Postopek : 2016/0197(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0296/2016

Predložena besedila :

A8-0296/2016

Razprave :

PV 23/11/2016 - 15
CRE 23/11/2016 - 15

Glasovanja :

PV 24/11/2016 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0447

POROČILO     ***I
PDF 603kWORD 78k
17.10.2016
PE 585.790v02-00 A8-0296/2016

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji

(COM(2016)0431 – C8-0242/2016 – 2016/0197(COD))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Emmanuel Maurel

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE
 PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUN
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji

(COM(2016)0431 – C8-0242/2016 – 2016/0197(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0431),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0242/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, sprejete skupaj s Sklepom 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji(1),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve in pisma Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0296/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Unija da Jordaniji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 200 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu načrtu reform. Pomoč bo prispevala h kritju plačilnobilančnih potreb Jordanije, kot so opredeljene v programu MDS.

1.  Unija da Jordaniji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 350 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu načrtu reform. Pomoč bo prispevala h kritju plačilnobilančnih potreb Jordanije, kot so opredeljene v programu MDS.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z jordanskimi oblastmi dogovori o jasno določenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju). Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja Jordanija ob podpori MDS.

1.  Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z jordanskimi oblastmi dogovori o jasno določenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju), v katerem se navede rok za izpolnitev teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja Jordanija ob podpori MDS.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če se pogoji iz odstavka 3 trajno ne izpolnjujejo, Komisija zamrzne ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za zamrznitev ali ukinitev.

4.  Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za zamrznitev ali ukinitev.

(1)

UL L 218, 14.8.2013, str. 15.


OBRAZLOŽITEV

Jordanija je po svoji geografski legi ena od držav, ki jih je sirska kriza najbolj prizadela. Od leta 2011 na njeno gospodarstvo, ki temelji predvsem na storitvenih dejavnostih in industriji, močno vplivajo nemiri, ki pretresajo regijo.

Upad turizma in manjši pritok neposrednih tujih naložb, zaprte trgovske poti ter stalne motnje dobave zemeljskega plina iz Egipta so v Jordaniji zavrli rast in povzročili poslabšanje njenega proračunskega stanja. Zaradi konflikta v Siriji in Iraku je ostala brez tržišč, na katerih je doslej prodajala svoje izdelke. Leta 2015 je nadaljevanje konfliktov v sosednjih državah še naprej negativno vplivalo na njeno zunanjo trgovino: rast se je upočasnila (2,4 %), preostale potrebe po zunanjem financiranju za obdobje 2016–2017 pa po ocenah znašajo približno 3,2 milijarde dolarjev. Brezposelnost v prvi polovici leta 2016 je zelo visoka. Brezposelnih je 14,6 % delovno sposobnega prebivalstva (33 % delovno sposobnih mladih in 23,7 % delovno sposobnih žensk).

Kljub težkemu položaju je Jordanija sprejela veliko število razseljenega prebivalstva. Skupaj z Libanonom je država na svetu, ki glede na velikost svojega prebivalstva sprejme največ beguncev. Zavezala se je, da bo Sircem, ki so na njenem ozemlju, pomagala, da bodo lažje prišli do zaposlitve. Uradno je v njej kot beguncev registriranih 650.000 Sircev, po navedbah jordanskih oblasti pa naj bi jih bilo celo 1,4 milijona. V petih letih se je število prebivalcev, ki niso jordanski državljani, podvojilo. Večina ni nameščena v taboriščih, temveč v mestnem okolju, kar močno obremenjuje javne storitve, zlasti na področju zdravstva in izobraževanja. Jordanski dolg je konec leta 2015 dosegel 93,4 % njenega BDP.

Jordanija je nedavno sklenila še tesnejše partnerstvo z Evropsko unijo, ki je njena druga trgovinska partnerica. Po pridružitvenem sporazumu, ki je bil sklenjen leta 1997, veljati pa je začel leta 2002, je leta 2010 pridobila status napredne partnerice EU. Priprave na začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini potekajo od leta 2011. Zaradi krize in da bi pokrili njene preostale potrebe po zunanjem financiranju, ji je Evropska unija že dodelila makrofinančno pomoč v višini 180 milijonov EUR (odločitev o dodelitvi pomoči je bila sprejeta leta 2013, izplačana pa je bila leta 2015). Evropska unija mora Jordaniji še naprej pomagati, da bo kos izzivom, s katerimi se sooča.

V okviru velike donatorske konference o podpori Siriji in tamkajšnji regiji (Supporting Syria and the Region), ki je potekala v Londonu 4. februarja 2016, se je mednarodna skupnost zavezala, da bo izvajala resničen celovit načrt za podporo Jordaniji. Obljubila je, da ji bo skupno namenila 10 milijard dolarjev pomoči. EU se je zavezala, da bo od tega zneska izplačala 2,39 milijarde EUR, kar vključuje posojilo v višini 200 milijonov EUR za drugi ukrep makrofinančne pomoči v okviru novega dogovora med EU in Jordanijo. Ta pomoč bo dopolnjevala nepovratna sredstva iz evropskega instrumenta sosedstva in programov EU ter programov proračunske podpore, ki jih izvaja EU. Sprostili bi jo lahko že zdaj, saj Jordanija izpolnjuje demokratične pogoje (nedavno je bil dosežen napredek z ustanovitvijo ustavnega sodišča in neodvisne volilne komisije) in makroekonomske pogoje za dodelitev makrofinančne pomoči.

Zaradi gospodarskih težav, ki pestijo Jordanijo, mora Evropska unija svoji partnerici, katere politika sprejemanja beguncev zasluži spoštovanje, dati vso podporo. Poročevalec želi, da bi program makrofinančne pomoči začeli izvajati čim prej, da bi imela Jordanija v teh težkih časih od nje konkretno korist. Evropski komisiji predlaga, naj med pogajanjem z jordanskimi oblastmi o memorandumu o soglasju pokaže prožnost in modrost, na pristojnih mednarodnih forumih ali s konkretnimi ukrepi pa naj si prizadeva poiskati rešitve za zmanjšanje jordanskega dolga, ki strmo narašča.

Evropski parlament predpostavlja, da se bo sedanja makroekonomska pomoč Jordaniji izvajala v skladu z dobro prakso, ki se uporablja pri instrumentu makroekonomske pomoči, zlasti pa, da ji ne bodo postavili rokov za izpolnitev pogojev iz memoranduma o soglasju, ki ga bo sklenila z Evropsko unijo.


PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Sklic: D (2016)37818

gospod Bernd Lange

predsednik Odbora za mednarodno trgovino (INTA)

Zadeva:  Makrofinančna pomoč Hašemitski kraljevini Jordaniji – COM(2016)0431, 2016/0197(COD)

Spoštovani gospod Lange!

V čast mi je, da vam lahko kot predsednik Odbora za zunanje zadeve (AFET) v tem pismu predstavim mnenje našega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji, potem ko so ga potrdili koordinatorji odbora, in upam, da bo postopek o njem stekel čim prej.

Odbor AFET v celoti podpira predlog Komisije. Kot veste, je Jordanija pomembna partnerica EU z močnimi gospodarskimi vezmi. Leta 2014 je bila EU njena druga največja trgovinska partnerica. Pomembni so tudi politični in varnostni odnosi, saj je Jordanija s svojim geografskim položajem strateškega pomena za stabilnost in varnost v regiji. Poudaril bi rad njeno strateško vlogo v koaliciji proti Islamski državi in njena zavzeta prizadevanja na varnostno-obveščevalnem področju.

Od začetka sirske krize leta 2011 država daje zatočišče številnim sirskim beguncem (približno 1,3 milijona jih je), pa tudi iraškim, libijskim in jemenskim, kar močno obremenjuje njeno gospodarstvo, javne storitve in infrastrukturo. Zato je zaradi sedanje politične in gospodarske nestabilnosti v regiji še posebej ranljiva. Da bi zagotovili trdno prihodnost vse regije, mora Jordanija ostati stabilna. Z vsemi sredstvi si je treba torej prizadevati za ohranitev njene stabilnosti, saj je poglavitnega pomena.

Zato odbor AFET pozdravlja predlog za drugi ukrep makrofinančne pomoči in dejstvo, da bo to del tako imenovanega dogovora med EU in Jordanijo. Ta dogovor je nadvse pomembna pobuda in bo vseboval natančne zaveze obeh strani (vključno s finančno pomočjo EU) ter hkrati zajel številne politične prednostne naloge. Odbor ponavlja, da je treba med EU in Jordanijo vzpostaviti močnejše partnerstvo na področju politike, varnosti, trgovine in sodelovanja. V zvezi s tem pozdravlja izjave, ki jih je dala visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini 20. julija na desetem zasedanju pridružitvenega odbora EU-Jordanija. Poleg tega zlasti pozdravlja, da je pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči (kot je navedeno v predlogu na 11. strani v 19. in 20. odstavku), da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

Odbor AFET meni, da bi morale EU in mednarodne finančne institucije Jordaniji dajati potrebno podporo, da bi v tej državi in regiji zagotovile stabilnost. Kot predsednik odbora ponavljam, kako pomembno je Kraljevini Jordaniji zagotoviti ustrezno podporo ter nadaljevati politični in gospodarski dialog med njo in Evropsko unijo.

Prepričan sem, da bo odbor INTA, ko bo sprejemal svoje stališče, pa tudi med pogajanji s Svetom, naše stališče ustrezno upošteval.

Lep pozdrav

Elmar Brok

V vednost:  Marisa Matias, predsednica delegacije za odnose z državami Mašreka

    Emmanuel Maurel, poročevalec


PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUN

D(2016) 40152

gospod Bernd Lange

predsednik

Odbor za mednarodno trgovino

                ASP 12G205

Zadeva:   Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za mednarodno trgovino pripravlja poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji (2016/0197(COD)) v višini 200 milijonov EUR.

Koordinatorji Odbora za proračun so se odločili, da svoje stališče predložijo v pismu, namesto da bi pripravili uradno mnenje.

Delegacija Odbora za proračun je imela na uradni misiji v Jordaniji maja 2016 resnično priložnost, da je preučila obremenjenost jordanskih financ zaradi pritoka beguncev ter širše gospodarske in finančne posledice sirske krize in regionalne nestabilnosti. Člani delegacije so pohvalili, kako se država in gostiteljske skupnosti spoprijemajo s temi izzivi, in poudarili, da mora imeti Jordanija še naprej osrednjo vlogo pri izboljševanju življenjskih razmer beguncev in stabilizaciji regije.

Delegacija Odbora za proračun, ki je po povratku poročala o ugotovitvah vsemu odboru, je dejala, da je Unija ob sirski krizi okrepila finančno pomoč Jordaniji, ki v letu 2016 znaša 293,6 milijona EUR. Izplačuje jo prek več instrumentov in mehanizmov, večinoma prek evropskega instrumenta sosedstva (140 milijonov EUR v letu 2016), pa tudi prek humanitarne pomoči (53 milijonov EUR), instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (21,8 milijona EUR), instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (13 milijonov EUR), evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (0,8 milijona EUR) in nenazadnje skrbniškega sklada Madad za odziv na krizo v Siriji (65 milijonov EUR). Poleg tega je bil zaradi neposrednega pritiska na jordanske javne finance leta 2013 sprejet dogovor o prvem svežnju posojil v okviru makrofinančne pomoči, ki je bil izplačan leta 2015.

Delegacija Odbora za proračun je dejala, da se je mednarodna skupnost, vključno z Unijo, na konferenci o podpori Siriji in regiji, ki je potekala 4. februarja 2016 v Londonu, zavezala k nadaljnjim finančnim prizadevanjem. Jordanija pa je predstavila več ukrepov, ki jih je pripravljena sprejeti, da bi zagotovila številčnejše izobraževanje otrok in ustvarila zaposlitvene možnosti za begunce. Unija se je nato začela z Jordanijo pogajati o sklenitvi dogovorov o skupnih zavezah.

Odbor za proračun želi, da se skrbno ocenijo sedanje potrebe, in je sprejel naslednje zaključke.

V skladu z zavezami, sprejetimi na konferenci v Londonu, bi bilo treba čim prej sprejeti sedanji drugi sveženj makrofinančne pomoči, da bi okrepili odpornost države in gostiteljskih skupnosti. Medtem bi morala tudi Komisija pokazati, da lahko londonske zaveze izpolni hitro in učinkovito.

Hkrati bi morala Unija poskrbeti, da bo Jordanija izboljšala dostop beguncev do izobraževanja in trga dela. Jordanija bi morala tudi pomagati, da bi našli rešitev za begunce, ki so obtičali na jordansko-sirski meji brez ustrezne humanitarne pomoči.

Glede na to, da so jordanske oblasti zaprosile za novo makrofinančno pomoč v višini 350 milijonov EUR, Komisija ne bi smela uporabiti manevrskega prostora, ki je na voljo v proračunu EU, kot eno od utemeljitev za zmanjšanje zneska na 200 milijonov EUR. Odbor za proračun se popolnoma zaveda pomanjkanja razpoložljivih sredstev v razdelku 4 (Evropa v svetu) in poudarja, da bi 9 % sredstev za dopolnitev Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (6,75 milijona EUR letno v dveh letih) brez dvoma lahko zagotovili, ne da bi to vplivalo na druge politike pri finančnem načrtovanju proračunske vrstice, za katero se pričakuje, da bo glede na sedanje stanje večletnega finančnega okvira v prihodnjih letih znašala letno več kot 220 milijonov EUR. Ker se razmere hitro spreminjajo, Odbor za proračun pričakuje, da bo Komisija še pred zaključkom zakonodajnega postopka o drugem svežnju makrofinančne pomoči potrdila ali posodobila svojo oceno preostalih potreb države po zunanjem financiranju.

Lep pozdrav

Jean Arthuis


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Makrofinančna pomoč Hašemitski kraljevini Jordaniji

Referenčni dokumenti

COM(2016)0431 – C8-0242/2016 – 2016/0197(COD)

Datum predložitve EP

29.6.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

7.7.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

7.7.2016

BUDG

7.7.2016

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

AFET

12.7.2016

BUDG

7.10.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Emmanuel Maurel

13.7.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

31.8.2016

26.9.2016

 

 

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Edouard Ferrand, Agnes Jongerius, Sander Loones, Fernando Ruas, Lola Sánchez Caldentey

Datum predložitve

17.10.2016

Pravno obvestilo