.  poziva k financiranju novih pilotnih projektov „Dinamičen razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja z učinkovitimi rešitvami za dostavo paketov“ za zbiranje informacij o najboljši praksi na področju dostave paketov, „Pobuda za krepitev algoritemske ozaveščenosti“ za povečanje algoritemske preglednosti, ozaveščanje o prednostih za državljane in naše demokracije ter prispevanje k razvoju digitalnega enotnega trga in „Izvajanje zahtev glede spletne dostopnosti v privzetih orodjih spletnega avtorstva in platformah (privzeti spletni dostop)“ za spodbujanje in podporo pri sprejemanju zahtev za dostopnost evropskega standarda.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

6

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Margot Parker, Eva Paunova, Marcus Pretzell, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Birgit Collin-Langen, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Emma McClarkin, Julia Reda, Marc Tarabella, Josef Weidenholzer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Judith Sargentini, Michaela Šojdrová


MNENJE Odbora za promet in turizem (1.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Isabella De Monte

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da je prometna infrastruktura, vključno s čezmejno, bistvena za prost pretok oseb, blaga in storitev, na katerem temelji enotni trg, ter da je ta prost pretok močan dejavnik povezovanja EU, ustvarjanja delovnih mest in razvoja trajnostnega turizma ter da je ključen dejavnik uspešnosti evropske trgovine in industrije, ob tem pa varuje podnebje, okolje in kakovost življenja; meni, da bi morala prometna infrastruktura izpolnjevati nekatera merila kakovosti, da bi zagotovili boljše varstvo in zaščito potrošnikov;

2.  poudarja, da je prometna politika Unije, zlasti v zvezi z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T), ena od najambicioznejših in najuspešnejših politik Unije; poudarja, da omrežje TEN-T igra ključno vlogo pri poslovanju v Uniji in z njenimi sosedami, kar prispeva k blaginji njenih državljanov; zato opozarja na pomen ustreznega financiranja za dokončanje manjkajočih in čezmejnih povezav, zlasti opuščenih ali odstranjenih regionalnih železniških povezav, ter za odpravo ozkih grl v omrežju TEN-T; opozarja, kako pomembno je povezati prometna omrežja v vseh regijah Unije, tudi na oddaljenih gorskih in otoških območjih, ter rešiti težave, kot so pomanjkanje ustrezne infrastrukture, dostopnost in nizka interoperabilnost med osrednjimi in vzhodnimi ter zahodnimi deli Unije;

3.  obžaluje, da se je proračun za odpravljanje ozkih grl, interoperabilnost železnic in vzpostavitev manjkajočih povezav, trajnostne in učinkovite prometne sisteme ter vključevanje in medsebojno povezovanje načinov prevoza znatno zmanjšal, ter v zvezi s tem poudarja, da je bistveno, da se proračun za ta področja v celoti obnovi;

4.  pozdravlja predlog Komisije o vključitvi manjkajočih železniških povezav v razpis za zbiranje predlogov za leto 2016; poziva jo, naj pomaga svetovati nosilcem in organom, ki so odgovorni za te projekte, da bodo pripravili kakovostne predloge; meni, da je treba z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) in drugimi načini ad hoc financiranja financirati tiste čezmejne manjkajoče povezave, ki pomenijo visoko evropsko dodano vrednost za zaposlovanje, turizem in trajnost ter povezujejo regije, ki jih je v preteklosti povezovala železnica;

5.  ugotavlja, da Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) še ni prinesel pričakovanih rezultatov glede prometne infrastrukture; zato poudarja, da je ključna prednostna naloga za proračun za leto 2017 obnoviti sredstva za IPE, ki so bila prerazporejena za ustanovitev jamstvenega sklada EFSI; opozarja, kako pomembno je čim prej zagotoviti zadosten proračun za takojšen začetek razpisov za zbiranje predlogov, in sicer ob upoštevanju, da so projekti IPE dolgoročni projekti, ki se izvajajo več let;

6.  pozdravlja splošen uspeh IPE in poziva Komisijo, naj s preostalim proračunom za ta instrument kot prednostno nalogo začne tretji razpis za zbiranje predlogov, da bi oblikovala nadaljnji načrt za preostale obveznosti;

7.  opozarja na preveliko število prijav za projekte in veliko število visokokakovostnih projektov, ki so bili v letih 2014 in 2015 zavrnjeni zaradi nezadostnega proračuna Unije, ter ugotavlja, da bi bilo mogoče poleg sredstev, ki izvirajo iz izterjave prerazporejenih sredstev, črpati dodatna sredstva;

8.  želi spomniti, da točka 17 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(1) (v nadaljevanju: medinstitucionalni sporazum) predvideva 10-odstotno prilagodljivost za povečanje proračuna IPE v letnih proračunskih postopkih; poziva Komisijo, naj v skladu z medinstitucionalnim sporazumom poveča skupna sredstva za ta instrument, vključno s povečanjem sredstev za kohezijo v sklopu IPE;

9.  poudarja, da sta z razvojem infrastrukture tesno povezani dve ključni področji prometne politike, tj. vzpostavitev evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) ter spodbujanje pomorskih avtocest in celinskih plovnih poti, ki bi pomenile razbremenitev kopenskih prometnih koridorjev in predstavljale njihov „vodni del“; poudarja, da je za trajnost prometa v Uniji ključnega pomena, da se prevoz blaga in potnikov preusmerita s cestnega na železniški promet ter na pomorska in celinska prevozna sredstva; zato poudarja, da je bistvenega pomena ustrezno financiranje razvoja sistema ERTMS ter spodbujanje pomorskih avtocest in celinskih plovnih poti;

10.  meni, da sta optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza in intermodalnih povezav ter razvoj koridorjev za tovorni promet bistvena elementa za prehod s cestnega na železniški tovorni promet in za izboljšanje trajnosti železniškega prometa;

11.  pozdravlja sprejetje tehničnega stebra četrtega železniškega svežnja; poudarja, da bi lahko imela Evropska železniška agencija večjo vlogo na področju potrjevanja in razvoja infrastrukture, zato bi ji bilo treba dodeliti ustrezna proračunska sredstva; vztraja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja na področju raziskav in inovacij v železniškem sektorju, in v zvezi s tem poziva k ustreznemu financiranju Skupnega podjetja Shift2Rail, ponovne vzpostavitve regionalnih čezmejnih povezav ter vzdrževanja železniške infrastrukture;

12.  pozdravlja prvi razpis za zbiranje predlogov za pomoč v okviru Skupnega podjetja Shift2Rail; poziva upravni organ in zlasti Komisijo, naj pospešita izvajanje program dela tega podjetja, da bi nadoknadili čas, ki je bil izgubljen pri njegovem oblikovanju, in naj se še posebej osredotočita na reševanje nekaterih osnovnih težav interoperabilnosti evropskega železniškega omrežja;

13.  poudarja, da pregled Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(2) predvideva razširitev pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA); poudarja, da je pomembno, da se tej agenciji dodelijo ustrezna finančna sredstva, da bi lahko uspešno prevzela nove odgovornosti;

14.  ponovno poudarja, da je EASA v petih letih že zmanjšala število delovnih mest za 5 %, kot je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu; zato meni, da bi dodatno zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo ustrezno delovanje agencije ter ji preprečilo opravljanje nalog, ki ji jih je in jih še bo naložil zakonodajni organ; poudarja tudi, da so nova delovna mesta v agenciji, ki so potrebna, da bi tako izpolnila dodatne naloge, posledica novega razvoja politike in nove zakonodaje ter da ne bi smela biti zajeta v noben cilj zmanjšanja;

15.  poudarja, da delovna mesta v agenciji EASA (in z njimi povezane pokojnine), ki se v celoti financirajo iz industrije in torej ne vplivajo na proračun Unije, ne bi smela biti zajeta v nobeno zmanjšanje števila zaposlenih, vključno s tistim iz medinstitucionalnega sporazuma;

16.  poudarja, da bi moralo biti povečanje števila delovnih mest, ki se v celoti financirajo iz industrije, med proračunskim letom v skladu z nihanjem delovne obremenitve, tj. potrebami industrije, prepuščeno presoji agencije EASA; poudarja, da bi moral proračunski organ za ta namen poleg števila delovnih mest, ki se financirajo iz pristojbin in dajatev, že odobrenih v okviru sprejetja proračuna agencije, določiti tudi dodaten odstotek (znotraj zgornje meje, ki znaša 10 %) delovnih mest, ki bi jih lahko na predlog agencije odobril njen upravni odbor v primeru nepredvidenega razvoja povpraševanja na trgu; poudarja tudi, da bi morala odločitev upravnega odbora temeljiti na dokumentiranem ovrednotenju nepredvidene delovne obremenitve in meril učinkovitosti;

17.  poudarja potrebo po natančnem financiranju izvajanja komponent Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), da bi zagotovili razvoj funkcionalnosti upravljanja zračnega prometa, ki veljajo za bistvene za izboljšanje uspešnosti sistema Unije za upravljanje zračnega prometa;

18.  opozarja na pomen obravnavanja vprašanja beguncev in migrantov ter prispevek, ki ga lahko v zvezi s tem ponudi Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), tudi v zvezi z zaščito zunanjih meja Unije; je seznanjen, da je bil mandat te agencije razširjen, da bi se okrepilo njeno sodelovanje z nacionalnimi organi in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo; poudarja pomen ustreznega financiranja za zagotavljanje optimalne uporabe najsodobnejše tehnologije, izmenjave informacij – v skladu z načeli varstva osebnih podatkov – in usposabljanja osebja;

19.  poudarja pomen ciljev konference COP 21 v zvezi s prometom, da se spopademo s podnebnimi spremembami; poudarja, da bi morala biti na voljo finančna sredstva za zagotovitev prehoda s cestnega na železniški in pomorski promet ter promet po celinskih plovnih poteh in za spodbujanje držav članic, naj vlagajo v pameten, trajnosten, dostopen in celosten javni promet; priporoča tudi, naj se pozornost nameni zmanjševanju hrupa v prometu, da bi državljanom omogočili okolje visoke kakovosti; poleg tega vztraja, da je treba zmanjšati zunanje stroške prometa, s čimer bi se zmanjšala obremenitev prihodnjih javnih proračunov;

20.  poudarja, da lahko učinkovito upravljanje okolju prijazne logistike na področju vseh načinov prevoza v Uniji znatno prispeva k razbremenitvi prometa in zmanjšanju emisij CO2; poziva Komisijo, naj spodbuja digitalizacijo na področju logistike, na primer pobude za združevanje tovora; opozarja na dejstvo, da so pomorske avtoceste temelj logistike in da so pristanišča ter medsebojne povezave v zaledju glavna vozlišča za večmodalne prometne sisteme;

21.  poudarja ključno vlogo digitalnih tehnologij pri razvoju varnih, učinkovitih, intermodalnih in trajnostnih oblik prometa ter pri upravljanju mobilnosti; spodbuja Komisijo, naj podpira razvoj digitalizacije in avtomatizacije vseh načinov prevoza, pa tudi razvoj inovativnih rešitev, kot je deljena mobilnost v mestih in na podeželju, medsebojno povezana z javnim prometom, v korist vseh državljanov, turistov in podjetij Unije, vključno z malimi in srednjimi podjetji;

22.  poudarja, da je treba v letu 2017 dodeliti zadostna finančna sredstva za financiranje sistema GALILEO in skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), da bi zagotovili prevzem obveznosti Komisije v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo v letalskem, cestnem, železniškem ter pomorskem prometu; ponavlja, da je treba čim prej zagotoviti neprekinjene storitve globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pametne ceste in povezana vozila, pametno floto in tovor ter upravljanje prometa, na primer upravljanje zračnega prometa, ERTMS in e-klic;

23.  poziva Komisijo, naj podpre različne možnosti za financiranje ukrepov, s katerimi bi dosegli dostopnost prevoznih storitev, vozil, infrastrukture in intermodalnih povezovalnih vozlišč, ter drugih ukrepov za izboljšanje dostopnosti za invalide;

24.  spodbuja Komisijo, naj podpre pobude, katerih cilj je izboljšati varnost v cestnem prometu in ki bi lahko pomagale do leta 2020 zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah za polovico ter znatno zmanjšati število hudih poškodb;

25.  meni, da je zagotavljanje varnosti prevoznih sredstev in infrastrukture pomembna prednostna naloga, zato je treba temu nameniti ustrezno financiranje;

26.  poziva k uvedbi neposredne proračunske vrstice za turizem v proračunu Unije za leto 2017, kot je obstajala v preteklosti, glede na pomen te gospodarske dejavnosti za mala in srednja podjetja ter okolju prijazna delovna mesta v Evropi in potrebo po nadaljnjem izboljšanju njene privlačnosti in konkurenčnosti v svetovnem konkurenčnem okolju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vodič o financiranju EU za sektor turizma za obdobje 2014–2020 na voljo v vseh jezikih Unije; poziva Komisijo, naj predstavi letni pregled financiranih turističnih projektov, sofinanciranih iz različnih skladov Unije;

27.  poziva k oblikovanju celovite strategije za turistično panogo, ki bo zajemala vse potrebne vidike inovativnega in konkurenčnega turizma, kot so: sektorsko financiranje, strokovni razvoj, dostopnost, infrastruktura, vizumski režim, digitalizacija in promocija;

28.  poudarja pomen podeželskih, gorskih, otoških, obalnih in odročnih območij za nadaljnji razvoj trajnostnega turizma v Evropi; meni, da bi bilo treba sredstva nameniti promociji lokalnih kultur in biotske raznovrstnosti teh regij ter turističnih krajev, v katerih ni masovnega turizma; meni, da je treba razviti posebne sheme, ki bodo namenjene omogočanju neoviranega dostopa za osebe z zmanjšano mobilnostjo ali druge invalidne osebe do turističnih zmogljivosti v Evropi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Michael Gahler, Karoline Graswander-Hainz, Werner Kuhn, Jozo Radoš, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Urszula Krupa

(1)

  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(2)

  Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi direktive Sveta 91/670/EGS, uredbe (ES) št. 1592/2002 in direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (8.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Derek Vaughan

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s prizadevanji Komisije za razvoj strategije za proračun EU, ki bo usmerjen v rezultate; poziva jo, naj financiranje EU še poenostavi, zlasti izvajanje in vodenje projektov, ki prejemajo finančna sredstva EU, zlasti na regionalni in lokalni ravni, in vedno ob upoštevanju načela sorazmernosti in ustreznem uravnoteženju poenostavitve z nadzorom; v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija uvesti poenostavljen pristop k celotnemu življenjskemu ciklu projektov, ki jih financira EU, z močnim poudarkom na pravočasnih izplačilih, merljivih rezultatih in najnovejših kazalnikih;

2.  poziva, naj predlog proračuna za leto 2017 odraža in podpira prednostne naloge, opisane v evropskem semestru, posebej oživitev naložb v inovacije, ustvarjanje rasti in delovnih mest, spodbujanje konvergence, prizadevanje za trajnostne in socialno uravnotežene strukturne reforme za posodobitev in večjo konkurenčnost evropskih gospodarstev ter izvajanje fiskalnih politik, ki bodo prinesle naložbe in trajnostno rast;

3.  poudarja, da je približno tretjina letnega proračuna Unije namenjena gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji; poudarja, da je kohezijska politika glavno orodje Unije za naložbe in zmanjšanje razlik med regijami EU in da ima pomembno vlogo pri uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujočo rast;

4.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bila sredstva za plačila v razdelku 1b (gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija) predloga proračuna za leto 2017 močno zmanjšana (37,3 milijarde EUR, kar je 23,5 % manj kot v proračunu za leto 2016); ugotavlja tudi, da so se obveznosti povečale za 53,6 milijarde EUR (za 5,4 % v primerjavi z letom 2016); meni, da znesek plačil ne bo zadostoval za vse potrebe v tem razdelku in da bo zaradi tega ogroženo polno izvajanje programov in spodkopano zaupanje državljanov v politike Unije;

5.  je seznanjen s sporočilom za javnost o predlogu proračuna za leto 2017, ki ga je Komisija objavila 30. junija in v katerem je navedla, da v letu 2017 zaradi razmeroma počasnega zagona nekaterih programov porabe, zlasti na področju kohezijske politike, pričakuje manj izdanih računov kot v letu 2016; Komisijo poziva, naj Parlamentu posreduje več podrobnosti o tem in upošteva tveganje, da bi utegnilo zmanjšanje plačil znova povzročiti velik zaostanek pri izplačevanju od leta 2017 dalje;

6.  opozarja na razliko med obveznostmi in plačili v razdelku 1b predloga proračuna 2017, ki se je povečala z 2 milijard EUR v letu 2016 na 16,3 milijarde EUR v letu 2017; poudarja, da naj bi se stopnja izvrševanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov v letu 2017 povečala, zato bodo potrebna zadostna proračunska sredstva; opozarja, da bi lahko zaradi zamud pri imenovanju organov, pristojnih za operativne programe, v letu 2017 nastal zaostanek pri izplačilih; je zelo zaskrbljen zaradi te situacije, ki bo negativno vplivala na zaostanek pri izplačilih, zlasti z morebitnim kopičenjem neporavnanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira;

7.  verjame, da bi morali v vseh razdelkih, zlasti pa v podrazdelku 1b, znova uvesti sprostitev obveznosti v letni proračunski postopek v primeru upravičenega popolnega ali delnega neizvrševanja; poziva Komisijo, naj že v proračunskem postopku Unije za leto 2017 pripravi predloge za to;

8.  poziva Komisijo, naj posodobi in prilagodi sprejeti načrt izplačil, da bi zmanjšala ali preprečila ponovni zaostanek pri izplačevanju, pri tem pa upošteva, da so potrebe po plačilih večje zaradi tehnične prilagoditve v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in ga predstavi Parlamentu;

9.  ponovno poudarja, da so sredstva v razdelku 1b glavni vir, ki ga imajo lokalni in regionalni organi na voljo pri obvladovanju nepričakovanih izzivov, kot je begunska kriza; poziva Komisija, naj učinkoviteje in prožneje sodeluje z državami članicami, kadar te zahtevajo spremembe programov, da bi zagotovili ustrezno raven sredstev za plačila in boljše usklajevanje med evropski strukturnimi in investicijskimi skladi; pri tem ugotavlja neenak vpliv begunske krize na lokalni in regionalni ravni; predlaga, da bi bilo treba dodatna sredstva po tehnični prilagoditvi nameniti področjem z veliko evropsko dodano vrednostjo, kot so zaposlovanje mladih in trajnosten naložbe, za krepitev rasti in tudi za odpravljanje razlik v Uniji;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj sproti ocenjujejo operativne programe, ki se izvajajo, in poskrbijo za spremembe, če izvajanje ni učinkovito, da bo upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov učinkovitejše in uspešnejše ter bo omogočilo uresničenje zastavljenih ciljev;

11.  opominja, da je Komisija v letu 2016 v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 sočasno z letno tehnično prilagoditvijo za leto 2017 pregledala vse skupne zneske, ki so bili državam članicam dodeljeni v sklopu kohezijskega cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za obdobje 2017–2020; ugotavlja, da se je v razdelku 1b zgornja meja za obveznosti za obdobje 2017–2020 zaradi tehnične prilagoditve povečala za 4,6 milijarde EUR; opozarja na posledice te prilagoditve v proračunu za leto 2017;

12.  poudarja da ima Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ključno vlogo pri pridobivanju finančnih injekcij iz zasebnega sektorja in novih virov financiranja naložb, ki so odločilne za konkurenčnost in gospodarsko okrevanje Evrope; poudarja, da je treba doseči večjo doslednost, sinergijo in dopolnjevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi programi, ki jih financira Unija, oziroma nacionalnimi programi, da bomo lahko dosegli cilje strategije Evropa 2020 in spodbudili naložbe; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za povečanje prepoznavnosti projektov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropskega sklada za strateške naložbe in drugih programov, ki jih financira Unija;

13.  je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam s proračunom 142 800 000 EUR in poudarja, da je treba ta sredstva dodeliti tako, da se poveča gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija;

14.  poudarja, da kohezijska politika pomembno prispeva k učinkoviti pripravi proračuna ob upoštevanju enakosti spolov; poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za uvedbo ustreznih orodij za doseganje enakosti spolov, kot so pobude, ki strukturne sklade uporabljajo za spodbujanje priprave nacionalnih proračunov ob upoštevanju enakosti spolov;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Czesław Hoc, Karol Karski, Julia Reda, Tatjana Ždanoka


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (1.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Peter Jahr

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 58,9 milijarde EUR za obveznosti (obžaluje 5,7-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2016, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 55,2 milijarde EUR za plačila (+0,2 %) za razdelek 2 v predlogu proračuna za leto 2017;

2.  obžaluje, da bodo glede na zgornjo mejo razdelka 2 večletnega finančnega okvira 2014–2020 glavne kategorije odhodkov za skupno kmetijsko politiko v letu 2017 najverjetneje zmanjšane, vključno z razvojem podeželja, neposrednimi plačili in tržnimi ukrepi;

3.  še zlasti obžaluje predlagano zmanjšanje obveznosti in plačil za razvoj podeželja; obžaluje tudi 23,1-odstotno zmanjšanje obveznosti in 4,6-odstotno zmanjšanje plačil; ugotavlja, da so višji zneski posledica kompenzacije obveznosti iz leta 2014 v proračunskih letih 2015 in 2016; poudarja, da ima financiranje razvoja podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EAFRD) veliko dodano vrednost za gospodarstvo in javne storitve na podeželju v celotni Uniji, vključno z resničnim potencialom za ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih;

4.  pozdravlja paket pomoči za kmete, napovedan julija 2016, in ocenjuje, da je korak naprej k boljšemu upravljanju pridelave; vseeno obžaluje, da je delež sredstev za ukrepe na ravni Unije glede na zneske, dodeljene nacionalnim proračunom, premajhen, saj mora upravljanje proizvodnje potekati na ravni Unije, da se prepreči tveganje ponovne nacionalizacije in ohranijo pošteni konkurenčni pogoji; meni, da je treba predvideti strukturne ukrepe in jih vključiti v proračune za prihodnja leta;

5.  opozarja, da je cilj povečati konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva, in poziva, naj se za uresničevanje teh ciljev namenijo potrebna sredstva; opominja na potencial kmetijstva, kar zadeva zaposlovanje, tehnične in družbene inovacije ter trajnostni razvoj, zlasti na podeželju, kjer spodbujajo regionalni razvoj;

6.  obsoja vsakoletno zmanjševanje obveznosti in izdatkov za razvoj podeželja;

7.  z obžalovanjem ugotavlja, da je bila v predlogu proračuna za leto 2017 nerazporejena razlika do zgornje meje v razdelku 2 zelo zmanjšana in znaša 0,64 milijarde EUR; vztraja, da mora v tem razdelku ne glede na nujne potrebe v drugih proračunskih razdelkih ostati dodeljena varnostna rezerva v višini 0,65 milijarde EUR, da se bo mogoče odzivati na trajne krize na kmetijskih trgih, morebitne nove krize in zelo pogosto nihanje cen; poudarja, da je zunanjepolitična odločitev privedla do ruskega embarga, ki je imel precejšnje posledice za kmete in je povzročil krizo; zato vztraja, da mora celotna razlika do zgornje meje ostati v razdelku 2;

8.  ugotavlja, da je bilo evropsko kmetijstvo v zadnjih letih večkrat izpostavljeno krizam; zato poziva Komisijo, naj premisli o sistemu financiranja v primeru kriz ter oblikuje nov instrument, ki bo omogočal hitro politično posredovanje ob krizah, a ne bo vplival na letna neposredna plačila;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo pravočasno spremljati precejšnje nihanje cen kmetijskih proizvodov, pri tem pa se posebej osredotočijo na sektor mleka, saj to neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito ter kmetom neposredno zagotovijo možnost, da se borijo proti nestanovitnosti cen;

10.  poudarja, da morajo sredstva, namenjena raziskavam v agroživilskem sektorju, zlasti iz proračuna za Obzorje 2020, nujno ostati v celoti razpoložljiva, da bi spodbudili inovacije v tem sektorju;

11.  obžaluje, da predlagani ukrepi niso v celoti uresničili ciljev; zavrača predlagano zmanjšanje sredstev za intervencijske ukrepe na kmetijskih trgih v primerjavi z letom 2016; meni, da je treba še naprej financirati odzivanje na krizo; poziva Komisijo, naj podaljša izredne ukrepe zaradi težav s prodajo in posledic ruskega embarga; se boji, da bodo potrebni še dodatni tržni ukrepi; je prepričan, da bi bilo treba pri vseh ukrepih in intervencijah bolj upoštevati značilnosti in potrebe držav članic;

12.  vztraja, da morajo države članice nemudoma začeti izvajati podporni program, katerega cilj je zmanjšanje proizvodnje mleka; meni, da bi morale uskladiti svoje ukrepe, da bi zmanjšale konkurenco med proizvajalci mleka iz posameznih držav članic; je prepričan, da je mogoče proizvodnjo najučinkoviteje upravljati na ravni Unije, da se zagotovi poštena konkurenca;

13.  je seznanjen s posledicami odprave kvot za mleko in meni, da so potrebni pripravljalni ukrepi, ki bodo preprečili tržna neravnovesja po odpravi kvot za sladkor septembra 2017;

14.  pozdravlja nadaljnjo podporo za program mleka v šolah v znesku 75 milijonov EUR, predvideno v predlogu proračuna za leto 2017; zavrača zmanjšanje podpore za program sadja in zelenjave v šolah za 20 milijonov EUR; poudarja, da sta oba programa bistvenega pomena za kmete in države članice, koristna pa sta tudi zaradi sedanje krize in slabe prehranjenosti otrok v Uniji; poziva Komisijo, naj v obeh programih zmanjša birokracijo;

15.  vztraja, da morajo vsi prihodki proračuna Unije, ki izhajajo iz namenskih prejemkov ali vračil zaradi nepravilnosti na področju kmetijstva v obdobju 2015/2016, ostati v razdelku 2;

16.  pozdravlja povečanje operativnih sredstev za organizacije proizvajalcev; nasprotuje korenitemu zmanjšanju pomoči skupinam proizvajalcev za predhodno priznanje; pozdravlja podaljšanje izrednih ukrepov za sektor sadja in zelenjave, zlasti zaradi krize in ruskega embarga, ki je zelo prizadel proizvajalce; poziva, naj ti ukrepi ostanejo veljavni, dokler traja ruski embargo, in naj se razširijo, da bodo zajemali vse prizadete poljedelske in živinorejske sektorje; poudarja, da sektor mleka zahteva posebno pozornost, saj je ruski embargo z zaostrovanjem padanja cen, ki smo mu priča od odprave kvot, dodatno prispeval k negotovosti pridelovalcev;

17.  pozdravlja dodelitev sredstev za raziskave in inovacije na področju kmetijstva v programu Obzorje 2020, da se zagotovi zadostna dobava varne in visokokakovostne hrane ter drugih ekoloških proizvodov; poudarja, da je treba dati prednost projektom, v katerih sodelujejo primarni proizvajalci;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo rezerva za krize v kmetijskem sektorju v proračunu za leto 2017, ki ne bo porabljena, ostala v razdelku 2 za prihodnje proračunsko leto za neposredna plačila kmetom, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1306/2013; poudarja, da je treba zagotoviti finančno in tehnično podporo za preusmeritev kmetov, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela;

19.  vztraja, da je treba zagotoviti sredstva za kompenzacijo gospodarske izgube, ki so jo imeli kmetje zaradi tržnih kriz in drugih vzrokov; znova poudarja, da je treba v ta namen porabiti razpoložljivo razliko do zgornje meje v razdelku 2;

20.   poudarja, da je treba povečati sredstva, namenjena obvladovanju kriz na področju zdravja rastlin in živali, ki trenutno znašajo 20 milijonov EUR, saj ne zadostujejo za boj proti ponovnemu izbruhu bolezni, kot sta Xylella fastidiosa in ptičja gripa, povrhu tega pa se je v Grčiji in Bolgariji pojavil nodularni dermatitis, nova nalezljiva bolezen goveda, ki že grozi tudi drugim državam; zato poziva, naj se zlasti za sektor pridelave oljk in oljčnega olja nameni več sredstev za povračilo gospodarske škode kmetom, nastale zaradi sanitarnih ali fitosanitarnih kriz, npr. bakterije Xylella fastidiosa, naj se izboljšajo preventivni ukrepi v Uniji, da bi omejili širjenje te smrtonosne bakterije v Uniji, in naj se zagotovi prestrukturiranje sektorja ter okrepijo znanstvene raziskave o povzročitelju bolezni in njegovem prenašalcu; znova poudarja, da je treba v ta namen porabiti razpoložljivo razliko do zgornje meje v razdelku 2; vztraja, da bi moralo nadomestilo za izkoreninjenje bolezni kriti tudi obnovo kmetijskih ekosistemov, vključno s prstjo, prav tako pa vzpostavitev odporne biotske raznovrstnosti, zlasti genetske raznolikosti rastlinske ali živalske populacije, kar naj bi v najboljšem primeru pomenilo tudi odpornost na bolezni in škodljivce; meni, da bi se morala dodeljena pomoč v vsakem primeru porabiti tudi za vzpostavljanje uravnoteženih, biotsko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov in pokrajin, ki bodo manj občutljivi za morebitne napade; poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da bi preprečila poslabšanje razmer na teh trgih;

21.  se ne strinja z odločitvijo Komisije, da bo povečala sredstva za prostovoljno shemo vezane podpore, saj to povzroča izkrivljanje trga nekaterih kmetijskih proizvodov med državami članicami; prav tako se ne strinja z zmanjšanjem podpore za mlade kmete;

22.  poziva Komisijo, naj ustanovi opazovalnico za trge mesa in drugih proizvodov, katerih cene zelo nihajo, da bo mogoče podajati napovedi in se izogibati presežni proizvodnji;

23.  pozdravlja skromno povečanje podpore za čebelarstvo, saj je Parlament to panogo vedno obravnaval kot prednostno nalogo za prihodnost kmetijstva in za ohranitev biotske raznovrstnosti, ter poziva, da se v ta namen dodelijo dodatna finančna sredstva;

24.  poziva Komisijo, naj spremlja precejšnje nihanje cen kmetijskih proizvodov, ki neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odziva hitro in učinkovito;

25.  se zavzema, da se cilj večje konkurenčnosti in trajnosti evropskega kmetijstva ohrani, in poziva, naj se za njegovo uresničevanje namenijo potrebna sredstva;

26.  se ne strinja z odločitvijo Komisije, da bo zaradi referenduma o izstopu Združenega kraljestva predstavitev predloga proračuna za leto 2017 odložila za več kot mesec dni, saj bo zaradi tega proračunski postopek hudo moten;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Urszula Krupa, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jordi Sebastià, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder, Franc Bogovič, Maria Heubuch, Karin Kadenbach, Norbert Lins, Gabriel Mato, Anthea McIntyre, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Tibor Szanyi, Hannu Takkula, Estefanía Torres Martínez, Ramón Luis Valcárcel Siso


MNENJE Odbora za ribištvo (1.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Nils Torvalds

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi opozoriti, da je mogoče cilje skupne ribiške politike doseči le, če bodo zanjo na voljo zadostna proračunska sredstva; poudarja, da so večinoma uvrščena v oddelek III, naslov 11: Pomorske zadeve in ribištvo; ugotavlja, da Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki ima v primerjavi z drugimi skladi EU na voljo zgolj omejena sredstva, in obvezni prispevki za regionalne organizacije za upravljanje ribištva in sporazume za trajnostno ribištvo, sestavljajo večino proračuna in da je omejevanje nenehnih zmanjšanj sredstev v tej proračunski vrstici izjemno pomembno, da bi izpolnili pričakovanja glede povečanja mreže sporazumov s tretjimi državami;

2.  poudarja, da mora proračun Unije odražati navedene cilje politike za zaposlovanje, podjetja in podjetništvo; poudarja, da sta področji ribištva in pomorskih zadev ravno tako vira zaposlovanja in rasti ter da dejavno prispevata k regionalnemu razvoju in upravljanju naravnih virov;

3.  poudarja, da je družbena in gospodarska razsežnost ribištva pomembna za lokalne skupnosti ter nekatere pomorske, obalne in otoške regije, delno odvisne od ribištva; se zaveda, da je treba ohraniti dovolj finančnih določb, da bodo lahko obalne in obrtniške panoge in manjše flote pridobile financiranje;

4.  poudarja, da imajo ribištvo in pomorske zadeve pomembno gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost ter igrajo ključno vlogo v modrem gospodarstvu;

5.  poudarja, da skupna ribiška politika prispeva k socialni koheziji v najbolj oddaljenih regijah in na otokih na odprtem morju; poudarja, da se v nekaterih primerih ribiška podjetja v teh regijah soočajo z dodatnimi stroški, zato bi jih bilo treba v skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije obravnavati posebej in tudi podpreti, enako kot regije, ki trpijo zaradi resnih in stalnih naravnih ali demografskih pomanjkljivosti, v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  poudarja, da je za izvajanje nove skupne ribiške politike potrebna sprememba paradigme pri upravljanju ribištva, tako na ravni držav članic kot pri ribičih, in glede tega opozarja na težave v preteklih proračunskih letih, ko so se odobrena proračunska sredstva zmanjševala;

7.  poudarja, da je treba zagotoviti zadostno finančno podporo, brez zmanjševanja sredstev za nadzor ribiških dejavnosti in naložbe na ladjah in v pristaniščih, ter tako zagotoviti in olajšati izvajanje obveznosti iztovarjanja;

8.  poudarja, da je mogoče politiko nadzora ribištva posodobiti le s posodobitvijo orodij, česar pa ni mogoče izvesti brez povečanja proračuna;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje za zbiranje podatkov ter ohraniti vsaj raven sredstev, rezervirano za tekoče proračunsko leto, kar je nujno potrebno pri sprejemanju racionalnih in znanstveno utemeljenih odločitev o vprašanjih ribiške politike;

10.  poudarja, da je treba zagotoviti naložbe, da bi vzdolž celotne dobavne verige analizirali in širili poznavanje in razumevanje ekonomskih vidikov trga ribištva in akvakulture, zaradi česar je treba v proračunski vrstici za tržne informacije zagotoviti sredstva, potrebna za izvedbo ocenjenih plačil;

11.  poudarja, da je treba dati prednost projektom, osredotočenim na ustvarjanje delovnih mest (zlasti s pobudo za zaposlovanje mladih), na inovativne projekte in na diverzifikacijo lokalnih gospodarstev, ki bi na primer s spodbujanjem označevanja proizvodov ali ribiškega turizma dodala vrednost njihovim ribolovnim dejavnostim, pa tudi na projekte za varstvo in obnovo ribjih staležev in morskih ekosistemov;

12.  meni, da je zaposlovanje mladih na tem področju politična prednostna naloga; poudarja dejstvo, da je v pristojnosti držav članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za omogočanje dostopa mladih do različnih ribiških poklicev z uporabo vseh orodij, ki so na voljo, vključno s strukturnimi skladi;

13.  ker bo izvrševanje proračuna Unije za leto 2017 sovpadlo z vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira 2014–2020, poudarja, da je proračunsko leto 2017 pravi čas za zagotovitev, da bo Unija dobila dovolj sredstev za učinkovit pristop do notranjih in zunanjih ukrepov, ter pravi trenutek za razmislek o potrebnih proračunskih sredstvih za odzivanje na potrebe po financiranju skupne ribiške politike;

14.  opozarja, da bo obveznost iztovarjanja presežkov 1. januarja 2017 prizadela številne panoge ribolova več vrst, in v zvezi s tem poziva, naj se oblikuje posebna proračunska vrstica, ki bi bila namenjena pomoči pri izpolnjevanju tega pogoja, da bi vpeli raziskave in razvoj ter spodbujali izbiro primerne opreme za ribolov;

15.  poudarja, da so države članice nedavno sprejele vse operativne programe za ribištvo, tako da bodo morale Komisija in nacionalne uprave v proračunskem letu 2017 pospešiti ukrepe za pravočasno izvajanje teh projektov; meni, da bi morala biti v proračunu Unije predvidena ustrezna raven sredstev za plačila in sredstev za prevzem obveznosti, s katerimi bi preprečevali plačilne težave in krčenje finančnih sredstev za ukrepe na področju ribištva;

16.  ponovno poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto posreduje poročilo o napredku, v katerem bodo zajete vse obveznosti in plačila, razčlenjena po državah članicah, da se zagotovi upoštevanje različnih zgornjih meja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

17.  poziva GD MARE, naj v sklopu sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju natančno spremlja sektorsko pomoč, pri tem pa uporablja podrobne preglednice, temelječe na informacijah v projektnih dosjejih;

18.  poudarja, da bo lahko Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) svojo vlogo opravljala samo, če ji bodo na voljo zadostni tehnični, ekonomski, človeški in finančni viri; poziva Komisijo, naj zagotovi primerno financiranje sredstev za Evropsko agencijo za nadzor ribištva, da bo lahko izpolnila svoje nove naloge, ki so ji bile dodeljene s spremenjeno skupno ribiško politiko in predlaganim svežnjem o evropski mejni in obalni straži; opozarja, da je treba iz cilja, da bi za 5 % zmanjšali število zaposlenih, izvzeti vsa delovna mesta v agencijah, ki se ukvarjajo z migracijsko krizo;

19.  priporoča povečanje proračuna Evropske agencije za nadzor ribištva, da bo lahko opravljala nove naloge, zahtevane v sklopu projekta evropske mejne in obalne straže.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Alain Cadec, Richard Corbett, Carlos Iturgaiz, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, José Blanco López, Nicola Caputo, Ole Christensen, Ian Duncan, Czesław Hoc, Cláudia Monteiro de Aguiar, Maria Lidia Senra Rodríguez, Nils Torvalds


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (6.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Andrzej Zdrojewski

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da bo delo Parlamenta zelo moteno, ker je Komisija predlog proračuna za leto 2017 predstavila z zamudo; meni, da bi se bilo treba takšnim zamudam v prihodnje izogibati;

2.  je seznanjem s povečanjem sredstev za programe Erasmus+, „Ustvarjalna Evropa“ in „Evropa za državljane“ v predlogu proračuna za leto 2017; poudarja, da lahko naložbe na tem področju politik prispevajo k uresničevanju cilja strategije Evropa 2020, namreč spodbujanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti, k strategiji EU za mlade, katere cilj je dejavna udeležba mladih v družbi in njihova vključenost vanjo, so pa, če so ustrezno cilljno usmerjene, tudi strateške naložbe v ljudi kot ključni dejavnik rasti in blaginje;

3.  pozdravlja podpis sporazuma o uvedbi finančne jamstvene sheme za program „Ustvarjalna Evropa“, enega glavnih načinov za večjo dostopnost posojil za mala in srednja podjetja ter organizacije, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, in enega glavnih načinov, da se zagotovi potrebno pošteno plačilo za ustvarjalce; pozdravlja pobudo o integrirani shemi usposabljanja, ki se v jamstveni shemi predlaga za bankirje in finančne posrednike; toplo priporoča, da se v letu 2016 sprejmejo potrebni ukrepi, da se bo jamstvena shema začela čim prej izvajati s polno hitrostjo;

4.  poudarja, da programi Unije na področju kulture, izobraževanja, mladine in državljanstva ponujajo dodatne priložnosti in ustvarjajo sinergije s politikami vključevanja priseljencev in beguncev; zato poziva institucije Unije, naj ustrezno povečajo financiranje neposredno upravljanih programov, kot je „Ustvarjalna Evropa“, pa tudi ustreznih proračunskih vrstic strukturnih in investicijskih skladov;

5.  znova izraža prepričanje, da je mladinski sklop Erasmusa+ simboličen program za izobraževanje in mobilnost, ki mladim daje veščine, potrebne za soočanje z novimi izzivi; poudarja, da je treba za ta sklop nameniti 10 % celotnega proračuna programa, kot določa temeljni akt;

6.  glede na nove družbene izzive v Evropi ugotavlja, da je treba izboljšati evropski pristop k skupnim evropskim izzivom, in sicer s podporo za obsežne inovacijske projekte na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih izvajajo mreže evropske civilne družbe;

7.  obžaluje, da predlog proračuna za leto 2017 ne vsebuje dodatnih sredstev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo nadaljevanje tega programa v letu 2017;

8.  opozarja, da leto 2017 zaznamuje 30. obletnica programa Erasmus; zato poziva, da se zagotovi zadostna sredstva, da bo mogoče to slovesno priložnost izkoristiti za nadaljnjo promocijo prednosti tega programa za Evropo in njene državljane; poziva tudi k udeležbi čim večjega števila deležnikov, vključno z mladinskimi organizacijami in drugimi ponudniki izobraževanja, da bo mogoče doseči čim širše evropsko občinstvo;

9.  ugotavlja, da Komisija v razdelku 3 ni predvidela manevrskega prostora za nadaljnje okrepitve, da bi lahko financirali pilotne projekte in pripravljalne ukrepe; ugotavlja, da je v razdelku 1a razlika do zgornje meje; poudarja potencial pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za preizkušanje ukrepov na področjih politik Unije ter uvedbo novih inovativnih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti Unije;

10.  poudarja, da mora učinkovita komunikacijska politika Unije prispevati k pluralizmu in verodostojnosti medijev ter spodbujati pristen dialog z državljani, to pa je treba podpreti z ustreznimi sredstvi v predlogu proračuna; glede na to opominja na pozitivno vlogo vseevropskih mrež lokalnih in nacionalnih medijev, kot je Euranet Plus, in poziva k proračunskemu jamstvu, ki bo omogočilo nadaljevanje njihovih dejavnosti in zanesljivo financiranje;

11.  ob upoštevanju nadaljujoče se migracijske in begunske krize ter terorističnih groženj poudarja vlogo kulturne diplomacije; pozdravlja skupno sporočilo Komisije z naslovom „Strategiji EU za mednarodne kulturne povezave naproti“; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba zagotoviti zadostno financiranje, da bo lahko kultura postala zmogljivo orodje v službi zunanje politike Unije in povečala njen vpliv na svetovnem prizorišču;

12.  ugotavlja, da je treba predvideti ustrezna proračunska jamstva za priprave na leto 2018, ki bo evropsko leto kulturne dediščine.

13.  poudarja pomen statističnih raziskav in razpoložljivosti primerljivih podatkovnih virov, saj to omogoča učinkovito spremljanje in analizo kulturnih, gospodarskih in družbenih vplivov politik na področju kulture in izobraževanja; v zvezi s tem spominja, da je treba za ta namen predvideti dovolj finančnih sredstev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Jill Evans, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Eider Gardiazabal Rubial, Zdzisław Krasnodębski, Ernest Maragall, Martina Michels, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Raymond Finch


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (2.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Monica Macovei

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da so se v primerjavi z letom 2016 v razdelku III proračuna Unije odobritve za prevzem obveznosti povečale za 5,4 %, odobritve plačil pa za 25,1 %; pozdravlja, da je v proračunu za leto 2017 poudarjena dodelitev zadostnih sredstev za učinkovit odziv na migracijsko krizo; podpira zavezo Komisije, da bo zagotovila zadostna sredstva za učinkovito upravljanje in nadzor zunanjih meja Unije ter za krepitev varnosti znotraj EU in zunaj nje, da bo državam članicam zagotovila podporo pri sprejemanju ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in da se bo spoprijela s temeljnimi vzroki migracijskih tokov v izvornih in tranzitnih državah; vseeno poudarja, da znesek 5,2 milijarde EUR, ki je bil v letu 2017 načrtovan za razdelka III in IV za spoprijemanje z izzivi begunske in migracijske krize in resnega ogrožanja varnosti evropskih državljanov zaradi hudega organiziranega kriminala, terorizma in kibernetskega kriminala v velikem obsegu in preko meja, predstavlja manj kot 3,5 % celotnega proračuna Unije, kar je malo glede na to, da gre za temeljne interese Unije; meni, da bi morala Unija pokazati solidarnost s tistimi, ki so resnično v stiski; meni, da je treba primerno financirati ohranjanje temeljnih vrednot Unije, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic;

2.  poziva Komisijo, naj pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira pregleda zgornje meje v razdelkih III in IV, s čimer bi za čas po letu 2017 zagotovila bolj trden, prožen in vzdržen odziv na sedanje humanitarne in migracijske izzive; zahteva poenostavitev finančne uredbe in postopkov, pa tudi pravično, pregledno in odgovorno porazdelitev sredstev ter preverjanje, kako se evropska sredstva trošijo;

3.  poudarja, da bi bilo treba sedanja prizadevanja Unije za obravnavo begunskih in migracijskih tokov primerno prilagoditi posebnim potrebam in ranljivosti vse večjega števila razseljenih žensk in deklet; poziva, naj se v razdelkih III in IV namensko vežejo humanitarna sredstva, da se zagotovi večsektorski pristop, ki bo vključeval tudi primerno izvajanje minimalnih standardov za življenjsko pomembno spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo, preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter odziv nanj in usposabljanje socialnih delavcev in medicinskega osebja vzdolž evropske begunske poti;

4.  pričakuje, da se bodo migracijski tokovi zaradi politične nestabilnosti in konfliktov v mnogih regijah nadaljevali; pozdravlja sporočilo Komisije o vzpostavitvi novega okvira za partnerstvo s tretjimi državami v sklopu Evropske agende o migracijah; poziva k hitremu izvajanju predlogov, da bi ob polnem spoštovanju vrednot, na katerih temelji Unija, odpravili osnovne vzroke migracije;

5.  spominja, da je bila pravična in pregledna porazdelitev sredstev med različne cilje Sklada za azil, migracije in vključevanje med pogajanji pred sprejetjem tega sklada prednostna naloga Parlamenta; poziva Komisijo, naj zato ustrezno poveča število proračunskih vrstic Sklada za azil, migracije in vključevanje, da se omogoči lažje in bolj pregledno spremljanje porabe finančnih sredstev, dodeljenih za različne cilje in s tem v ustrezne proračunske vrstice; Komisijo še posebej poziva, naj izdatke za spodbujanje pravičnih strategij vračanja v vseh prihodnjih predlogih proračunov loči od izdatkov za zakonito priseljevanje in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, kot je za proračun za leto 2015 predlagano v mnenju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve(1);

6.  pozdravlja uporabo instrumenta prilagodljivosti in varnostne rezerve iz razdelka 3 v znesku 1,7 milijarde EUR, vendar je zaskrbljen, ker v letu 2017 ne bo več dodatne prožnosti; ugotavlja, da se ukrepi iz razdelka 4 le deloma financirajo iz proračuna Unije; poziva države članice, naj izpolnijo svoje zaveze, Komisijo pa, naj v čim večji meri podpre izvajanje dogovorov;

7.  pozdravlja ustanovitev centra za koordinacijo pomoči žrtvam terorističnih napadov (2 milijona EUR), s katerim bi se lahko odpravile ovire, kot je pomanjkljivo znanje in šibke sposobnosti, saj bi ta ustanova združevala pomembne operativne strokovnjake, odvetnike žrtev in organizacije za zaščito žrtev iz vse Evrope, ki bi opredelili najpomembnejša vprašanja in prednostne naloge za žrtve terorizma ter jim nudili usklajeno podporo prek meja, tako da bi strukture nujne pomoči dejansko ustrezale potrebam žrtev;

8.  je zaskrbljen zaradi uvajanja finančnih instrumentov, ki niso del proračuna Unije, saj bi lahko ogrozili njegovo enotnost in obšli redni proračunski postopek, ki terja udeležbo in nadzor Evropskega parlamenta;

9.  pozdravlja financiranje Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) (1,6 milijarde EUR) in Sklada za notranjo varnost (ISF) (0,7 milijarde EUR); meni, da se je zaradi tega povečanja dodatno okrepila potreba po pošteni in pregledni porazdelitvi letnih sredstev med različne programe in cilje skladov; podpira skupni znesek (3 milijarde EUR) za financiranje ustanovitve Evropske agencije za mejno in obalno stražo, novega sistema vstopa/izstopa, novega skupnega evropskega azilnega sistema in za oblikovanje instrumenta, s katerim bi se znotraj Unije hitro in učinkovito zagotavljala nujna humanitarna pomoč;

10.  meni, da bi morala agencija Frontex svojemu uradniku za temeljne pravice zagotavljati primerna sredstva in osebje za vzpostavitev pritožbenega mehanizma ter nadaljnji razvoj in izvajanje strategije agencije, da spremlja in skrbi za varstvo temeljnih pravic;

11.  poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev in delovnih mest, da pa bo treba njene potrebe po operativnih sredstvih in osebju natančno spremljati, zato da bo agencija tudi v prihodnje kos svojim nalogam; predlaga, da se plačni razredi začasnih delovnih mest zvišajo, da bodo ustrezali obsegu novih nalog, ki so bile na agencijo prenesene s spremenjeno uredbo;

12.  priznava, da proračunska sredstva in osebje Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), ki jih je predlagala Komisije, ustrezajo potrebam agencije; poudarja, kako pomembno je, da se ta sredstva in število zaposlenih ne zmanjšajo, ter da jih je treba pregledati, če se bo pritok migrantov spet povečal;

13.  podpira povečanje proračuna učinkovitih agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostjo, ter zahteva njihovo izvzetje iz cilja Unije, da bi za 5 % zmanjšali število zaposlenih; poudarja, da potrebujejo te agencije ustrezna sredstva in osebje, če se njihove naloge povečajo; pozdravlja boj Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) zoper spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in poudarja, da je na tem področju potrebnih več človeških virov; poudarja, da je treba sredstva ustrezno prilagoditi vse večji delovni obremenitvi Urada Evropske unije za pravosodno sodelovanje (Eurojust) na področjih, kot so boj proti terorizmu, kibernetska kriminaliteta, tihotapljenje priseljencev in druge oblike hujšega čezmejnega kriminala; zahteva, da se natančno razloži 92–odstotno, to je za 73-milijonov EUR, povečanje proračuna Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (EU-LISA) za sistem vstopa/izstopa, interoperabilnost informacijskih sistemov in revizijo dublinske zakonodaje, zahteva pa tudi, da se pojasni razdelitev odobrenih proračunskih sredstev med proračun EU-LISA in Sklad za notranjo varnost (ISF);

14.  poudarja, da je usklajen pristop držav članic k boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, kibernetski kriminaliteti in drugim hujšim kaznivim dejanjem čezmejne razsežnosti pomembnejši kot kdajkoli prej; meni, da bi bilo treba za usposabljanje na ravni Unije v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja, zlasti v zvezi z dejavnostmi Evropske agencije za mejno in obalno stražo, dodeliti dodatna sredstva, in poudarja, da je treba Eurojustu in Europolu dodeliti primerna operativna sredstva tudi za naložbe v nove tehnologije; poudarja, da Europol potrebuje predvsem dovolj človeških virov in operativnih sredstev; meni, da so dodatna delovna mesta potrebna tudi za boljšo identifikacijo žrtev, razbijanje organiziranih mrež storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe in hitrejše odkritje, preučitev in prijavo gradiva o zlorabi na internetu in drugod;

15.  pri tem izraža veliko zaskrbljenost zaradi ranljivosti mladoletnikov brez spremstva, ki potrebujejo posebno obravnavo, in mladih žensk med migracijsko krizo; poudarja, da so mladoletniki brez spremstva v begunskih taboriščih v težavnem položaju, saj lahko postanejo žrtve zlorabe in trgovine z ljudmi, ter poziva, naj se s sredstvi za izredne razmere uvedejo primerna orodja za hitro izboljšanje sedanjega stanja; meni, da je treba povečati financiranje otroških telefonskih številk za pomoč, da se prepreči izginotje otrok in omogoči njihova zaščita;

16.  pozdravlja dodatna sredstva, ki so namenjena oblikovanju evropske podatkovne baze o novih drogah Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA); poziva Komisijo, naj pri proračunskem načrtovanju zagotovi, da bo ta center prejel dovolj sredstev, potrebnih za izvajanje načrtovane spremembe uredbe o ustanovitvi centra EMCDDA, ki je povezana s sistemom zgodnjega opozarjanja in oceno tveganj novih psihoaktivnih snovi;

17.  poziva Komisijo, naj Agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) zagotovi dovolj sredstev, da bo lahko izvrševala dodatne naloge, ki jih je dobila z zakonodajo EU, še posebej z direktivo o varnosti omrežij in informacij, in za naloge, povezane s preprečevanjem kibernetske kriminalitete in boju proti njej;

18.  ugotavlja, da so se sredstva v vrstici „Zagotavljanje varstva pravic in krepitev vloge državljanov“ ter „Spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti“ kot dela „programa za pravice, enakost in državljanstvo“ povečala, in pričakuje, da bo Komisija objavila nove razpise za zbiranje predlogov, zlasti za zagotavljanje najvišje ravni varstva temeljnih pravic tudi v digitalnem okolju in podporo lokalnim akterjem pri širjenju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, na primer z vzpostavitvijo sklada za organizacije, ki spodbujajo demokracijo;

19.  meni, da med migracijo in terorizmom v Evropi ni neposredne povezave; zahteva nova finančna sredstva za boj proti radikalizaciji mladih v Uniji; meni, da je to mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji; poziva k dodelitvi posebnih sredstev za boj proti porastu homofobije in transfobije v državah članicah; poziva k podpori projektov, katerih namen je okrepiti položaj žensk in deklet v najbolj prizadetih skupnostih;

20.  znova poziva k dodelitvi posebnih sredstev za boj proti porastu antisemitizma, islamofobije, afrofobije in protiromstva v državah članicah; Unijo poziva, naj še posebej podpre projekte, katerih namen je okrepiti položaj žensk in deklet iz prizadetih skupnosti, kot je predlagano v mnenju odbora LIBE za proračun za leto 2016(2);

21.  poudarja, da je treba povečati sredstva Unije za politike enakosti spolov in boja proti nasilju na podlagi spola; od Komisije zahteva, da pojasni zmanjšanje proračunskih sredstev, dodeljenih za Evropski inštitut za enakost spolov;

22.  poziva k okrepitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenost zaradi načrtovanega sprejetja uredbe o novih psihoaktivnih snoveh, na podlagi katere bo imela agencija dodatne naloge;

23.  poudarja pomen programa Pravosodje za nadaljnji razvoj evropskega območja pravice in izboljšano vzajemno priznavanje; poziva Unijo, naj podpre usposabljanje in dejavnosti ozaveščanja, katerih namen je omogočiti vsem Evropejcem dostop do pravosodja ter podpreti in okrepiti pravice žrtev, zlasti žrtev trgovine z ljudmi in nasilja na podlagi spola;

24.  poziva, naj se razvojna sredstva in humanitarna pomoč Unije ne vežejo na zmožnost in/ali pripravljenost partnerskih držav, da sodelujejo pri nadzoru nad migracijo (npr. s klavzulami o ponovnem sprejemu);

25.  vztraja, da ne bi smeli podpirati projektov, s katerimi se kršijo temeljne pravice migrantov in upravičujejo diktatorski režimi;

26.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo sredstva iz obeh skladov za notranje zadeve dodeljevala za različna področja politike, tako da bodo Unija in države članice v celoti upoštevale obveznosti, ki jih imajo glede varstva in zagotavljanja človekovih pravic migrantov; poleg tega zahteva, da se ne podpirajo projekti, s katerimi se kršijo temeljne pravice migrantov; hkrati vztraja, da je treba sredstva Unije uporabljati za proaktivno podporo na pravicah temelječega pristopa do migracije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

6

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Maria Corazza Bildt, Gérard Deprez, Angelika Mlinar, Emilian Pavel, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski, Daniele Viotti, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Fabio Massimo Castaldo, Daniel Dalton, Jørn Dohrmann, Elisabetta Gardini, Danuta Jazłowiecka, Georg Mayer, Maria Noichl, Keith Taylor, Marco Valli

(1)

Člen 12 mnenja EP o proračunu za leto 2015

(2)

Člen 12 mnenja EP o proračunu za leto 2016


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (6.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavec mnenja: György Schöpflin

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je Komisija predlagala povečanje proračunskih sredstev v razdelku 3 glede na proračun za leto 2016, in sicer povečanje obveznosti za 5,4 % in plačil za 25,1 %; je zadovoljen, da to povečanje presega prvotno načrtovani letni znesek za odzivanje na izzive na področju migracij za 1,8 milijarde EUR; ugotavlja, da Komisija v razdelku 3 ne pušča rezerve, za obravnavanje obstoječe azilne in migracijske krize pa predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti v višini 530 milijonov EUR in varnostne rezerve za obveznosti v višini 1.164,4 milijona EUR;

2.  pozdravlja zlasti predlagano povečanje obveznosti za 4,3 % in plačil za 10,7 % glede na proračun za leto 2016 za program „Evropa za državljane“, saj ta prispeva k spodbujanju državljanske in demokratične udeležbe na ravni Unije, vključevanju mlajših in starejših državljanov v Uniji ter razumevanju Unije, njenih politik, zgodovine in raznolikosti;

3.  ugotavlja, da Komisija za evropsko državljansko pobudo predlaga obveznosti v višini 840.000EUR v ločeni proračunski vrstici, oblikovani prejšnje leto, in opozarja, da je treba z ustreznimi finančnimi sredstvi spodbuditi uporabo tega instrumenta kot pomembnega orodja participativne demokracije;

4.  poudarja, kako pomembno je še naprej razvijati orodja za izboljšanje e-uprave, e-upravljanja, e-volitev in e-sodelovanja ter spodbujanje digitalnega državljanstva in državljanstva Unije z oblikovanjem spletnih državljanskih dejavnosti, s katerimi se izboljšujejo preglednost, odgovornost, odzivnost, sodelovanje, odločnost, vključenost, dostopnost, udeležba, subsidiarnost in socialna kohezija;

5.  pozdravlja povečanje financiranja za komuniciranje predstavništev Komisije, dialog z državljani in ukrepe partnerstva, pri čemer proračunska sredstva za leto 2017 znašajo 17,036 milijona EUR za prevzem obveznosti in 14,6 milijona EUR za plačila, saj bo ta denar porabljen za pobude za približevanje evropskim državljanom, pridobivanje njihovega zaupanja ter njihovo seznanjanje s politikami Unije.

6.  poudarja, da je treba sekretariatu skupnega registra za preglednost nameniti zadostne in ustrezne upravne in finančne vire, da bo lahko po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost opravljal svoje naloge.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Fabio Massimo Castaldo, Richard Corbett, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Gerolf Annemans, Pervenche Berès, Charles Goerens, Jérôme Lavrilleux, Viviane Reding, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Claudiu Ciprian Tănăsescu


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (6.9.2016)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017

(2016/2047(BUD))

Pripravljavka mnenja: Viorica Dăncilă

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bi moral letni proračunski postopek v skladu s skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije iz novembra 2013 vključevati elemente, ki upoštevajo enakost spolov; ker institucije EU načela enakosti spolov niso dosledno upoštevale pri načrtovanju proračuna;

B.  ker je program Daphne s financiranjem kampanj za ozaveščanje in projektov za najbolj ogrožene odigral temeljno vlogo v boju proti nasilju nad otroki, mladostniki in ženskami v EU, Parlament pa je večkrat pozval, naj programi Daphne ostanejo čim bolj prepoznavni;

C.  ker se je Parlament v preteklosti večkrat zavzel za povečanje števila zaposlenih v Evropskem inštitutu za enakost spolov (EIGE), da bo ta lahko izpolnil novo, dodatno nalogo kot evropski center za spremljanje nasilja na podlagi spola;

D.  ker so zaradi gospodarske recesije leta 2008 države članice uvedle številne varčevalne ukrepe, s katerimi so skušale stabilizirati gospodarstvo;

1.  pozdravlja, da je bilo vprašanje enakosti spolov vključeno kot medsektorski politični cilj proračuna EU v sklade in programe EU; ponovno opozarja, da odločitve o odhodkih in prihodkih različno vplivajo na ženske in moške; zato poudarja, da je vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna ključnega pomena za preprečevanje neenakosti med spoloma; poziva k upoštevanju načela enakosti spolov pri pripravi proračuna za nacionalne strategije in strategije na ravni Unije, saj bo to prispevalo k učinkovitejšemu spodbujanju enakosti med spoloma, vključno s količinsko opredeljivimi proračunskimi sredstvi, ocenami učinka tega, kako odločitve o porabi sredstev različno vplivajo na ženske in moške, ter vključno s kazalniki rezultatov, da bi se na ta način lahko odpravila neravnovesja med moškimi in ženskami; ob tem se zavzema za kar najvišjo raven preglednosti, ki se uporablja za sredstva, namenjena enakosti spolov;

2.  poziva, naj se pobuda za proračun, usmerjen v rezultate, izkoristi kot priložnost, da se s proračunsko porabo dosežejo koristi za enakost spolov z vsakim porabljenim evrom;

3.  poudarja, da so zaposlovanje, rast in naložbe osrednja prednostna naloga tudi v proračunu EU za leto 2017; opozarja, da sedanji cilji glede enakosti spolov v strategiji Evropa 2020 – namreč povečanje zaposlenosti žensk na 75 % v primerjavi s trenutno 63,5 %, enako plačilo za ženske in moške, enaka zastopanost spolov v nacionalnih parlamentih in enako število žensk in moških v upravnih odborih velikih podjetij – še zdaleč niso doseženi;

4.  poudarja, da je treba iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov nameniti dovolj sredstev za ukrepe, ki bodo spodbujali in podpirali kakovostno izobraževanje, zaposljivost in nova delovna mesta za ženske in dekleta, da bodo ženske in dekleta imele več priložnosti pri kakovostni ponudbi zaposlitve, nadaljnjem izobraževanju, vajeništvu ali pripravništvu; opozarja, da bi bilo treba zagotoviti več sredstev za ženske in dekleta, ki želijo ustanoviti lastno podjetje, in za podjetništvo;

5.  poziva, naj se iz skladov Unije namenijo sredstva za spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov prek izobraževalnih in zdravstvenih storitev, zlasti storitev v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, za opolnomočenje deklic in za politično zastopanost žensk;

6.  poziva, naj proračun za leto 2017 črpa sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropskega socialnega sklada (ESS) za financiranje kakovostnih, dostopnih in cenovno ugodnih varstvenih zmogljivosti na območjih, kjer jih primanjkuje, da se izpolnijo barcelonski cilji in se pripomore k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

7.  poudarja, da je segregacija na podlagi spola med glavnimi krivci za razliko v plačah med moškimi in ženskami v EU (16,1 % leta 2014), posledično pa tudi za razliko v pokojninah med spoloma v EU (40,2 % leta 2014); ob tem opozarja, da bi bilo treba zagotoviti več sredstev za večjo udeležbo žensk v sektorjih, v katerih so sedaj premalo zastopane, na primer na področju znanosti, tehnologije, inženiringa, matematike in IKT, kot sredstvu za zmanjšanje razlike v plačah med spoloma, povečanje ekonomske neodvisnosti žensk in izboljšanje njihovega položaja na trgu dela;

8.  ugotavlja, da je finančna kriza privedla do krčenja sredstev za javne storitve in prejemke v državah članicah; ugotavlja, da je to krčenje najbolj prizadelo prav ženske; opozarja na vse večjo finančno negotovost zaradi nestandardnih oblik zaposlitve in zaposlitve za določen čas, in ugotavlja večjo revščino med starejšimi ženskami in materami samohranilkami; zato poziva, naj proračun za leto 2017 aktivira sredstva ESS v vseh državah članicah za naložbe v usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, da bi se več žensk lahko vključilo na trg dela in bi se izboljšal njihov socialno-ekonomski položaj; poziva k doslednemu upoštevanju načela enakosti spolov pri pripravi proračuna;

9.  ugotavlja, da poskuša proračun za leto 2017 zagotoviti učinkovit evropski odziv na migracijski izziv; poudarja, da so potrebna sredstva za zagotavljanje posebne pomoči in spodbujanje vključevanja, za zdravstveno oskrbo, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva v oboroženih spopadih, za spremljanje položaja begunk in prosilk za azil v EU, vključno s pridobivanjem znanj in spretnosti, prožnim jezikovnim usposabljanjem, izobraževanjem, zdravstvenimi storitvami in kakovostnimi zmogljivostmi otroškega varstva, da bi se begunke lažje integrirale v države gostiteljice; meni, da bi bilo zlasti treba zagotoviti namenske zmogljivosti in prostore za matere in otroke, s posebno pozornostjo namenjeno ženskam in dekletom, ki so žrtve nasilja, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov;

10.  obžaluje, da se program Daphne ne obravnava več kot samostojno področje porabe proračunskih sredstev; pozdravlja manjše povečanje načrtovanih sredstev za posebni cilj programa Daphne v sklopu programa za pravice, enakost in državljanstvo; opozarja, da načrtovana sredstva ne dosegajo stopnje iz prejšnjega programskega obdobja; ponovno poziva, naj se zagotovita zadostna finančna podpora in prepoznavnost programa Daphne, dodeljena sredstva pa naj se porabijo v celoti in učinkovito; poudarja, kako pomembno je, da sredstva iz programa Daphne na pregleden način pridejo do organizacij na lokalni ravni v državah članicah, saj imajo te organizacije strokovne izkušnje pri obravnavi žrtev in ogroženih oseb, sredstva iz tega programa pa se morajo namenjati tudi za kampanje ozaveščanja;

11.  poziva k več ukrepom, ki bodo neposredno namenjeni prikrajšanim skupinam žensk in bodo omogočali naložbe v kakovostne javne storitve ter ki bodo zlasti zagotavljali kakovostne storitve varstva otrok, starejših in drugih vzdrževanih oseb; zavzema se za resnično proračunsko preglednost v zvezi s sredstvi (ESS, Progress, Daphne), dodeljenimi politikam enakosti spolov;

12.  poziva k sprejetju strategij za učinkovitejše spodbujanje enakosti moških in žensk; poudarja, da je treba dodeliti več sredstev za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti ter njihove diskriminacije;

13.  obžaluje predlagano zmanjšanje števila zaposlenih v Evropskem inštitutu za enakost spolov (EIGE); ponovno poziva, naj se inštitutu namenijo dodatna finančna sredstva in se mu dovoli večje število zaposlenih, da bo lahko izpolnil novo, dodatno nalogo kot evropski center za spremljanje nasilja na podlagi spola, k čemur je pozval Evropski parlament;

14.  obžaluje predlagano krčenje sredstev za humanitarno pomoč in razvojno sodelovanje, saj so ta sredstva še posebej pomembna za ženske in enakost spolov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Margot Parker, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Ernest Urtasun, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clare Moody, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emilian Pavel


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

7

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Afzal Khan, Claudia Țapardel, Derek Vaughan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lynn Boylan, Edouard Ferrand

Pravno obvestilo