Postopek : 2016/2011(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0299/2016

Predložena besedila :

A8-0299/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 01/12/2016 - 6.26
CRE 01/12/2016 - 6.26
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0481

POROČILO     
PDF 494kWORD 48k
17.10.2016
PE 584.146v02-00 A8-0299/2016

o izvajanju postopka za evropski plačilni nalog

(2016/2011(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju postopka za evropski plačilni nalog

(2016/2011(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti (COM(2002)0746),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 936/2012 z dne 4. oktobra 2012 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (COM(2015)0495),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja postopka za evropski plačilni nalog na evropski ravni, ki jo je izvedla služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0299/2016),

A.  ker je Komisija predložila poročilo o pregledu delovanja postopka za evropski plačilni nalog v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1896/2006;

B.  ker poročilo zamuja skoraj dve leti in ne vključuje podrobne ocene učinka za vsako državo članico, kot je bilo določeno glede na različne pravne določbe v vsaki državi članici in njihovo medobratovalnost, temveč le nepopolno statistično razpredelnico s podatki, ki so pretežno iz leta 2012; ker je evropski plačilni nalog neobvezni postopek, ki se lahko uporablja v čezmejnih zadevah kot alternativa domačim plačilnim nalogom;

C.  ker je bil postopek uveden, da bi omogočili hitro, preprosto in poceni izterjavo zneskov, ki izhajajo iz dolgov, ki so določeni, v fiksnem znesku in zapadli, tožena stran pa jih ne izpodbija; ker se na podlagi statističnih podatkov zdi, da se postopek večinoma izvaja zadovoljivo, vendar pa deluje znatno pod svoj polnimi zmožnostmi, saj se večinoma uporablja v državah članicah, katerih zakonodaja vsebuje podoben nacionalni postopek;

D.  ker postopek za evropski plačilni nalog spada v kategorijo ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi elementi, ki so potrebni za delovanje notranjega trga;

E.  ker so zamude pri plačilih glavni razlog za plačilno nesposobnost, ki ogroža preživetje podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ter povzročajo izgube številnih delovnih mest;

F.  ker bi bilo treba sprejeti konkretne ukrepe, vključno s ciljno usmerjenimi kampanjami ozaveščanja, za obveščanje državljanov, podjetij, pravnih strokovnjakov in drugih ustreznih strani o obstoju, delovanju, uporabi in prednostih tega postopka;

G.  ker bi bilo treba v nekaterih državah članicah, kjer se postopek za evropski plačilni nalog ne uporablja skladno s sedanjo uredbo, naloge izdati hitreje, v vsakem primeru pa bi bilo treba spoštovati 30-dnevni rok iz uredbe, pri čemer se upošteva, da je izvršba naloga možna le takrat, kadar je zahtevek nesporen;

H.  ker je treba spodbuditi razvoj sistema e-Codex, da bi omogočili vložitev zahtevkov na spletu, tudi z nadaljnjimi ukrepi za bolj učinkovito uporabo postopka;

I.  ker bi moralo več držav članic slediti zgledu Francije, Češke, Estonije, Cipra in Švedske ter omogočiti upnikom, da svojo prijavo predložijo v dodatnih jezikih, ter na splošno sprejeti podporne ukrepe za zmanjšanje možnosti napak zaradi uporabe tujega jezika;

J.  ker poenostavljeni postopek ne pomeni, da ga je mogoče zlorabiti za uveljavljanje nepoštenih pogodbenih pogojev, saj člen 8 Uredbe (ES) št. 1896/2006 določa, da sodišče na podlagi informacij, ki so mu na voljo, preveri utemeljenost zahtevka ter s tem zagotovi skladnost z ustrezno sodno prakso Sodišča o tej temi; ker morajo biti razen tega vse ustrezne strani obveščene o pravicah in postopkih;

K.  ker je treba popraviti in dopolniti standardne obrazce in jih v prihodnje periodično pregledovati zaradi posodabljanja seznama držav članic in valut, da bi ustvarili boljše pogoje za plačilo obresti na terjatve, vključno z ustreznim opisom zahtevanih obresti;

L.  ker bi morala Komisija razmisliti o predlogu revizije določb o področju uporabe postopka in o izrednem pregledu nalogov;

1.  pozdravlja uspešno delovanje postopka za evropski plačilni nalog v vseh državah članicah kot postopka, ki se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah v zvezi z izvršbo nespornih zahtevkov in katerega glavni cilj je poenostaviti in pospešiti postopek čezmejnega priznavanja in izvrševanja pravic upnikov v Evropski uniji;

2.  obžaluje znatno zamudo skoraj dveh let pri predložitvi poročila Komisije s pregledom izvajanja Uredbe (ES) št. 1896/2006;

3.  obžaluje dejstvo, da v poročilu Komisije ni podrobne ocene učinka za vsako državo članico, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (ES) št. 1896/2006; obžaluje pomanjkanje posodobljenih podatkov v tem poročilu o stanju v državah članicah v zvezi z delovanjem in izvajanjem postopka za evropski plačilni nalog; zato poziva Komisijo, naj izdela obširno, posodobljeno in natančno oceno učinka;

4.  enako obžaluje, da se uporaba postopka za evropski plačilni nalog med državami članicami znatno razlikuje; v zvezi s tem poudarja, da zaradi razlik v izvajanju v državah članicah in zaželenosti, da uporabijo nacionalno zakonodaja namesto postopka za evropski plačilni nalog, kljub poenostavljenemu modernemu postopku, ki ga ponuja zakonodaja EU, najboljši rezultati izvajanja Uredbe (ES) št. 1896/2006 niso doseženi, evropski državljani pa zato ne morejo uveljavljati svoje pravice na čezmejni ravni, zaradi česar bi se lahko zmanjšalo zaupanje v zakonodajo EU;

5.  poudarja, da državljani postopek najpogosteje uporabljajo in so o njem obveščeni v državah članicah s podobnimi instrumenti na nacionalni ravni;

6.  meni, da je treba sprejeti praktične ukrepe za dodatno obveščanje državljanov, podjetij, pravnih strokovnjakov in vseh drugih ustreznih strani o obstoju, delovanju, uporabi in prednostih postopka za evropski plačilni nalog v čezmejnih primerih; nadalje poudarja, da je potrebna pomoč državljanom, zlasti pa malim in srednjim podjetjem, da bi izboljšali njihovo uporabo, razumevanje in poznavanje veljavnih pravnih instrumentov za izterjavo terjatev na čezmejni ravni v skladu z ustrezno zakonodajo EU;

7.  poudarja, da morajo države članice Komisiji posredovati točne, popolne in sveže podatke za učinkovito spremljanje in ocenjevanje;

8.  spodbuja države članice, naj se prizadevajo za izdajo nalogov v roku 30 dni in sprejmejo vloge v tujih jezikih, kjer je mogoče, ob upoštevanju dejstva, da potrebe po prevodu negativno vplivajo na stroške in trajanje obravnave v postopku;

9.  v celoti podpira prizadevanja, ki bodo v prihodnosti omogočila elektronsko predložitev vloge za evropski plačilni nalog; zato poziva Komisijo, naj v zvezi s tem spodbujajo uporabo е-Codex pilotnega projekta in ga razširi na vse države članice, potem ko izvede študijo o izvedljivosti elektronske predložitve vloge za evropski plačilni nalog;

10.  poziva Komisijo, naj po potrebi posodobi standardne obrazce, da bodo med drugim omogočali ustreznejši opis obresti, ki jih je treba plačati za terjatev;

11.  meni, da bi morali v prihodnjem pregledu uredbe preučiti odpravo nekaterih izjem na področju uporabe postopka in pregled določb o reviziji evropskih plačilnih nalogov;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)

UL L 399, 30.12.2006, str. 1.

(2)

UL L 283, 26.10.2012, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Namen postopka

Namen postopka za evropski plačilni nalog je olajšati izterjavo zneskov v čezmejnih sodnih postopkih. Postopek ni obvezen, kar pomeni, da je na voljo v čezmejnih zadevah kot alternativa različnim primerljivim nacionalnim postopkom. Če poenostavimo, postopek upnikom omogoča, da zlahka pridobijo nalog za izterjavo nespornih civilnih in gospodarskih zahtevkov. Zanj je mogoče zaprositi po pošti, pogosto pa tudi po elektronski poti, pomoč odvetnika ni potrebna, izvršljiv pa je tudi v drugih državah članicah, in to brez nadaljnjih formalnosti.

Evropski plačilni nalog se izda avtomatično, le na podlagi prijave, vendar lahko dolžnik vloži ugovor v roku 30 dni. V primeru ugovora se nalog zaključi in kontradiktorni sodni postopek se lahko začne.

Uporaba postopka

Po trditvah Komisije je vsako leto vloženih približno 12 000 vlog za evropske plačilne naloge. Uporaba postopka se zdi najbolj pogosta v državah, ki imajo podoben nacionalni postopek, kar pomeni, da je ciljno občinstvo bolje seznanjeno s konceptom. Nekatere države članice imajo zelo nizko stopnjo uporabe, kar kaže, da bi bilo mogoče storiti več za obveščanje podjetij in pravnih strokovnjakov o obstoju postopka in njegovih prednostih.

Praktično izvajanje

Za uspešno uporabo postopka za evropski plačilni nalog so nujni nekateri elementi. Najprej je treba hitro izdati nalog, saj podrobna preučitev zahtevka ni potrebna. V uredbi je določeno, da je treba naloge izdati v 30 dneh. Zdi pa se, da nekatere države članice sicer res izdajajo naloge v tem časovnem okviru, v drugih državah pa to traja precej dlje, v nekaterih primerih tudi več kot pol leta, kar ni sprejemljivo.

Drugič bi bilo treba omogočiti predložitev ustreznih obrazcev na spletu. Trenutno je mogoče izpolniti obrazce prek spleta, kar že pomeni zmanjšanje števila napak in opustitev na obrazcih. To bi moralo prispevati tudi k zmanjšanju števila zahtevkov za popravek ali spremembo vloge. Na tem področju bi bilo mogoče narediti še več, zlasti v okviru sistema e-Codex, tako da bi vlogo dejansko lahko oddali prek spleta.

Tretjič, glede na to, da gre za čezmejni postopek, bi morale države članice, kjer je to mogoče, sprejemati vloge tudi v drugih jezikih. Francija je v tem pogledu vzor, saj vloge sprejemajo v petih jezikih. V večini drugih držav članic pa se vloge v tujih jezikih ne upoštevajo.

Pravna vprašanja

V teku izvajanja postopka za evropski plačilni nalog so se pojavila številna pravna vprašanja. Prvič, v prvotni uredbi ni bilo dovolj jasne določbe glede obresti na glavni zahtevek. Položaj je bil razjasnjen s sodno prakso: postopek za evropski plačilni nalog je mogoče uporabiti kot zahtevek za obresti v prihodnosti, do datuma dejanskega plačila(1). Vendar bi morali obrazci takšen zahtevek olajšati s pojasnitvijo ustreznih oddelkov.

Poleg tega je postalo očitno, da popolna avtomatizacija postopka za evropski plačilni nalog v praksi ni vedno združljiva z varstvom potrošnikov, tako kot primerljivi nacionalni postopki. Sodišče je razsodilo, da mora zaradi učinkovitosti prava varstva potrošnikov sodišče preučiti vsaj, ali je pogodbena klavzula, v skladu s katero podjetje zahteva plačilo, za potrošnika poštena, čeprav sodišču običajno ni treba preučevati pravnega položaja, na katerem temelji plačilni nalog(2). Če ta klavzula ni poštena, se plačilnega naloga ne bi smelo izdati. To je v skladu z uredbo, v kateri je navedeno, da mora sodišče oceniti, ali se zdi, da je zahtevek utemeljen.

Ugovor in pregled

Če tožena stranka nasprotuje vlogi, se postopek ne sme nadaljevati. Glede na navedbe vlagatelja se primer opusti oziroma nadaljuje z običajnim sodnim postopkom, po pregledu leta 2015 pa se lahko tudi nadaljuje z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti. Delež ugovorov se močno razlikuje od države članice do države članice, kar je očitno odvisno od tega, ali podoben postopek že obstaja v nacionalnem pravu. V državah, kjer obstaja takšen nacionalni postopek, je stopnja ugovorov precej nizka, medtem ko v nekaterih drugih državah stopnja ugovorov presega 50 %.

Glede na naravo postopka za evropski plačilni nalog je pregled mogoč le v izjemnih primerih, na primer kadar ni bila spoštovana pravica do obrambe. V letu 2015 je bila obravnavana morebitna sprememba določb o izrednem pregledu, vendar za zdaj besedilo ostaja nespremenjeno, vsekakor pa bi bila zaželena vsaj pojasnitev.

Morebitne spremembe postopka

Poročevalec meni, da bi morala Komisija sprejeti nove različice nekaterih standardnih obrazcev, da bi tako upoštevala različne spremembe, ki so nastale v zadnjih letih, ter izboljšala jasnost tistih delov besedila, v katerih je obravnavano plačilo obresti. Kar zadeva samo uredbo, poročevalec ne vidi nujne potrebe po spremembah, vendar meni, da bi lahko nekatere omejitve področja uporabe postopka odpravili ob upoštevanju napredka na področju družinskega prava v EU. Več je treba narediti tudi pri zahtevkih za pregled evropskih plačilnih nalogov.

(1)

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. decembra 2012 v zadevi C-215/11, Iwona Szyrocka proti SiGer Technologie GmbH, ECLI:EU:C:2012:794, točka 53.

(2)

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. junija 2012 v zadevi C-618/10, Banco Español de Crédito SA proti Joaquín Calderón Camino, ECLI:EU:C:2012:349, točka 57.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Sergio Gaetano Cofferati, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Constance Le Grip, Virginie Rozière

Pravno obvestilo