Postopek : 2016/2076(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0303/2016

Predložena besedila :

A8-0303/2016

Razprave :

PV 23/11/2016 - 18
CRE 23/11/2016 - 18

Glasovanja :

PV 24/11/2016 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0454

POROČILO     
PDF 720kWORD 81k
18.10.2016
PE 582.074v02-00 A8-0303/2016

o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

(2016/2076(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Catherine Bearder

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE OdborA za ribištvo
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

(2016/2076(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2016)0087),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o kaznivih dejanjih, povezanih s prostoživečimi živalmi in rastlinami(1),

–  ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki se v EU izvaja z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi, ter Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006, ki določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/451 z dne 6. marca 2015 o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)(2),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov iz leta 2000 proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila o kaznivih dejanjih, povezanih s prostoživečimi vrstami po svetu, ki ga je leta 2016 pripravil Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 69/314 z dne 30. julija 2015 o boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami,

–  ob upoštevanju resolucije skupščine Združenih narodov za okolje št. 2/14 o nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in proizvodi iz njih,

–  ob upoštevanju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Mednarodnega konzorcija za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, ki združuje konvencijo CITES, Interpol, Urad ZN za droge in kriminal, Svetovno banko in Svetovno carinsko organizacijo,

–  ob upoštevanju izjave, podpisane na konferenci o nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami leta 2014 v Londonu,

–  ob upoštevanju izjave o preprečevanju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami v prometnem sektorju, podpisane leta 2016 v Buckinghamski palači,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode(3), in poročila Evropske komisije iz leta 2016 o njenem izvajanju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 605/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil(5) in Uredbe Komisije (ES) št. 206/2009(6) z dne 5. marca 2009, ki dovoljuje uvoz 20 kg ribjih izdelkov za osebno porabo,

–  ob upoštevanju pomena, ki ga ima v boju proti nezakonitemu ulovu in prodaji vodnih vrst Evropska agencija za nadzor ribištva, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 768/2005,

–  ob upoštevanju Direktive 2008/99/ES z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prostoživečih živali v živalskih vrtovih(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst(10),

–  ob upoštevanju študije o kaznivih dejanjih, povezanih s prostoživečimi vrstami, ki jo je za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane marca 2016 objavil tematski sektor,

–  ob upoštevanju omrežja Natura 2000, ki zajema bistvene kraje za počitek in razmnoževanje redkih in ogroženih vrst ter nekatere redke naravne habitatne tipe, ki so kot taki zaščiteni,

–  ob upoštevanju poročila o raziskovalnem projektu iz leta 2014 za ukrepe EU za boj proti okoljskemu kriminalu (EFFACE),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. februarja 2016 o boju proti financiranju terorizma,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Komisije Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje z dne 4. marca 2013 z naslovom Nedovoljena trgovina z ogroženimi prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter nezakonit dostop do genskih virov,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami,

–  ob upoštevanju ocene hitrega odzivanja iz leta 2016 o porastu okoljskega kriminala, ki sta jo opravila Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Interpol,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ribištvo ter Odbora za pravne zadeve (A8-0303/2016),

A.  ker je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami oblika organiziranega mednarodnega kriminala, ki naj bi bila vredna približno 20 milijard EUR letno, v zadnjih letih pa po vsem svetu narašča in postaja ena izmed največjih in najbolj dobičkonosnih oblik organiziranega čezmejnega kriminala; ker se z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami financirajo druge oblike hudega in organiziranega kriminala in je z njimi tesno povezana;

B.  ker se biotska raznovrstnost po svetu močno zmanjšuje in predstavlja šesti val množičnega izumiranja vrst;

C.  ker so zaradi sprememb rabe zemljišč, netrajnostne uporabe naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb ogroženi svetovna biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve; ker se zaradi hitre urbanizacije, izgube življenjskega prostora in nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami zlasti številne ogrožene vrste soočajo z večjimi izzivi kot prej;

D.  ker nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami zelo negativno učinkuje na biotsko raznovrstnost, obstoječe ekosisteme, naravno dediščino držav izvora, naravne vire in ohranjanje vrst;

E.  ker je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami resna in vse večja grožnja za svetovno varnost, politično stabilnost, gospodarski razvoj, preživetje lokalnega prebivalstva in pravno državo, zaradi česar je potreben strateški in usklajen pristop EU, ki bo vključeval vse udeležene strani;

F.  ker je za uresničitev ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja odločilnega pomena, da se ustavi nezakonita trgovina z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in proizvodi iz njih;

G.  ker je konvencija CITES pomemben mednarodni sporazum, ki velja od leta 1975, podpisalo ga je 183 pogodbenic (tudi vse države članice EU, od julija 2015 pa tudi sama EU) ter zajema 35.000 živalskih in rastlinskih vrst;

H.  ker bi morala trgovinska in razvojna politika med drugim služiti kot sredstvo za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic, dobrobiti živali in varstva okolja;

I.  ker se z izmenjavo informacij EU o trgovini s prostoživečimi vrstami (EU-TWIX) od leta 2005 spremlja nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, in sicer z zbirko podatkov o zaplenitvah in komunikacijskimi kanali med uradniki v evropskih državah;

J.  ker slaba ozaveščenost in pomanjkanje politične zavzetosti bistveno ovirata učinkovit boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

K.  ker so v agendi EU za varnost za obdobje 2015–2020 kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami, opredeljena kot oblika organiziranega kriminala, ki ga je treba obravnavati na ravni EU, in sicer s preučitvijo dodatnih kazenskih sankcij po vsej EU s pomočjo revizije veljavne zakonodaje o kaznivih dejanjih zoper okolje;

L.  ker je bila operacija COBRA III, izvedena maja 2015, do sedaj največja usklajena mednarodna operacija organov kazenskega pregona proti nezakoniti trgovini z ogroženimi vrstami in je privedla do 139 aretacij in več kot 247 zasegov, med drugim slonovine, zdravilnih rastlin, rogov nosoroga, luskavcev, palisandra, želv in številnih drugih rastlinskih in živalskih vzorcev;

M.  ker povpraševanje po nezakonitih izdelkih iz prostoživečih vrst na ciljnih trgih spodbuja korupcijo v dobavni verigi nezakonite trgovine s temi vrstami;

N.  ker je EU pomemben namembni trg in tranzitna pot za nezakonite proizvode iz prostoživečih vrst, pa tudi vir za nezakonito trgovino z določenimi evropskimi ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

O.  ker je Komisija Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje v resoluciji iz aprila 2013, ki jo je 25. julija 2013 podprl Ekonomski in socialni svet Združenih narodov, spodbudila svoje države članice, naj nezakonito trgovino z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jo izvajajo organizirane kriminalne združbe, obravnavajo kot hudo kaznivo dejanje in jo s tem uvrstijo v isto kategorijo kot trgovino z ljudmi in trgovino z drogami;

Splošne opombe

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, v katerem je poudarjena potreba po usklajenem ukrepanju za odpravo vzrokov te trgovine, za učinkovito izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil in za okrepitev sodelovanja na svetovni ravni med izvornimi, tranzitnimi in namembnimi državami;

2.  poziva Komisijo, države članice, Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje in agenciji EU Europol in Eurojust, naj priznajo, da so kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami, resna in vse večja grožnja, ter naj jih obravnavajo z največjo politično nujnostjo; poudarja, da so potrebni celoviti in usklajeni pristopi na različnih političnih področjih, vključno s trgovino, razvojem, zunanjimi zadevami, prometom, turizmom, pravosodjem in notranjimi zadevami;

3.  poudarja, da je opredelitev in dodelitev ustreznih finančnih in človeških virov bistveno za izvedbo akcijskega načrta; poudarja, da je treba v proračunu EU in nacionalnih proračunih zagotoviti ustrezna finančna sredstva za učinkovito izvajanje tega načrta;

4.  priznava pomen akcijskega načrta, vendar poudarja, da področje vodnih vrst ni ustrezno urejeno;

5.  vztraja, da je treba v celoti in pravočasno izvesti vse dele akcijskega načrta, da bi upoštevali nujnost zaustavitve nezakonitih in nevzdržnih praks ter preprečevanja nadaljnjega izginjanja vrst; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu vsako leto posreduje najnovejše pisne informacije o izvajanju ter vzpostavi mehanizem za podrobno spremljanje in ocenjevanje za merjenje napredka, vključno z ukrepi držav članic;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj še izboljšajo zaščito habitatov ciljnih vrst, in poudarja, da je treba zagotoviti večjo zaščito območij, opredeljenih kot občutljivi morski ekosistemi, ekološko ali biološko pomembna morska območja in območja omrežja Natura 2000;

7.  poziva Komisijo, naj ustanovi urad koordinatorja za nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, ki bo temeljil na modelu, uporabljenem pri boju proti trgovini z ljudmi, da bi združili prizadevanja različnih služb Komisije in držav članic;

8.  spominja Komisijo, da so tudi številne vodne vrste ogrožene in bi lahko izumrle, kar bo vplivalo na trajnost številnih ekosistemov;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo dodatne znanstvene študije o tehnoloških prilagoditvah ribolovnega orodja, da bi se izognili prilovu, glede na to, da številne vrste, tudi želve, ogrožata tako prilov kot nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi;

Preprečevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in obravnava njenih osnovnih vzrokov

10.  poziva, naj EU, tretje države, deležniki in civilna družba pripravijo ciljne in usklajene kampanje za ozaveščanje, da bi z dejansko in dolgoročno spremembo vedenja posameznikov in družbe zmanjšali povpraševanje, povezano z nezakonito trgovino s proizvodi iz prostoživečih vrst; priznava vlogo, ki jo imajo lahko organizacije civilne družbe pri podpiranju akcijskega načrta;

11.  poziva EU, naj podpre pobude, ki spodbujajo razvoj nadomestnih trajnih virov dohodka za lokalne skupnosti, tesno povezane s prostoživečimi vrstami, ki izboljšujejo koristi ohranjanja prostoživečih vrst za lokalne skupnosti, zmanjšujejo konflikt med ljudmi in prostoživečimi vrstami ter spodbujajo prostoživeče vrste kot dragocen vir dohodka skupnosti; meni, da bodo take spodbude, ki se sprejemajo v posvetovanju z udeleženimi skupnostmi, izboljšale podporo za ohranjanje in prispevale k reševanju, ohranjanju in trajnostnemu upravljanju populacij prostoživečih vrst in njihovih habitatov;

12.  meni, da mora biti zaščita prostoživečih vrst bistveni element strategij EU za zmanjšanje revščine na svetovni ravni, in poziva, naj se ukrepi, s katerimi bodo imele lokalne skupnosti neposredne koristi od sodelovanja pri varstvu prostoživečih vrst, vključijo v številne sporazume o sodelovanju s tretjimi državami;

13.  spominja Komisijo, da nezakonita trgovina z vodnimi vrstami škoduje tudi gospodarskemu razvoju obalnih skupnosti ter okoljski sprejemljivosti naših voda;

14.  poziva EU, naj nujno obravnava korupcijo in pomanjkljive ukrepe na področju mednarodnega upravljanja v verigi nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s partnerskimi državami v okviru Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) in drugih forumov, da bi rešile problem na izvornih, tranzitnih in ciljnih trgih; poziva vse države članice, naj v celoti spoštujejo in učinkovito izvajajo določbe te konvencije; pozdravlja mednarodno zavezo o boju proti korupciji iz člena 10 resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 69/314 iz julija 2015;

15.  priznava, da je treba organom v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah zagotoviti pomoč, svetovanje in usposabljanje glede preiskovanja, izvrševanja in sodnih postopkov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; poudarja, da je treba ta prizadevanja učinkovito uskladiti med vsemi agencijami, ki delajo na tem področju; poziva EU, naj podpre izmenjavo najboljše prakse in povsod, kjer je to potrebno, zagotovi specializirano opremo in strokovno znanje;

16.  je seznanjen s sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami z dne 20. junija 2016, kjer je priznano, da so kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami, resna in vse večja grožnja za biotsko raznovrstnost in okolje, pa tudi za svetovno varnost, pravno državo, človekove pravice in trajnostni razvoj; močno obžaluje, da države članice niso sprejele jasnih zavez; poudarja, da imajo države članice odločilno vlogo pri polnem in doslednem izvajanju akcijskega načrta na nacionalni ravni in uresničevanju v njem opredeljenih ciljev;

17.  poziva vlade držav dobaviteljic, naj: (i) izboljšajo pravno državo in oblikujejo učinkovita sredstva odvračanja s krepitvijo kazenskih preiskav, pregona in izrekanja kazni; (ii) sprejmejo ostrejše zakone, ki bodo nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami obravnavali kot hudo kaznivo dejanje, ki si zasluži isto raven pozornosti in resne obravnave kot druge oblike nadnacionalnega organiziranega kriminala; (iii) več sredstev dodelijo boju proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, predvsem da bi na tem področju okrepili kazenski pregon, nadzor trgovanja, spremljanje ter zaznavanje in zasege na carini; (iv) se obvežejo k politiki ničelne tolerance do korupcije;

Učinkovitejše izvajanje in izvrševanje

18.  poziva države članice, naj zaradi doslednosti in usklajenosti svojih pristopov pripravijo akcijske načrte za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami s podrobnim opisom politik izvrševanja in sankcij ter objavijo in si izmenjujejo informacije o zasegih in aretacijah v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi s prostoživečimi vrstami; podpira vzpostavitev mehanizma, ki bo Komisiji zagotavljal redne podatke in posodobljene informacije o zasegih in aretacijah v državah članicah ter bo spodbujal izmenjavo najboljše prakse;

19.  vztraja, da je treba v celoti izvesti in izvršiti določbe EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

20.  predlaga, naj bodo kazni za nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami dovolj stroge, da bodo odvračale morebitne kršitelje, zlasti za območja z občutljivimi morskimi ekosistemi ali območja, ki spadajo v omrežje Natura 2000;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo, da organi pregona, državna tožilstva in nacionalni sodni organi razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi in človeškimi viri ter ustreznim znanjem za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami; močno spodbuja Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za usposabljanje in ozaveščanje v vseh pomembnih agencijah in ustanovah;

22.  pozdravlja prizadevanja Mreže za izvajanje in izvrševanje okoljskega prava Evropske unije (IMPEL), Evropske mreže tožilcev za okolje (ENPE), Foruma sodnikov EU za okolje (EUFJE) ter mreže policistov za boj proti okoljski kriminaliteti (EnviCrimeNet);

23.  je seznanjen, da je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami vključena v agendo EU za varnost 2015–2020, v kateri se priznava, da nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami ogroža biotsko raznovrstnost v izvornih regijah, trajnostni razvoj in regionalno stabilnost;

24.  predlaga državam članicam, naj prihodke od kazni za nezakonito trgovino namenijo za varstvo in ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst;

25.  poziva k bistveni spremembi zbiranja obveščevalnih podatkov, priprave zakonodaje, kazenskega pregona in boja proti korupciji v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v državah članicah ter v drugih namembnih in tranzitnih državah; zato poziva Komisijo, naj bo zelo pozorna na te vidike upravljanja in spremljanje izvrševanja mednarodnih standardov v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami;

26.  poudarja, da je za preprečevanje „migracij“ kriminalnih mrež, ki tihotapijo prostoživeče vrste, še posebej pomembno usklajevanje politik in pravnih okvirov glede kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi vrstami;

27.  poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje med agencijami, pa tudi zagotoviti delujočo in pravočasno izmenjavo podatkov med nacionalnimi izvajalskimi in izvršilnimi agencijami ter agencijami na ravni EU; poziva, naj se oblikujejo strateške mreže izvrševanja na ravni EU in držav članic, da bi olajšali in izboljšali to sodelovanje; poziva države članice, naj vzpostavijo enote za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, da bi se olajšalo izvajanje v različnih službah na nacionalni ravni;

28.  poziva države članice, naj Europolu zagotovijo stalne in ustrezne obveščevalne informacije in podatke; poziva Europol, naj v naslednjo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA) vključi kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami; poziva, naj se v Europolu oblikuje specializirana enota za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami, ki bo imela nadnacionalna pooblastila in pristojnosti ter zadostna finančna sredstva in človeške vire za centralizirane informacije in analize ter usklajene strategije izvrševanja in preiskav;

29.  poziva Komisijo, naj spodbuja sistem EU-TWIX kot preizkušeno in dobro delujoče orodje, prek katerega lahko države članice izmenjujejo podatke in informacije, ter naj se dolgoročno zaveže k financiranju tega sistema; meni, da imajo lahko organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri spremljanju izvrševanja in poročanju o kaznivih dejanjih, povezanih s prostoživečimi vrstami; poziva, naj EU in države članice še bolj sodelujejo, da bi podprle ta prizadevanja nevladnih organizacij;

30.  je seznanjen s povezavami med kaznivimi dejanji, povezanimi s prostoživečimi vrstami, in drugimi oblikami organiziranega kriminala, vključno s pranjem denarja in financiranjem milic in terorističnih skupin, ter meni, da je boj proti nezakonitim finančnim tokovom prednostna naloga; poziva EU in države članice, naj uporabijo vse ustrezne instrumente, vključno s sodelovanjem s finančnim sektorjem, ter spremljajo učinke novih finančnih proizvodov in praks, ki so vključene v to dejavnost, ter izvajajo raziskave o njih;

31.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo določbe Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja in oblikujejo ustrezne sankcije za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami; je zaskrbljen, ker nekatere države članice še niso v celoti izvedle direktive, in poziva Komisijo, naj oceni izvajanje v vsaki državi članici, zlasti na področju kazni, ter zagotovi svetovanje; poziva Komisijo, naj pregleda Direktivo 2008/99/ES, zlasti glede njene učinkovitosti pri boju proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, v časovnem okviru, ki ga določa agenda EU za varnost, ter naj po potrebi predlaga spremembe; poziva Komisijo, naj v skladu s členom 83(1) PDEU o posebno hudih kaznivih dejanjih s čezmejnimi posledicami sprejme ukrepe za uvedbo in izvajanje skupnih minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami;

32.  meni, da je treba zaradi sodelovanja s partnerskimi državami ter boljšega in učinkovitejšega izvajanja v Uniji še bolj poudariti carinsko razsežnost akcijskega načrta; zato z zanimanjem pričakuje, da bo Komisija leta 2016 pregledala izvajanje in izvrševanje sedanjega pravnega okvira EU in poziva, naj v pregled vključi oceno carinskih postopkov;

33.  poziva države članice, naj pri ukrepanju na mednarodni ravni in medsebojni pravni pomoči učinkovito izvajajo in spoštujejo Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UNTOC) ter naj bo to ključni korak k skupnemu usklajenemu pristopu k boju proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami; v zvezi s tem globoko obžaluje, da enajst držav članic še ni začelo izvajati te konvencije; poziva te države članice, naj jo čim prej začnejo izvajati;

34.  meni, da boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, zahteva dosledne, učinkovite in odvračilne kazenske sankcije; poziva države članice, naj nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v skladu s členom 2(b) konvencije UNTOC opredelijo kot hudo kaznivo dejanje;

35.  priznava, da je treba za pravosodne organe in tožilstva držav članic pripraviti smernice o pregonu in izrekanju kazni ter organizirati usposabljanje za carinske uradnike in izvršitelje na vstopnih točkah v EU; meni, da sta pri tem lahko za zgled globalni program UNEP za sodnike in pobuda zelena carina;

36.  poziva Komisijo, pomembne agencije EU in države članice, naj prepoznajo obseg nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami na spletu ter povečajo zmogljivosti v enotah za boj proti okoljski kriminaliteti in carinskih enotah ter tesneje sodelujejo z enotami za boj proti kibernetski kriminaliteti in organizacijami civilne družbe, da bodo zagotovile kanale za aktiviranje pomoči čezmejnih enot, specializiranih za kibernetsko kriminaliteto;

37.  poziva države članice in Komisijo, naj v zvezi z nezakonito spletno trgovino s prostoživečimi vrstami sodelujejo z operaterji platform družbenih medijev, spletnih iskalnikov in spletnih platform za elektronsko trgovanje; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo nadzorne ukrepe in oblikujejo politike za obravnavo potencialnih nezakonitih dejavnosti na spletu; glede tega poziva Komisijo, naj na ravni EU pripravi smernice za reševanje problema spletnih kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi vrstami;

38.  poziva organe pregona EU in držav članic, naj ugotovijo in spremljajo vzorce drugih oblik hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, kot je trgovina z ljudmi, da bi prispevali k dejavnostim preprečevanja in preiskovanja nepravilnosti v dobavni verigi v okviru boja proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, na primer sumljive pošiljke in finančne transakcije;

39.  pozdravlja, da je EU v CoP17 prvič sodelovala kot pogodbenica konvencije CITES, in pozdravlja, da EU in države članice kažejo odločno zavezanost tej konvenciji in ji zagotavljajo znatno finančno podporo;

40.  pozdravlja postopek strokovnega pregleda v okviru programa Združenih narodov za okolje, katerega namen je oblikovati splošno sprejeto opredelitev kaznivih dejanj zoper okolje; v zvezi s tem ugotavlja, da je pravna meja med različnimi vrstami kaznivih dejanj zoper okolje včasih nejasna, zaradi česar je lahko manj možnosti za učinkovit pregon in kaznovanje;

Krepitev globalnega partnerstva

41.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dialog in sodelovanje z izvornimi, tranzitnimi in namembnimi državami iz dobavne verige v nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter naj jim priskrbijo tehnično in ekonomsko pomoč in diplomatsko podporo; meni, da mora EU ravnati na mednarodni ravni, da bi podprla tretje države v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, in da mora prek dvostranskih in večstranskih sporazumov prispevati k nadaljnjemu razvoju nujnih pravnih okvirov;

42.  poudarja, da so razširjena korupcija, institucionalne šibkosti, erozija države, slabo upravljanje in nizke kazni za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami, velik izziv, ki ga je treba obravnavati, da bi se lahko uspešno borili proti nezakoniti mednarodni trgovini s prostoživečimi vrstami; poziva EU, naj podpre države v razvoju pri prizadevanjih za zmanjšanje spodbud za divji lov, in sicer z izboljšanjem gospodarskih priložnosti ter spodbujanjem dobrega upravljanja in pravne države;

43.  poziva institucije EU, države članice in vse zadevne države, naj bolj sistematično preiskujejo povezave med nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami ter regionalnimi konflikti in terorizmom;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo skrbniški sklad ali podoben instrument v skladu s členom 187 revidirane finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, da bi v okviru akcijskega načrta za boj proti trgovini s prostoživečimi vrstami obvarovali zaščitena območja in se borili proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter divjemu lovu;

45.  poziva EU, naj okrepi finančno in tehnično pomoč, ki jo zagotavljata instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in Evropski razvojni sklad, namenjeno državam v razvoju za pomoč pri izvajanju nacionalne zakonodaje o prostoživečih vrstah, v skladu s priporočili konvencije CITES, predvsem tistim, ki nimajo dovolj sredstev za izvrševanje zakonodaje in pregon tihotapcev;

46.  poziva Komisijo, naj v skladu s prednostno nalogo 1 akcijskega načrta preuči možnost, da se v okviru instrumenta partnerstva financirajo pobude, s katerimi bi se zmanjšalo povpraševanje po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih vrst na ključnih trgih; poudarja, da lahko k temu veliko prispeva vključitev civilne družbe v nadzorne strukture v sklopu poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih EU;

47.  poudarja, da je pri strateškem partnerstvu med EU in Kitajsko pomembno obravnavati občutljivo vprašanje vse večjega povpraševanja po proizvodih iz prostoživečih vrst, kot so slonovina, rogovi nosorogov in tigrove kosti, ki resnično ogroža ohranjanje teh vrst in biotsko raznovrstnost v splošnem;

48.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske sporazume EU in pogajanja vključi obvezna in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, s posebnim poudarkom na odpravi nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami v vseh gospodarskih sektorjih, Komisijo pa poziva, naj v svoja izvedbena poročila vključi analize teh določb; poziva Komisijo, naj v okviru sheme GSP+ poudari izvajanje konvencije CITES in ukrepe proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami;

49.  ugotavlja, da je korupcija eden izmed glavnih dejavnikov, ki omogočajo in prispevajo k nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih; pozdravlja zavezo iz strategije Komisije z naslovom „Trgovina za vse“, da bodo v vse prihodnje trgovinske sporazume vključene daljnosežne protikorupcijske določbe za boj proti neposrednim in posrednim učinkov korupcije in trgovine s prostoživečimi vrstami; zato poziva Komisijo, naj nameni izjemno pozornost vidikom upravljanja in spremljanju izvrševanja mednarodnih standardov v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami;

50.  poziva EU, naj predvsem glede na tekoča prizadevanja za večjo usklajenost sporazumov Svetovne trgovinske organizacije in večstranskih okoljskih sporazumov ter glede na sporazum o olajševanju trgovine, s katerim se zlasti v državah v razvoju odpirajo nove možnosti sodelovanja med organi na področju carine in prostoživečih vrst in trgovine, v okviru Svetovne trgovinske organizacije razišče, kako bi se lahko svetovni in okoljski sistemi bolje medsebojno podpirali; meni, da bi bilo treba raziskati nadaljnje možnosti sodelovanja med Svetovno trgovinsko organizacijo in konvencijo CITES, zlasti v smislu nudenja tehnične pomoči in izgradnje zmogljivosti na področju trgovine in okoljskih zadev za uradnike iz držav v razvoju;

51.  poudarja, da ima mednarodno sodelovanje organizacij v verigi izvrševanja ključno vlogo; poziva EU in države članice, naj še naprej podpirajo Mednarodni konzorcij za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami (ICCWC); pozdravlja vsakršno povečanje te pomoči za omogočanje gradnje zmogljivosti, izmenjavo informacij in zaupnih podatkov ter za podporo izvrševanja in spoštovanja predpisov, in sicer tudi z zagotavljanjem finančnih sredstev in strokovnega znanja; poziva Komisijo, naj uporabi kazalnike Mednarodnega konzorcija za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, za oceno uspešnosti finančne podpore EU tretjim državam za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter enotno in verodostojno oceno financiranja za razvoj;

52.  pozdravlja mednarodne operacije kazenskega pregona, kot je operacija COBRA III, ki je pripeljala do zaplenitve večje količine nezakonitih izdelkov iz prostoživečih vrst in aretacije nezakonitih trgovcev, poskrbela pa je tudi za večjo javno prepoznavnost nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami kot hude oblike organiziranega kriminala;

53.  poziva države članice, naj povečajo proračun konvencije CITES, da bi lahko organizacija razširila svojo dejavnost spremljanja in razvrščanja vrst; v zvezi s tem obžaluje, da šest držav članic še vedno ni poravnalo plačil do organizacije za obdobje od leta 1992 do 2015;

54.  pozdravlja tudi, da akcijski načrt EU veliko prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, o kateri so se voditelji držav in vlad dogovorili na vrhunskem srečanju Združenih narodov septembra 2015;

EU kot ciljni trg ter izvorna in tranzitna točka

55.  ugotavlja, da so konvencija CITES, uredba EU o lesu ter regulativni okvir EU o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu pomembna orodja za ureditev mednarodne trgovine s prostoživečimi vrstami; vendar je zaskrbljen, ker manjkata ustrezno izvrševanje in izvajanje, ter poziva države članice, naj okrepijo skupna in usklajena prizadevanja za učinkovito izvajanje; poleg tega je zaskrbljen zaradi vrzeli v veljavnem regulativnem okviru v zvezi z vrstami in akterji; zato poziva EU, naj pregleda veljavni zakonodajni okvir, da bo vseboval prepoved glede dostopnosti na trgu in dajanje nanj, prevoza, nabave ter posedovanja prostoživečih vrst, ki so bile nezakonito pridobljene ali prodane v tretjih državah; meni, da bi lahko ta zakonodaja uskladila veljavni okvir EU in da bi lahko njen nadnacionalni vpliv bistveno prispeval k zmanjšanju svetovne nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami; glede tega poudarja, da mora ta zakonodaja zagotoviti polno preglednost glede prepovedi trgovanja z vrstami na podlagi njihovega nezakonitega statusa v tretji državi, da bi tistim, ki so udeleženi v zakonito trgovino, zagotovili pravno gotovost;

56.  poudarja, da je trofejni lov prispeval k obsežnemu upadu ogroženih vrst, navedenih v prilogah I in II h konvenciji CITES, ter poziva Komisijo in države članice, naj privzamejo previdnostni pristop za uvoz lovskih trofej iz vrst, zaščitenih v skladu z uredbami EU o trgovini s prostoživečimi vrstami, poleg tega pa naj podpre nadaljnjo krepitev pravnih določb EU o uvozu lovskih trofej v države članice EU in zahteva dovoljenja za uvoz trofej vrst, navedenih v Prilogi B Uredbe (ES) št. 338/97;

57.  pozdravlja deklaracijo, podpisano leta 2016 v Buckinghamski palači, v kateri so se podpisniki iz letalskih in ladijskih družb, upravljavcev pristanišč, carinskih organov, medvladnih organizacij in varstvenih dobrodelnih organizacij zavezali povišanju standardov v prometnem sektorju s poudarkom na izmenjavi informacij, usposabljanju osebja, tehnoloških izboljšavah in souporabi virov med podjetji in organizacijami po svetu; poziva vse strani, naj zaveze iz deklaracije v celoti izpolnijo; poziva države članice, naj tudi na drugih področjih spodbujajo prostovoljne zaveze, kot je deklaracija iz Buckinghamske palače, zlasti v finančnem sektorju in sektorju elektronskega trgovanja;

58.  poziva, da je treba na evropski ravni popolnoma in nemudoma prepovedati trgovino s slonovino, tudi s slonovino, pridobljeno pred konvencijo, in z rogovi nosorogov, pa tudi njihov izvoz in ponovni izvoz v EU in zunaj nje; poziva k uvedbi mehanizma, s katerim bi ocenjevali potrebo po podobnih omejitvah za druge ogrožene vrste;

59.  ugotavlja, da je uredba EU za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega in njegovo odpravljanje imela učinek, a vztraja, da jo je treba odločneje izvajati, da na evropski trg ne pride nobena nezakonito ulovljena riba; meni, da bi morale biti države članice EU doslednejše in učinkovitejše pri pregledovanju dokumentacije o ulovu (potrdila o ulovu) in pošiljk (zlasti iz držav z visokim tveganjem), da bo zagotovljeno, da so bile ribe ulovljene na zakonit način;

60.  poudarja pomen sodelovanja zasebnega sektorja v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami prek samourejanja in družbene odgovornosti podjetij; meni, da je sledljivost v dobavni verigi bistvenega pomena za zakonito in trajnostno trgovino komercialne ali nekomercialne narave; poudarja, da sta potrebna sodelovanje in usklajevanje na mednarodni ravni, pa tudi med javnim in zasebnim sektorjem; poziva EU, naj okrepi obstoječe nadzorne instrumente, vključno z uporabo mehanizmov za sledljivost; meni, da bi moral imeti prometni sektor osrednjo vlogo, na primer z izvajanjem sistema zgodnjega opozarjanja in odkrivanja; opozarja, da imajo lahko javno-zasebna partnerstva pri tem pomembno vlogo;

61.  poziva, naj države članice poleg mejnih kontrol, ki jih zahteva Uredba (ES) št. 338/97, uvedejo spremljanje skladnosti v državi, in sicer z rednim preverjanjem trgovcev in imetnikov dovoljenj, kot so trgovine s hišnimi živalmi, rejci, raziskovalni centri in vzgajališča, pa tudi s preverjanjem sektorjev, kot so modna industrija, umetniški sektor, medicina in gostinske storitve, pri katerih se lahko uporabljajo nezakonito pridobljeni deli rastlin in živali;

62.  poziva države članice, naj poskrbijo za takojšen odvzem zaseženih primerkov ter za varstvo in ponovno nastanitev zaseženih ali odvzetih živih primerkov v primernih društvih za zaščito živali; poziva Komisijo, naj pripravi smernice, da bodo vsi centri za reševanje prostoživečih vrst, ki jih uporabljajo države članice, izpolnjevali ustrezne standarde; poleg tega poziva EU in države članice, naj tem centrom namenijo ustrezno finančno podporo;

63.  poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne načrte za ravnanje z živimi odvzetimi primerki v skladu s Prilogo 3 resolucije konference CITES 10.7 (CoP15); poudarja, da bi morale države članice poročati o vseh zaseženih živih primerkih sistemu EU-TWIX in objaviti povzetke letnih poročil ter zagotoviti, da bo usposabljanje uslužbencev v organih pregona vključevalo navodila za varno ravnanje z živimi živalmi; poziva EU in države članice, naj centrom za reševanje prostoživečih vrst namenijo ustrezno finančno podporo;

64.  poziva države članice, naj razmislijo o pozitivnem seznamu vrst, kjer bodo eksotične vrste objektivno in na podlagi znanstvenih meril ocenjene z vidika njihove varnosti in primernosti za trgovanje in domače živali;

°

°  °

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0031.

(2)

UL L 75, 19.3.2015, str. 1.

(3)

UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(4)

UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

(5)

UL L 181, 29.6.2013, str. 1.

(6)

UL L 77, 24.3.2009, str. 1.

(7)

UL L 328, 6.12.2008, str. 28.

(8)

UL L 94, 9.4.1999, str. 24.

(9)

UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(10)

UL L 206, 22.7.1992, str. 7.


OBRAZLOŽITEV

Na svetovni dan prostoživečih živali in rastlin leta 2015 je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun izjavil, da je čas, da se začnejo resno obravnavati kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami. To je bilo preprosto, a jasno sporočilo, da nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami resno in vse bolj ogroža ne le preživetje številnih rastlinskih in živalskih vrst, temveč tudi pravno državo, človekove pravice, globalno upravljanje, blaginjo lokalnih skupnosti in predvsem preživetje svetovnih ekosistemov.

Trgovina s prostoživečimi vrstami je postala kriminalna industrija, vredna milijarde evrov, ki jo obvladujejo organizirane kriminalne združbe. Tveganje, da bi jih odkrili, je majhno, zaslužek pa visok, zaradi česar kriminalne tolpe izkoriščajo nezakonito ujete in odstranjene prostoživeče vrste za financiranje svojih kriminalnih dejavnosti.

Prizadevanja za zajezitev obsežnejših okoljskih kaznivih dejanj postajajo še posebej pomembna kot del odziva na grožnje za mir in varnost. Po vsem svetu so paradržavne oborožene skupine, teroristične in druge skupine vse bolj vpletene v kazniva dejanja zoper okolje in se okoriščajo z naravnimi viri, saj so tu zaslužki lažji kot pri drugih oblikah izkoriščanja, na primer pri tihotapljenju drog, cigaret ali migrantov.

Evropska unija je pomemben akter v boju proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, saj je eden od glavnih ciljnih trgov za nezakonite proizvode iz prostoživečih vrst, hkrati pa je tranzitna in pogosto tudi izvorna točka nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, zlasti med Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko, pa tudi znotraj same EU.

Akcijski načrt je del odziva EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 15, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za odpravo divjega lova in trgovine z zaščitenimi vrstami ter k obravnavi ponudbe nezakonitih proizvodov iz prostoživečih vrst in povpraševanja po njih.

Z akcijskim načrtom bo med letoma 2016 in 2020 okrepljena vloga EU v svetovnem boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, in sicer s prednostnimi nalogami, kot so: preprečevanje, izvrševanje, sodelovanje ter priznavanje EU kot ciljnega trga ter izvorne in tranzitne točke za proizvode iz prostoživečih vrst.

Prva prednostna naloga akcijskega načrta je preprečevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in obravnavanje njenih osnovnih vzrokov. Za uresničitev tega cilja mora EU zmanjšati svetovno povpraševanje po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih vrst in njihovo ponudbo s pomočjo razpoložljivih orodij: okvir CITES, kampanje za ozaveščanje, obravnava resnega problem korupcije v dobavni verigi in razvoj zmogljivosti organov pregona izvornih držav ter enot čuvajev, ki se borijo proti tej trgovini na terenu.

Druga prednostna naloga akcijskega načrta je zagotoviti učinkovito izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil za boj proti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami. Države članice sedaj organoma pregona Europol in Eurojust ne zagotavljajo zadostnih informacij in podatkov o zasegu, kar močno omejuje njune sposobnosti za boj proti tej trgovini na čezmejni ravni. Prav tako kazni za trgovce s prostoživečimi vrstami niso primerne glede na resnost kaznivega dejanja. Države članice EU bi morale uvesti nespremenljive in usklajene kazni za obsojene trgovce s prostoživečimi vrstami. EU mora raziskati možnost uvedbe zakonodaje za prepoved uvoza, trgovanja in ponovnega izvoza vrst, ki so zaščitene v državi porekla. Laceyev zakon iz ZDA je primer takšne zakonodaje. CITES je sicer koristno orodje za urejanje trgovine s prostoživečimi vrstami in zaščito ogroženih vrst, a ne zajema vseh kritičnih vrst in se ne odziva dovolj hitro na spreminjajoče se okoliščine. Zaradi tega kriminalcem omogoča, da zlahka izkoriščajo pravne vrzeli.

Tretji prednostni cilj je krepitev globalnega partnerstva med izvornimi in tranzitnimi državami ter državami porabnicami pri boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami. Zato je treba glavnim izvornim, tranzitnim in namembnim državam zagotoviti politično podporo in tehnično pomoč. EU mora izkoristiti tudi svojo gospodarsko moč, da v veljavne in prihodnje trgovinske sporazume vključi klavzule o tem, da se je treba boriti proti tej nezakoniti trgovini. Trgovinski sporazum čezatlantskega partnerstva (TPP) med ZDA in enajstimi državami pacifiškega obroča vključuje okoljske predpise za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami; ti so sicer nepopolni, a vsebujejo politično sporočilo, da je treba pri trgovinskih odnosih upoštevati biotsko raznovrstnost. To bi moral biti zgled za nova trgovinska pogajanja EU.

Navsezadnje je EU tudi sama zelo dejaven trg za nezakonito trgovino s proizvodi iz prostoživečih vrst. Ne samo, da je tranzitna točka in ciljni trg te trgovine, je tudi izvorna točka za nezakonite proizvode iz prostoživečih vrst, ki so zaščitene z zakonodajo EU. Države članice morajo obravnavati vprašanje notranje trgovine z nezakonito pridobljenimi proizvodi iz prostoživečih vrst, ki se prodajajo kot zakonita dobrina, kot so cvetje, pohištvo in eksotične domače živali. Prav tako morajo države članice EU posodobiti in izboljšati svoje centre za dobrobit in reševanje živali, da bodo lahko nastanili številne različne vrste, ki jih zasežejo na mejnih prehodih in drugje v EU.

Konec koncev je skupna odgovornost držav članic EU, da se odzovejo na ta izziv in zaustavijo hitro zmanjševanje števila nekaterih najbolj cenjenih vrst na svetu. S tem bomo ohranili biotsko raznovrstnost za prihodnje generacije, pa tudi izboljšali in okrepili varnostni okvir EU ter izboljšali življenje lokalnih skupnosti, povečali trajnostni razvoj in okrepili pravno državo.


MNENJE Odbora za razvoj (12.9.2016)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

(2016/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Brian Hayes

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker približno 70 % revnih na svetu živi na podeželju in je za preživetje neposredno odvisnih od biotske raznovrstnosti; ker je zato varstvo biotske raznovrstnosti pomembno za zmožnost trajnostnega preživljanja in razvoj v korist najrevnejšim; ker je na drugi strani lahko vključevanje lokalnih skupnosti ključno za uspeh takega varstva;

B.  ker so zaradi sprememb rabe zemljišč, netrajnostne uporabe naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb ogroženi svetovna biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve; ker se zaradi hitre urbanizacije, izgube življenjskega prostora in nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami zlasti številne ogrožene vrste soočajo z večjimi izzivi kot prej;

C.  ker udeležba EU kot pravna oseba v tem sistemu zaščite vrst dodatno potrjuje prepoznavno in odgovorno stališče EU pri spodbujanju trajnosti;

D.  ker prakse gospodarjenja z naravnimi viri in nezakonita trgovina, tesno povezana z omejitvami upravljanja in varnostnimi omejitvami, predstavljajo četrto največjo obliko mednarodnega kriminala v smislu letnega prometa;

E.  ker sta vzrok za večino konfliktov izkoriščanje naravnega bogastva in nezakonita trgovina z živalmi, kar ogroža lokalne skupnosti, biotsko raznovrstnost ter rastline in živali;

F.  ker so konflikti med ljudmi in živalmi, do katerih prihaja zaradi izgube habitatov in vse večjih potreb ljudi, velika grožnja za nadaljnji obstoj številnih vrst v različnih delih sveta; ker so za izgubo in degradacijo gozdov pretežno krivi širjenje kmetijskih površin, intenzivna sečnja dreves za les, gorivo in druge gozdne proizvode ter čezmerna paša; ker so prostoživeče vrste, ki pridejo v stik z ljudmi, pogosto ubite ali ujete; ker so lahko srečanja z oboroženimi krivolovci skrajno tvegana;

G.  ker so sloni in nosorogi največkrat žrtev krivolovcev, in sicer zaradi vse večjega povpraševanja po oklih in rogovih po vsem svetu; ker krivolovce morda žene revščina ali jih izkoriščajo kriminalne združbe, ki iščejo lovce, ki dobro poznajo lokalni teren;

H.  ker nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami, ki vključuje krivolovce, oborožene nedržavne akterje v državah izvora, mednarodne kriminalne združbe in vrsto akterjev v državah povpraševanja, ni nov pojav, vendar so njen obseg, narava in posledice za nekatere vrste dosegli še nikoli doslej videne razsežnosti;

I.  ker je treba priznati privzeto vrednost biotske raznovrstnosti in njenega raznolikega prispevka k trajnostnemu razvoju in človeški blaginji, v skladu s ciljem 15 agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

J.  ker je kriminal, povezan s prostoživečimi vrstami, resen, mednarodno organiziran svetovni kriminalni posel, katerega letni promet znaša vsaj 19 milijard USD, in je s tem četrta največja nezakonita dejavnost na svetu; ker so njegove posledice za biotsko raznovrstnost uničujoče in ker ima zaradi tesne povezave s korupcijo negativen učinek na pravno državo, zlasti v nekaterih regijah v Afriki, kjer ima zelo negativne posledica za potencialni gospodarski razvoj;

K.  ker ima EU pomembno vlogo v boju proti tej nezakoniti trgovini, saj je Evropa namembni trg in tranzitno središče nezakonite trgovine za druge regije; ker je Evropa tudi regija, iz katere izhajajo nekatere vrste, ki so predmet nezakonite trgovine;

1.  je zaskrbljen zaradi vse večjega obsega krivolova in nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in njihovimi proizvodi ter njunega negativnega učinka na gospodarstvo, družbo in okolje; meni, da boj proti krivolovu zahteva usklajen odziv EU in pomoč državam z omejenimi zmogljivostmi za zaščito prostoživečih vrst; meni, da lahko ima EU razširjeno vlogo pri zaščiti in vzdrževanju projektov za ohranitev prostoživečih vrst v državah v razvoju;

2.  opozarja, da biotska raznovrstnost in odporni ekosistemi omogočajo preživetje ljudi, krepijo prehransko in hranilno varnost, omogočajo dostop do vode in zdravja ter bistveno prispevajo k blaženju posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje; meni, da je zato ključnega pomena zaščititi biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, s čimer bi zagotovili prispevek trajnostnega preživetja k zmanjšanju revščine po vsem svetu;

3.  poudarja, da mora strategija EU za usklajenost politik, zapisana v Pogodbah, ustrezno upoštevati zaščito prostoživečih vrst, poudarja kritično vlogo biotske raznovrstnosti pri ciljih trajnostnega razvoja ter podpira vodilno pobudo B4Life v zvezi z varstvom biotske raznovrstnosti, ki se izvaja zlasti prek Evropskega razvojnega sklada in instrumenta za razvojno sodelovanje, ter cilj 1.2 akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, ki se nanaša na podeželske skupnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so ustrezni ukrepi usklajeni s temeljnim ciljem zmanjšanja revščine iz razvojne politike EU, politikami trajnostnega gozdarstva in cilji OZN za trajnostni razvoj, zlasti s ciljem 15, in da imajo pozitiven učinek, predvsem na prehransko varnost, naravne habitate in ekosisteme; poziva EU, naj spodbuja dejavnosti za ustvarjanje prihodkov na zaščitenih območjih in varovalnih pasovih okoli njih (t.j. s trajnostnim turizmom) ter naj ustrezno okrepi lokalne zmogljivosti;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj svoje instrumente za trgovino in razvoj uporabita za oblikovanje namenskih programov za krepitev izvajanja Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ter zagotovita sredstva za krepitev zmogljivosti proti krivolovu in nezakoniti trgovini, predvsem s podpiranjem, krepitvijo in širjenjem pobud, kot so ASEAN Wildlife Enforcement Network (ASEAN-WEN), Horn of Africa Wildlife Enforcement Network (HA-WEN) in Lusaka Agreement Task Force (LATF), katerih cilj je ustanovitev regionalnih strokovnih centrov ter zagotavljanje modelov sodelovanja v boju proti kriminalu, povezanem s prostoživečimi vrstami;

5.  opozarja, da je za velik del težav, s katerimi se EU sooča v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, krivo to, da države članice slabo izvajajo ustrezno zakonodajo EU; poziva države članice in vse druge zadevne akterje, naj izvajajo akcijski načrt EU proti trgovanju s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami na podlagi predvidenih časovnic in v skladu s sklepi o tem akcijskem načrtu, ki jih je Svet sprejel 20. junija 2016;

6.  meni, da je bogastvo afriških ljudstev pretežno odvisno od tamkajšnjih prostoživečih živalskih vrst in da revščina na podeželju bistveno prispeva k krivolovu na lokalni ravni;

7.  meni, da lahko imajo nevladne organizacije pomembno vlogo pri spremljanju izvrševanja in poročanju o kaznivih dejanjih, povezanih s prostoživečimi vrstami; poziva, naj se še naprej podpirajo prizadevanja nevladnih organizacij, saj so zmogljivosti lokalnih javnih organov na tem področju omejene;

8.  poudarja, da mora biti zaščita prostoživečih vrst, ki je predvsem osredotočena na ohranitev ekosistemov in pokrajin, ki podpirajo glavne populacije afriških prostoživečih živali in rastlin, bistveni element strategij EU za zmanjšanje revščine;

9.  poudarja, da bo akcijski načrt brez ustreznega financiranja neuspešen; meni, da morajo biti finančna sredstva za zagotovitev izvajanja načrta opredeljena v proračunu EU in posameznih držav članic in da je treba tudi človeške vire dodeliti na jasen način;

10.  meni, da si kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami in gozdom, zaslužijo enako pozornost kot katerakoli druga oblika mednarodno organiziranega kriminala, organi pregona se ne bi smeli omejiti na krivolovce, temveč bi morali preiskovati tudi višje sloje organiziranega kriminala;

11.  poziva vlade držav dobaviteljic, naj: (i) izboljšajo izvajanje pravne države in ustvarijo učinkovita sredstva odvračanja s krepitvijo kazenskih preiskav, pregona in obsodb; (ii) sprejmejo ostrejše zakone, ki bodo nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami obravnavali kot hudo kaznivo dejanje, ki si zasluži isto raven pozornosti in resne obravnave kot druge oblike nadnacionalnega organiziranega kriminala; (iii) več sredstev dodelijo boju proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, predvsem da bi na tem področju okrepili kazenski pregon, nadzor trgovanja, spremljanje ter zaznavanje in zaplembo na carini; (iv) se obvežejo k politiki ničelne tolerance do korupcije;

12.  poudarja, da je za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prostoživečimi vrstami, vključno z njihovo finančno razsežnostjo, potrebno kolektivno posredovanje na svetovni ravni z mednarodnim sodelovanjem v boju proti pranju denarja; poudarja tudi, da je treba voditi kampanje za ozaveščanje, da bi zmanjšali povpraševanje po proizvodih iz prostoživečih vrst;

13.  poziva države izvora, tranzita in povpraševanja, naj vzdolž celotne verige poglobijo svoje sodelovanje pri boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami; zato poziva k okrepljenemu sodelovanju, med drugi med Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol), Svetovno carinsko organizacijo (WCO), Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ter Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (MKZNPK);

14.  poziva EU, naj okrepi finančno in tehnično pomoč, ki jo zagotavljata instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in Evropski razvojni sklad, namenjeno pomoči državam v razvoju pri izvajanju nacionalne zakonodaje o prostoživečih vrstah, v skladu s priporočili Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, predvsem tistim, ki nimajo dovolj sredstev za izvrševanje zakonodaje in pregon tihotapcev;

15.  poudarja, da revščina in šibke uprave omogočajo hudodelcem podkupovanje slabo plačanih uradnikov izvršnih organov; poudarja, da je treba odgovorno upravljati tveganja, povezana z bojem proti krivolovu in nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami – oboje namreč škoduje ekosistemom in možnostim za preživetje na podeželju, tudi tistim, ki temeljijo na ekoturizmu – ter potrebo po načrtnem ozaveščanju med strokovnjaki za organizirani kriminal in pranje denarja; poudarja, da so vsesplošno razširjena korupcija, institucionalna šibkost, erozija države, slabo upravljanje in nizke kazni za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami, velik izziv, ki ga je treba obravnavati, da bi se lahko uspešno borili proti nezakoniti mednarodni trgovini s prostoživečimi vrstami; poziva EU, naj podpre države v razvoju pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje spodbud za krivolov, in sicer z izboljšanjem gospodarskih priložnosti ter spodbujanjem dobrega upravljanja in pravne države, z zagotavljanjem usposabljanja in podpore agencijam, ki obravnavajo nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, ter z ozaveščanjem o tovrstni trgovini; poziva institucije EU, države članice in vse zadevne države, naj bolj sistematično preiskujejo povezave med nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in regionalnimi konflikti ali terorizmom, ob upoštevanju rezultatov prihodnjega poročila Urad Združenih narodov za droge in kriminal;17.  poudarja, da je potrebna dolgoročna strategija za boj proti korupciji in da je treba povečati zmogljivosti za učinkovito preiskovanje obtožb o sokrivdi na vladni ravni; poudarja, da bi to lahko kot skrajni ukrep vodilo do sankcij na ravni EU in na širši mednarodni ravni;

16.  poziva k ukrepom, ki bodo lokalnim akterjem omogočili neposredne koristi od sodelovanja pri varstvu prostoživečih vrst in, vzporedno z ukrepi za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, povezanih s prostoživečimi vrstami, izboljšali njihove možnosti preživljanja brez sodelovanja pri takih dejavnostih; poziva zlasti, da se tovrstne dejavnosti prednostno vključijo v različne sporazume o trgovini in sodelovanju, izpogajane s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj v ta namen premisli o uvedbi pilotnih projektov, ki se bodo predvsem osredotočali na usposabljanje in podporo za lokalne carinske organe in gozdarske inšpekcije v okviru sporazumov o sodelovanju;

17.  meni, da bi bilo treba zasebni sektor spodbujati k vzornemu ravnanju, tako na ozemlju EU kot zunaj njega, in sicer s kodeksom ravnanja, ki obsoja potrošnjo nezakonitih proizvodov iz prostoživečih vrst;

18.  poziva k podpori za pobude zasebnega sektorja, da bi zajezili nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami;

19.  poziva k tesnejšemu in konstruktivnemu sodelovanju med deležniki pri izvajanju akcijskega načrta EU, predvsem med organizacijami civilne družbe in ustreznimi poslovnimi sektorji, da bi učinkoviteje uporabili obstoječa orodja in politike ter okrepili sinergije med njimi, s čimer bi zagotovili kar največji učinek pri obravnavanju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami po EU in po vsem svetu;

20.  poziva k bistveni spremembi zbiranja obveščevalnih podatkov, priprave zakonodaje, kazenskega pregona in boja proti korupciji v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v državah članicah EU ter v drugih namembnih in tranzitnih državah; zato poziva Komisijo, naj bo zelo pozorna na te vidike upravljanja in naj spremlja izvrševanje mednarodnih standardov v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami;

21.  poudarja, da bi morala vključitev poglavja o trajnostnem razvoju v vsak novi trgovinski sporazum postati obvezna; meni, da lahko zakonita in trajnostna trgovina pozitivno prispeva k trajnostnemu razvoju in skupnostim; meni, da mora EU ravnati na mednarodni ravni, da bi podprla tretje države v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, in da mora prek dvostranskih in večstranskih sporazumov prispevati k nadaljnjemu razvoju zadevne zakonodaje;

22.  poziva k okrepljenim mednarodnim mehanizmom odgovornosti in nujnim političnim in zakonskim izboljšavam, usmerjenim v preprečevanje tihotapljenja in zaustavitev povpraševanja po proizvodih iz prostoživečih vrst in gozdov;

23.  poziva k podrobnejšemu letnemu spremljanju in ocenjevanju napredka pri izvajanju, vključno z mehanizmom, podobnim preglednici, ki se uporablja za spremljanje napredka pri dokončanju omrežja Natura 2000;

24.  poudarja, da je za preprečevanje „migracij“ kriminalnih mrež, ki tihotapijo prostoživeče vrste, še posebej pomembno usklajevanje politik in pravnih okvirov glede kaznivih dejanj v zvezi s prostoživečimi vrstami;

25.  poziva EU in države članice, naj razširijo podporo za ureditev mednarodne trgovine, naj dokončno zaprejo domače trge s slonovino in naj uničijo svoje zaloge slonovine.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Manuel dos Santos, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Joachim Zeller

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Liliana Rodrigues


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (4.10.2016)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

(2016/2076(INI))

Pripravljavka mnenja: Emma McClarkin

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, saj bo imel pomembno vlogo v boju proti skrb vzbujajočemu porastu tega nadvse dobičkonosnega posla, ki slabi gospodarstva in skupnosti, katerih preživetje je odvisno od prostoživečih vrst, s krepitvijo nezakonitih poti pa ogroža mir in varnost nestabilnih regij, kjer ima EU trgovinske partnerje; poudarja predvsem, da je EU še vedno pomemben namembni trg in tranzitna pot za nezakonite proizvode iz prostoživečih vrst; zato poudarja prednostna cilja 1 in 2, povezana s preprečevanjem trgovine s prostoživečimi vrstami ter izvajanjem in izvrševanjem ustreznih obstoječih pravil in pravnih okvirov;

2.   meni, da je treba zaradi sodelovanja s partnerskimi državami ter boljšega in učinkovitejšega izvajanja v Uniji še bolj poudariti carinsko razsežnost akcijskega načrta; zato z zanimanjem pričakuje, da bo Komisija leta 2016 pregledala izvajanje in izvrševanje trenutnega pravnega okvira EU in poziva k temu, naj v pregled vključi oceno carinskih postopkov;

3.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi sedanji pravni red EU izboljšali skladno z drugimi velikimi globalnimi partnerji, kot so Združene države, da bi preprečili uvoz, trgovino in ponovni izvoz vrst, ki še niso navedene v dodatkih h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ali prilogah k Uredbi (ES) št. 338/97, vendar so v državah izvora že zaščitene;

4.  poudarja načelo usklajenosti politik za razvoj, da bi skupna trgovinska politika lahko znatno prispevala k ukrepom Unije zoper trgovino s prostoživečimi vrstami, s čimer bi se podprla prizadevanja, ki so neposredno povezana z akcijskim načrtom, in ustvarili splošni pogoji, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, zlasti z ustvarjanjem nadomestnih možnosti za prihodek za ljudi, ki živijo na podeželju v partnerskih državah, ki so prizadete zaradi krivolova;

5.  poziva Komisijo, naj v okviru Uredbe (ES) št. 338/97 preuči predloge za daljnosežnejše omejevanje uvoza slonovine in rogov nosorogov v EU, vključno z možnostjo popolne prepovedi proizvodov iz slonovine in rogov nosorogov, ki bi morala biti v skladu s pravili notranjega trga EU in Svetovne trgovinske organizacije;

6.  poziva k temu, da bi za uspešen boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter hkratno omogočanje zakonite in trajnostne trgovine z njimi bolje izkoristili obstoječe vire in sodobno tehnologijo ter primerno usposobili carinske organe v izvornih, tranzitnih in namembnih državah, kar velja zlasti za države v razvoju, okrepili mednarodno sodelovanje, poglobili javno-zasebna partnerstva in odpravili obstoječe vrzeli; pri tem ugotavlja, da sta donosna, razširjena in organizirana nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami in mednarodni terorizem tesno povezana, in poziva k dobro usklajenemu sodelovanju med policijo in carinskimi organi na svetovni ravni, saj bi z akcijskim načrtom z zajezitvijo nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami uspešno zmanjšali financiranje kriminalnih in terorističnih organizacij, s čimer bi se okrepila pravna država in kar bi prispevalo k stabilnosti in varnosti držav;

7.  poziva k dodelitvi sredstev za ključna prizadevanja za izgradnjo zmogljivosti v izvornih, tranzitnih in namembnih državah, kot so usposabljanje, obveščanje javnosti, vzpostavitev in vzdrževanje centrov za reševanje prostoživečih vrst ter ekoturistični programi;

8.   ugotavlja, da je korupcija eden izmed glavnih dejavnikov, ki omogočajo in prispevajo k nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih; pozdravlja zavezo iz strategije Komisije z naslovom „Trgovina za vse“, da bodo v vse prihodnje trgovinske sporazume vključene daljnosežne protikorupcijske določbe za boj proti neposrednim in posrednim učinkov korupcije in trgovine s prostoživečimi vrstami; zato poziva Komisijo, naj nameni izjemno pozornost tem vidikom upravljanja in spremlja izvrševanje mednarodnih standardov v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami;

9.  ugotavlja, da lahko zakonita trgovina s prostoživečimi vrstami prispeva k dohodkom v državah v razvoju, zlasti na podeželju; poziva k ukrepom, ki bodo spodbujali zakonito in okoljsko trajnostno trgovino s prostoživečimi vrstami kot orodje za spodbujanje gospodarskega razvoja in biotske raznovrstnosti;

10. pozdravlja vključitev določb, ki zagotavljajo ohranjanje in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti, v poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom in vztraja, da se izvršljive določbe o zaščiti prostoživečih vrst vključijo v vse prihodnje prostotrgovinske sporazume EU, med drugim tudi z ZDA, Japonsko in države Združenja držav jugovzhodne Azije kot ciljnih trgov; poudarja pomen izvršljivosti zavez iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju in poziva Komisijo, naj v svoja poročila o izvajanju vključi analizo teh določb ter poudari poročanje o izvajanju konvencije CITES v okviru sheme GSP+;

11.  poziva Komisijo, naj v skladu s prednostno nalogo 1 akcijskega načrta preuči možnost, da se v okviru instrumenta partnerstva financirajo pobude, s katerimi bi se zmanjšalo povpraševanje po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih vrst na ključnih trgih; poudarja, da lahko k temu veliko prispeva vključitev civilne družbe v nadzorne strukture v sklopu poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih;

12.  poudarja, da je pomembno pri strateškem partnerstvu med EU in Kitajsko obravnavati občutljivo vprašanje vse večjega povpraševanja po proizvodih iz prostoživečih vrst, kot so slonovina, rogovi nosorogov in tigrove kosti, ki resnično ogroža ohranjanje teh vrst in biotsko raznovrstnost v splošnem;

13.  poudarja, da je zaradi vloge in učinka platform za elektronsko trgovanje, distribucijskih omrežij, prevoznih in kurirskih podjetij pomembno zagotoviti sodelovanje zasebnega sektorja v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, vendar poudarja, da je treba akterje v zasebnem sektorju ustrezno usmerjati; pozdravlja nove sodelovalne pristope nične tolerance med strokovnjaki na področju trgovine s prostoživečimi vrstami in logističnimi podjetji; meni, da bi morala Komisija razmisliti o najboljšem načinu za odpravljanje tveganj, povezanih z elektronsko trgovino ter komercialnim oglaševanjem na internetu in zunaj njega, z ustreznimi pravnimi okviri;

14.  poudarja pomen delujočih in učinkovitih sistemov označevanja in sledljivosti kot jamstva za zakonitost in vzdržnost trgovine z prostoživečimi vrstami;

15.  poziva EU, naj predvsem glede na tekoča prizadevanja za večjo usklajenost sporazumov Svetovne trgovinske organizacije in večstranskih okoljskih sporazumov ter glede na sporazum o olajševanju trgovine, s katerim se zlasti v državah v razvoju odpirajo nove možnosti sodelovanja med organi na področju carine in prostoživečih vrst in trgovine, v okviru Svetovne trgovinske organizacije razišče, kako bi se lahko svetovni in okoljski sistemi bolje medsebojno podpirali; meni, da bi bilo treba raziskati nadaljnje možnosti sodelovanja med Svetovno trgovinsko organizacijo in konvencijo CITES, zlasti v smislu nudenja tehnične pomoči in izgradnje zmogljivosti na področju trgovine in okoljskih zadev za uslužbence iz držav v razvoju;

16.  poziva Komisijo, naj se poveže s partnerji v okviru konvencije CITES, a tudi drugod, da bi se zagotovila sledljivost proizvodov iz prostoživečih vrst, saj številne trofeje, ki so rezultat obžalovanja vrednih dejavnosti krivolova, zapuščajo črni trg in vstopajo v zakonite trgovinske tokove;

17.  vztrajno poziva EU, naj se na prihodnji 17. konferenci pogodbenic konvencije CITES zoperstavi sedanjemu predlogu o umiku obstoječih opomb o slonovini iz Namibije in Zimbabveja, ki bi omogočal, da se z njo komercialno trguje, in podpira predlog, da se v Dodatek I vključijo vsi afriški sloni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Reimer Böge, José Bové, Edouard Ferrand, Gabriel Mato, Frédérique Ries, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Werner Kuhn, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon, Cláudia Monteiro de Aguiar, Milan Zver


MNENJE OdborA za ribištvo (11.10.2016)

za odbor za okolje, javno zdravje in varnost

o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

(2016/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Ricardo Serrão Santos

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava pomen akcijskega načrta, vendar poudarja, da področje vodnih vrst ni ustrezno urejeno;

2.  opozarja, da je Unija v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti sprejela tudi obveznost glede zaščite morske biotske raznovrstnosti na splošno, v vodah EU in na odprtem morju; poudarja, da bi bilo treba morsko biotsko raznovrstnost zaščititi z različnimi sredstvi, vključno z ukrepi za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, za spremljanje vseh oblik nezakonite trgovine na morjih, okrepitev zunanje razsežnosti skupne ribiške politike ter boj proti kriminalu na splošno;

3.  ugotavlja, da je uredba EU za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega in njegovo odpravljanje imela učinek, a vztraja, da jo je treba odločneje izvajati za to, da na evropski trg ne pride nobena nezakonito ulovljena riba; meni, da bi morale biti države članice EU bolj dosledne in učinkovitejše pri pregledovanju dokumentacije o ulovu (potrdila o ulovu) in pošiljk (zlasti iz držav z visokim tveganjem), da bo zagotovljeno, da so bile ribe ulovljene na zakonit način;

4.  spominja, da nezakonita trgovina ogroža vrste morskih želv Chelonia mydas, Eretmochelys imbricata in Dermochelys coriacea in da jih poleg nezakonitega ulova še vedno ogroža tudi prilov v nekaterih vrstah industrijskega ribolova;

5.  spominja Komisijo, da nezakonita trgovina z vodnimi vrstami škoduje tudi gospodarskemu razvoju obalnih skupnosti ter okoljski sprejemljivosti naših voda;

6.  ugotavlja, da je lahko uredba EU za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega in njegovo odpravljanje dolgoročno učinkovita le, če si lahko 28 držav članic izmenjuje informacije o uvozu morskih sadežev v realnem času, s čimer bi omogočile navzkrižno preverjanje, potrjevanje in navsezadnje usklajen pristop do odkrivanja in blokiranja sumljivih pošiljk; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi elektronsko bazo podatkov za informacije o uvoženih proizvodih morske hrane, da bi preprečila morebitne zlorabe;

7.  opozarja na gospodarske, socialne in okoljske stroške nezakonite trgovine z morskimi vrstami, ki vodi v izgubo morske biotske raznovrstnosti, ogroža ekosisteme in zmanjšuje vire prihodkov za tiste, ki se ukvarjajo s trajnostnim ribolovom, in predstavlja grožnjo za zdravje;

8.  spominja, da so se zaradi uničevanja habitatov in intenzivnega izkoriščanja za zadostitev povpraševanja po kaviarju populacije jesetrov drastično zmanjšale; poudarja, da je trgovina s kaviarjem urejena s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija CITES) in da je izkoriščanje nekaterih vrst prepovedano;

9.  spominja Komisijo, da so tudi druge številne vodne vrste ogrožene in bi lahko izumrle, kar bo vplivalo na trajnost številnih ekosistemov;

10.  spominja, da nabiranje koral, ki je lahko nezakonito, kot v primeru Corallium rubrum v Sredozemlju in Atlantiku, ali naključno, kot v primerih, povezanih s pridnenimi vlečnimi mrežami in ribolovom s parangalom, ogroža habitate in ekosistemske storitve, ki jih podpirajo;

11.  pozdravlja, da se vprašanja nadzora obravnavajo resno, vendar poziva Komisijo, naj bo natančnejša pri navajanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter zlasti Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA);

12.  podpira okrepljeno izvajanje veljavnih sporazumov in izvrševanje nove zakonodaje na nacionalni ravni, zlasti v državah v razvoju, da bi dosegli spoštovanje določb konvencije CITES in predpisov o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, in sicer z razvojem programov, oblikovanjem določb, vodenjem delavnic in pomočjo pri izvrševanju;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo novi akcijski načrt vključeval mehanizem za sodelovanje, ki bo boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu združil s strategijami, oblikovanimi za boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami;

14.  poziva Komisijo, naj prizna nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov v Evropi in v njenem neposrednem sosedstvu (kot je ribolov steklene jegulje in jesetra ter nabiranje koral) ter mu posveti ustrezno pozornost; poziva k boljšemu spremljanju ranljivih morskih vrst in vrst, zaščitenih v okviru konvencije CITES;

15.  poudarja, da morata generalni direktorat Komisije za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE) in generalni direktorat za trgovino (GD TRADE) učinkovito sodelovati pri zagotavljanju, da proizvodi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova niso uvoženi v Unijo ter da trgovinski sporazumi ne vključujejo vrst iz tega ribolova;

16.  še vedno meni, da je treba zagotoviti, da bodo ukrepi iz akcijskega načrta za boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami skladni z zakonodajo EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

17.  poudarja, da se je treba boriti proti nezakonitemu izvozu steklenih jegulj in evropskih jesetrov, namenjenih nezakoniti trgovini s kaviarjem, iz Evrope;

18.  predlaga strožje ukrepe za nadzor nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami, zlasti v povezavi z nezakonito trgovino z vrstami, namenjenimi za akvarije, in spletno prodajo (na primer nakupi lastnikov akvarijev);

19.  poudarja, da so za izvajanje akcijskega načrta za boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami v ribiškem sektorju pomembni nadzor, usposabljanje in kampanje za ozaveščanje javnosti;

20.  ponavlja, kako pomembne so dodatne znanstvene raziskave in tehnološki razvoj na področju ribolovnega orodja, da bi se izognili prilovu in zmanjšali pritisk na populacije organizmov, s katerimi se nezakonito trguje;

21.  predlaga spremembo dovoljenj za uvoz organizmov ali delov organizmov, na katere se nanašajo ukrepi za ohranitev (v skladu z Uredbo 1185/2003, spremenjeno z Uredbo 605/2013);

22.  spodbuja Komisijo, naj uporabi izkušnje, pridobljene v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, za izboljšanje metod, ki se uporabljajo za boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami;

23.  poudarja, da je pomembno ohraniti sledljivost ribiških proizvodov in zagotoviti, da so pravilno označeni; poudarja, da nezakonit in neprijavljen ribolov ogroža trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov in spodkopava prizadevanja za boljše upravljanje oceanov in zaščito morske biotske raznovrstnosti;

24.  ugotavlja, da so lahko metode identifikacije na podlagi analize DNA dragocena pomoč za spremljanje, pa tudi za ciljno usmerjene preiskave v kazenskem pregonu; meni, da so orodja, ki temeljijo na analizi DNA, najboljša za prepoznavanje porekla rib in ribjih proizvodov, saj je DNA v vseh celicah in jo je mogoče pridobiti tudi iz ocvrte ribe;

25.  predlaga, da se lahko sistem izdajanja rumenega in rdečega kartona tretjim državam, ki ne sodelujejo v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, uporabi tudi kot mehanizem za boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami;

26.  opozarja, da so zakoniti ribiči jegulj soglasno pozvali k uvedbi oznake EU, da bi zagotovili sledljivost in pravičen trg z jeguljami;

27.  poudarja, da je treba zagotoviti kakovostne podatke v ribiškem sektorju in dober pretok informacij med pristojnimi organi pregona v državah članicah;

28.  poziva k strožjim pravilom in nadzoru na področju rekreacijskega ribolova, ki ni ustrezno urejen na nacionalni ravni, kar lahko privede do tega, da se bodo proizvodi prodajali na črnem trgu;

29.  poudarja, da je sledljivost pri določanju porekla in poti nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami v EU pomembna za boljši boj proti tej trgovini;

30.  predlaga, da je treba na podlagi stalnih posvetovanj z vsemi deležniki okrepiti nadzor nad ranljivimi morskimi ekosistemi, ekološko ali biološko pomembnimi območji in omrežji Natura 2000 ter njihovo zaščito, da bi lahko ohranili vrste, ki jih ogroža nezakonita trgovina;

31.  meni, da je treba izboljšati ukrepe za boj proti zločincem, ki pustošijo reke in tihotapijo velike količine rib za prodajo na evropskih trgih, ne da bi se zmenili za ulovljene vrste ali okoljski vpliv njihovih dejanj na prosto živeče vrste; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri poostritvi mejnih kontrol, da bi lahko prestregle ta izvoz rib, namenjenih za prodajo na črnem trgu in ki predstavlja veliko tveganje, zlasti za zdravje potrošnikov;

32.  predlaga, naj se sprejmejo ukrepi za uporabo orodij za trajnostno izkoriščanje občutljivih naravnih virov;

33.  predlaga državam članicam, naj prihodke od kazni za nezakonito trgovino namenijo za varstvo in ohranjanje prosto živečih vrst;

34.  meni, da nezakonit ribolov uničuje morske ekosisteme in biotsko raznovrstnost, neposredno vpliva na zmanjšanje ribjega staleža in ogroža obalne in otoške regije;

35.  poudarja, da naj bi nezakoniti ribolov predstavljal 19 % prijavljene vrednosti ulova;

36.  podpira druge oblike trajnostne proizvodnje, s katerimi bi lahko zmanjšali pritisk na prosto živeče organizme (na primer akvakultura);

37.  poudarja, da lahko obalne skupnosti bistveno prispevajo k boju proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami, ter spodbuja njihovo vlogo pri ohranjanju prosto živečih vrst in okolju prijaznih dejavnosti;

38.  meni, da je eden od najučinkovitejših orodij za odpravo nezakonite in netrajnostne trgovine s prosto živečimi vrstami to, da se potrošnike prepriča k ozaveščeni izbiri pri nakupu proizvodov iz prosto živečih vrst; spodbuja proizvodnjo in nakup certificiranih trajnostnih proizvodov iz prosto živečih morskih vrst;

39.  meni, da so pobude za ozaveščanje in okoljsko pismenost bistvenega pomena za zaščito morske biotske raznovrstnosti, in meni, da imajo pri tem izobraževalni sistemi in mediji ključno vlogo;

40.  spominja, da je ozaveščanje državljanov o vplivu nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami in o pomenu sledljivosti proizvodov bistvenega pomena za boj proti nezakonitim dejavnostim, saj se s tem zmanjša trg nezakonite trgovine;

41.  predlaga, da se začne podeljevati evropsko priznanje za deležnike, ki se še posebej borijo proti nezakoniti trgovini; meni, da bi to lahko bila nagrada za tiste, ki si posebej prizadevajo za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami na kopnem, v gorskih območjih ali v jezerih, rekah in morju in v njem včasih tvegajo svoja življenja;

42.  meni, da je učinkovita večstranskost eden od temeljev zunanje dejavnosti Unije, in poudarja, da jo Komisija obravnava kot najbolj participatoren, nediskriminatoren in vključujoč način za doseg mednarodnega upravljanja, zlasti z namenom boja proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami; zato poudarja, da mora imeti Unija vidnejšo vlogo v mednarodnih organih;

43.  predlaga, naj bodo kazni za nezakonito trgovino s prosto živečimi vrstami, zlasti na območjih z občutljivimi morskimi ekosistemi ali območjih, ki spadajo v omrežje Natura 2000, dovolj stroge, da bodo odvračale morebitne kršitelje;

44.  predlaga, naj se v akcijskem načrtu opredelijo finančna sredstva in količinski cilji, s čimer bi omogočili dolgoročno preverjanje uspešnosti načrta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Ruža Tomašić, Peter van Dalen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Cláudia Monteiro de Aguiar, Nils Torvalds

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dariusz Rosati


MNENJE Odbora za pravne zadeve (28.9.2016)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

(2016/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker ima ohranjanje biotske raznovrstnosti osrednjo vlogo pri evropski okoljski zakonodaji in oblikovanju politik; ker sta zaščita ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter boj proti nezakoniti trgovini s temi vrstami vprašanji mednarodnega in nacionalnega pomena, ki zahtevata sodelovanje med vsemi narodi, tudi narodi EU, zlasti zaradi vse večje mednarodne in nacionalne nezakonite trgovine s temi vrstami (nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami);

B.  ker nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami kriminalnim združbam prinaša velike dobičke in je trenutno uvrščena visoko na seznamu nezakonitih trgovinskih dejavnosti po svetu; ker je Evropska unija ciljni trg in tranzitno središče nezakonite trgovine za druge regije, pa tudi regija, iz katere izhajajo nekatere vrste, s katerimi se nezakonito trguje;

C.  ker Komisija OZN za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje v resoluciji iz aprila 2013, ki jo je 25. julija 2013 podprl Ekonomski in socialni svet OZN, spodbuja svoje države članice, naj nezakonito trgovino z zaščitenimi prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki jo izvajajo organizirane kriminalne združbe, štejejo za resno kaznivo dejanje in jo s tem uvrstijo v isto skupino kot trgovino z ljudmi in trgovino z drogami;

D.  ker so vse države članice podpisale Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in ker je EU postala pogodbenica konvencije leta 2015;

E.  ker sodelovanje EU kot pravne osebe pri tem sistemu zaščite vrst dodatno potrjuje prepoznavno in odgovorno stališče EU pri spodbujanju trajnosti;

F.  ker Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja usklajuje opredelitve kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi vrstami, in zavezuje države članice, da v svoji nacionalni zakonodaji zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije za hujše kršitve zakonodaje Skupnosti na področju ohranjanja okolja, vključno z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

G.  ker je EU še vedno eden največjih trgov za nezakonite proizvode iz prostoživečih vrst in tranzitno središče nezakonite trgovine za druge regije (nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi naj bi bila vredna približno 22 milijard USD po celem svetu) ter ker je akcijski načrt na evropski ravni za reševanje vprašanja nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami bistven korak naprej; ker morajo ta načrt EU spremljati učinkoviti dopolnilni ukrepi, kot sta usposabljanje gozdarskih in carinskih enot ter uvedba učinkovitih kazni;

H.  ta akcijski načrt EU dokazuje, da je EU pripravljena izpolniti mednarodna pričakovanja in zaveze ter da si postavlja višje cilje v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

I.  ker morajo države članice zaradi načela učinkovitosti javnega ukrepanja uskladiti svoje ukrepe, da bodo uspešno zaščitile ogrožene vrste pred nezakonito trgovino z njimi; ker je to mogoče doseči s skupno zavezo EU in držav članic v obliki akcijskega načrta, pri čemer bi učinkovito izkoristili obstoječe vire in agencije, hkrati pa izvedli izčrpne strokovne presoje in spremljanje morebitnih nezakonitih dejavnosti ter uresničili skupne mednarodne zaveze in politično priznali pomen reševanja tega vprašanja;

J.  ker lahko države članice zaradi načela subsidiarnosti svobodno izberejo sredstva za uresničitev cilja zaščite ogroženih živalskih in rastlinskih vrst; ker je pri tem sodelovanje lokalnih oblasti še posebej učinkovito in nujno;

K.  ker bi si morale države članice in EU zaradi edinstvene čezmejne narave kaznivih dejanj v zvezi s trgovino s prostoživečimi vrstami prizadevati za izvajanje mednarodnih zavez, ki so jih že sprejele, določitev minimalnih pravil glede opredelitve in kaznovanja teh dejanj v skladu s členom 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter za strukturiran dialog za boljše sodelovanje v posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in deležniki, tudi s tretjimi državami in državami izvora;

1.  pozdravlja akcijski načrt EU za boj proti trgovini s prostoživečimi vrstami ter dejstvo, da je EU v zadnjem desetletju dejavno sodelovala v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, saj je sprejela stroga pravila trgovanja, da bi odpravila to vrsto trgovine;

2.  pozdravlja sklepe Sveta za okolje z dne 20. junija 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

3.  pozdravlja, da akcijski načrt veliko prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, o kateri so se voditelji držav in vlad dogovorili na vrhunskem srečanju OZN septembra 2015;

4.  meni, da morajo EU in njene države članice okrepiti skupna prizadevanja za boj proti okoljskemu kriminalu in zlasti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, saj je EU podpisnica konvencije CITES, ki ščiti več kot 35.000 živalskih in rastlinskih vrst, ter za vzpostavitev trdnega sodelovanja s tretjimi državami in državami izvora; zato poudarja, da je treba nujno okrepiti in bolje uskladiti ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in njenim glavnim vzrokom, pri čemer morajo sodelovati tako države izvora kot tudi tranzitne in namembne države;

5.  poziva EU, naj sodeluje v kampanjah ozaveščanja z deležniki in civilno družbo, ne le na podeželju, temveč tudi na svetovni ravni, da bi zmanjšala trg za nezakonite proizvode iz prostoživečih vrst;

6.  poziva Komisijo in organe držav članic, naj za izvajanje primernih ukrepov na terenu okrepijo sodelovanje pri boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, zlasti med organi pregona na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, vključno s policijo, carinskimi in pravosodnimi organi, gozdarskimi službami in organi za sanitarno in trgovsko inšpekcijo; poziva države članice, naj nacionalnim pravosodnim organom zagotovijo pravno pomoč in smernice za boj proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami; v zvezi s tem poziva k določitvi skupnih prednostnih nalog za izvrševanje skupaj z Europolom in Eurojustom, da bi zagotovili namensko podporo za čezmejne primere;

7.  meni, da bi morale vse države članice spoštovati sprejete mednarodne zaveze, s čimer bi zagotovile, da njihova zakonodaja o organiziranem kriminalu zajema tudi nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami ter da je mogoče za to nezakonito trgovino izreči primerne kazni; hkrati poudarja, da je treba izboljšati mednarodno sodelovanje pri izvrševanju, in sicer s sodelovanjem pri mednarodnih operacijah pregona, tehnični pomoči in usmerjeni finančni podpori;

8.  spodbuja države članice, naj v skladu z resolucijo Komisije OZN za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje iz aprila 2013 zagotovijo, da bo nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami, ki jo izvajajo organizirane kriminalne združbe, opredeljena kot hujše kaznivo dejanje v skladu s Konvencijo OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

9.  se strinja s Komisijo, da je usposabljanje bistveni del boja proti organiziranemu kriminalu, tudi proti trgovini s prostoživečimi vrstami; zato poziva Komisijo, naj preuči ustrezne projekte usposabljanja, namenjene predvsem prej navedenim agencijam pregona; priporoča uvedbo sistema spremljanja, da bi določili izboljšave in najboljšo prakso za zaustavitev nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, ter meni, da je treba nujno spodbujati ukrepe za povečanje ozaveščenosti, zlasti prek kampanj za ozaveščanje, ter okrepiti dialog in tehnično sodelovanje s pristojnimi organi in lokalnimi skupnostmi, s poudarkom na vplivu nezakonite trgovine z izdelki iz prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst;

10.  meni, da je boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami mogoče izboljšati z instrumenti nezavezujočega prava; vendar ugotavlja, da so zakonodajni ukrepi morda potrebni za zagotovitev pravne varnosti in oblikovanje zadostnih zavezujočih pravil; poudarja, da za specifični sektor lesa že obstaja zakonodaja EU o obveznostih gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg nezakonite proizvode, in omogoča učinkovit boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

11.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 83(1) PDEU sprejme ukrepe za uvedbo in izvajanje skupnih minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami; poziva države članice, naj v celoti izvajajo določbe Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja in vzpostavijo ustrezne ravni sankcij za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami; poudarja, da je treba ustrezno spremljati izvajanje akcijskega načrta EU proti trgovini s prostoživečimi vrstami, Evropski parlament in Svet pa redno obveščati o napredku, ki bo dosežen do 31. julija 2018, ter ga do leta 2020 v celoti oceniti;

12.  v zvezi s tem pozdravlja zavezo Komisije v skladu z agendo EU za varnost, da bo začela pregled za oceno ustreznosti in učinkovitosti politike in zakonodajnega okvira EU za boj proti okoljskemu kriminalu, zlasti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami; poleg tega pozdravlja zavezo Komisije, da bo Parlamentu in Svetu do 31. julija 2018 poročala o vmesnem napredku pri izvajanju akcijskega načrta ter da ga bo do leta 2020 v celoti ocenila.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Sergio Gaetano Cofferati, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Sylvia-Yvonne Kaufmann, Stefano Maullu, Virginie Rozière


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Paul Brannen, Nicola Caputo, Michel Dantin, Mark Demesmaeker, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Martin Häusling, Krzysztof Hetman, Gesine Meissner, James Nicholson, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic, Mihai Ţurcanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Anna Hedh, Marco Zullo

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov