Postopek : 2016/0031(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0305/2016

Predložena besedila :

A8-0305/2016

Razprave :

PV 01/03/2017 - 23
CRE 01/03/2017 - 23

Glasovanja :

PV 02/03/2017 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0059

POROČILO     ***I
PDF 931kWORD 105k
18.10.2016
PE 583.986v02-00 A8-0305/2016

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU

(COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Zdzisław Krasnodębski

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU

(COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0053),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0034/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0305/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo.

(1)  Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Preglednost in skladnost s pravom Unije sta pomembna elementa zagotavljanja njene energetske stabilnosti. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo.

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Da bi zaščitili oskrbo Evropske unije z energijo, je treba zagotoviti raznovrstnost virov energije in zgraditi nove energetske povezave med državami članicami. Obenem je nujno okrepiti sodelovanje Unije s sosednjimi državami in strateškimi partnerji ter med institucijami Unije.

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilj strategije za energetsko unijo, ki jo je Komisija sprejela 25. februarja 20153, je odjemalcem zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Natančneje, na podlagi analize, ki je bila izvedena že v okviru evropske strategije za energetsko varnost iz maja 20144, strategija za energetsko unijo poudarja, da je popolna skladnost sporazumov v zvezi z nakupom energije iz tretjih držav s pravom Unije pomemben element zagotavljanja energetske varnosti. V istem duhu je Evropski svet v svojih sklepih z dne 19. marca 2015 pozval k popolni skladnosti vseh sporazumov v zvezi z nakupom plina pri zunanjih dobaviteljih s pravom Unije, zlasti z okrepitvijo preglednosti takšnih sporazumov in skladnosti z določbami Unije o energetski zanesljivosti.

(2)  Cilj strategije za energetsko unijo, ki jo je Komisija sprejela 25. februarja 20153, je odjemalcem zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. To je mogoče doseči s skladnim in doslednim izvajanjem energetske, trgovinske in zunanje politike. Natančneje, na podlagi analize, ki je bila izvedena že v okviru evropske strategije za energetsko varnost iz maja 20144, strategija za energetsko unijo poudarja, da je popolna skladnost sporazumov v zvezi z nakupom energije iz tretjih držav s pravom Unije pomemben element zagotavljanja energetske varnosti. V istem duhu je Evropski svet v svojih sklepih z dne 19. marca 2015 pozval k popolni skladnosti vseh sporazumov v zvezi z nakupom plina pri zunanjih dobaviteljih s pravom Unije, zlasti z okrepitvijo preglednosti teh sporazumov in skladnosti z določbami Unije o energetski varnosti. Komisija bi si torej morala prizadevati, da v okviru svojih pristojnosti in ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti zagotovi, da prevladujoči dobavitelji plina v regiji ne bodo zlorabili svojega položaja in kršili konkurenčna pravila Unije, pri čemer je treba zlasti opozoriti na nepoštene cene, ki se zaračunavajo v državah članicah, in na prekinitev dobav zaradi ekonomskega in političnega izsiljevanja.

____________________

____________________

3 COM(2015)80.

3 COM(2015)0080.

4 COM (2014)330.

4 COM(2014)0330.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti1a poudaril, da je treba okrepiti skladnost zunanje energetske varnosti Unije in povečati preglednost sporazumov, povezanih z energijo.

 

______________

 

1a  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije Uniji omogoča usklajeno ukrepanje v duhu solidarnosti, da se zagotovita skladnost teh sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo. Ta preglednost bi morala tudi prispevati k tesnejšemu sodelovanju znotraj Unije pri zunanjih odnosih na področju energije ter doseganju dolgoročnih ciljev politike Unije v zvezi z energijo, podnebjem in zanesljivo oskrbo z energijo.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Da bi se izognili kakršni koli neskladnosti s pravom Unije in povečali preglednost, bi morale države članice Komisijo čim prej obvestiti o svoji nameri o začetku pogajanj z namenom sklenitve novih medvladnih sporazumov ali sprememb obstoječih medvladnih sporazumov. Komisijo bi bilo treba redno obveščati o poteku pogajanj. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka.

(5)  Da bi se izognili neskladnosti s pravom Unije in določbami o energetski varnosti Unije ter povečali preglednost, bi morale države članice Komisijo čim prej obvestiti, da se nameravajo začeti pogajati o sklenitvi novih medvladnih sporazumov ali spremembah obstoječih medvladnih sporazumov. Komisijo bi bilo treba redno in ustrezno obveščati o poteku pogajanj. Komisija bi morala pri pogajanjih sodelovati kot opazovalka, če bi menila, da je to potrebno zaradi delovanja notranjega energetskega trga ali zanesljive oskrbe z energijo v Uniji. Države članice bi morale v vsakem primeru imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Med pogajanji bi morala imeti Komisija možnost, da svetuje, kako preprečiti neskladnosti s pravom Unije. Zlasti bi Komisija skupaj z državami članicami lahko pripravila neobvezne vzorčne klavzule ali smernice. Komisija bi morala imeti možnost opozoriti na cilje energetske politike Unije in načelo solidarnosti med državami članicami ter politična stališča Unije, ki jih sprejme Svet, ali sklepe Evropskega sveta.

(6)  Med pogajanji o medvladnem sporazumu bi morala Komisija državi članici svetovati, kako zagotoviti skladnost s pravom Unije. Zlasti bi morala skupaj z državami članicami pripraviti neobvezne vzorčne klavzule ali smernice in primere osnutkov klavzul, ki bi se jih bilo treba načeloma izogibati. Te vzorčne klavzule ali smernice bi morale biti referenčno orodje za pristojne organe in bi morale povečati preglednost in skladnost z zakonodajo Unije. Komisija bi morala imeti možnost opozoriti državo članico na ustrezne cilje energetske politike Unije in načelo solidarnosti med državami članicami ter politična stališča Unije, ki jih sprejme Svet, ali sklepe Evropskega sveta.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije bi morale države članice Komisiji priglasiti osnutek medvladnega sporazuma, preden ta za strani postane pravno zavezujoč (predhodno). V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Zadevne države članice bi bile tako bolje pripravljene za sklepanje sporazumov, skladnih s pravom Unije. Komisija bi morala imeti za tako oceno dovolj časa, kar bi zagotavljalo največjo možno pravno varnost, hkrati pa bi se izognili nepotrebnim zamudam. Da bi v celoti izkoristile podporo Komisije, države članice ne bi smele sklepati medvladnih sporazumov, dokler Komisija države članice ni obvestila o svoji oceni. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

(7)  Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in cilji strategije za energetsko unijo bi morale države članice Komisiji čim prej (predhodno) priglasiti osnutek medvladnega sporazuma, preden ta za strani postane pravno zavezujoč. V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju morebitnih težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Tako bi bile bolje pripravljene za sklepanje sporazumov, skladnih s pravom Unije. Komisija bi morala imeti za oceno dovolj časa, kar bi zagotavljalo največjo možno pravno varnost, hkrati pa bi se izognili nepotrebnim zamudam. Razmisliti bi morala o skrajšanju rokov za svojo oceno, zlasti če za to zaprosi država članica. Da bi države članice v celoti izkoristile podporo Komisije, ne bi smele sklepati medvladnih sporazumov, dokler jih Komisija ne obvesti o svoji oceni. Ocena ne bi smela posegati v bistvo ali vsebino medvladnih sporazumov, temveč bi morala zagotoviti njihovo skladnost s pravom Unije. Države članice bi morale v primeru neskladnosti poiskati primerno rešitev za njeno odpravo.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V luči strategije za energetsko unijo je še naprej izjemno pomembna preglednost v zvezi s preteklimi in prihodnjimi medvladnimi sporazumi. Zato bi morale države članice Komisiji še naprej priglašati obstoječe in prihodnje medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ter nove medvladne sporazume.

(8)  Pri strategiji za energetsko unijo je preglednost v zvezi s preteklimi in prihodnjimi medvladnimi sporazumi še naprej izjemno pomembna in pomemben element za zagotavljanje energetske stabilnosti Unije. Zato bi morale države članice Komisiji še naprej priglašati obstoječe in prihodnje medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ter nove medvladne sporazume.

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Komisija bi morala oceniti skladnost medvladnih sporazumov, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo do začetka veljavnosti tega sklepa, s pravom Unije in države članice ustrezno obvestiti. Države članice bi morale v primeru neskladnosti sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljene neskladnosti.

(9)  Komisija bi morala oceniti skladnost medvladnih sporazumov, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo do začetka veljavnosti tega sklepa, s pravom Unije in države članice o tem obvestiti. Ocena nikakor ne bi smela posegati v bistvo ali vsebino sporazumov, temveč bi morala zagotoviti njihovo skladnost s pravom Unije. Države članice bi morale v primeru neskladnosti poiskati primerno rešitev za njeno odpravo.

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ta sklep bi se moral uporabljati samo za medvladne sporazume, ki vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. V primeru dvoma bi se morale države članice posvetovati s Komisijo. Načeloma sporazumi, ki ne veljajo več ali se ne uporabljajo več, ne vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in zato ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

(10)  Ta sklep bi se moral uporabljati samo za medvladne sporazume, ki lahko vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji. Zadeva lahko nabavo, trgovanje, tranzit, prodajo, shranjevanje energije ali oskrbo z energijo v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico ali izgradnjo ali delovanje energetske infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico. V primeru dvoma bi se morale države članice nemudoma posvetovati s Komisijo. Načeloma sporazumi, ki ne veljajo ali se ne uporabljajo več, ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Za namene tega sklepa bi morali instrument ali njegov del šteti za medvladni sporazum, če ima pravno zavezujoč učinek, ne pa na podlagi njegovega uradnega poimenovanja; če pa nima pravno zavezujočega učinka, bi ga morali šteti za nezavezujoč instrument.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti, da je za opredelitev vrste dokumenta bistvena njegova vsebina, ne pa njegovo uradno poimenovanje.

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Države članice vzpostavljajo odnose s tretjimi državami ne le s sklepanjem medvladnih sporazumov, temveč tudi v obliki nezavezujočih instrumentov. Četudi ti instrumenti pravno niso zavezujoči, se lahko uporabljajo za določanje podrobnega okvira energetske infrastrukture in oskrbe z energijo. V tem smislu lahko nezavezujoči instrumenti na notranji energetski trg vplivajo podobno kot medvladni sporazumi, saj lahko njihovo izvajanje povzroči kršitev prava Unije. Da bi se zagotovila večja preglednost v zvezi z vsemi ukrepi, ki jih izvajajo države članice in ki lahko vplivajo na notranji energetski trg in energetsko varnost, bi morale zato države članice Komisiji naknadno predložiti tudi ustrezne nezavezujoče instrumente. Komisija bi morala oceniti predložene nezavezujoče instrumente in države članice po potrebi ustrezno obvestiti.

(11)  Države članice vzpostavljajo odnose s tretjimi državami ne le s sklepanjem medvladnih sporazumov, temveč tudi v obliki nezavezujočih instrumentov. Četudi ti instrumenti pravno niso zavezujoči, se lahko uporabljajo za določanje podrobnega okvira energetske infrastrukture in oskrbe z energijo. V tem smislu lahko nezavezujoči instrumenti na notranji energetski trg vplivajo podobno kot medvladni sporazumi, saj lahko njihovo izvajanje povzroči kršitev prava Unije. Da bi zagotovili večjo preglednost v zvezi z vsemi ukrepi, ki jih izvajajo države članice in ki lahko vplivajo na notranji energetski trg in energetsko varnost, bi morale države članice Komisiji predhodno predložiti tudi ustrezne nezavezujoče instrumente. Komisija bi jih morala oceniti in države članice po potrebi obvestiti o svojih ugotovitvah.

Predlog spremembe     14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Medvladni sporazumi ali nezavezujoči instrumenti, ki morajo biti Komisiji na podlagi drugih aktov Unije v celoti priglašeni ali ki zadevajo vprašanja v okviru Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Ta sklep ne bi smel ustvarjati obveznosti v zvezi s sporazumi med podjetji. Vendar bi morale imeti države članice svobodo, da Komisiji prostovoljno pošljejo take sporazume, na katere se medvladni sporazumi ali nezavezujoči instrumenti izrecno sklicujejo.

(13)  Ta sklep ne bi smel ustvarjati obveznosti v zvezi s sporazumi, sklenjenimi izključno med podjetji. Vseeno pa bi morale države članice o njih obvestiti Komisijo, če bi se v medvladnih sporazumih ali nezavezujočih instrumentih nanje izrecno sklicevalo, pri čemer morajo v celoti spoštovati poslovno občutljive informacije.

Predlog spremembe     16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Komisija bi morala prejete informacije v varni elektronski obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da se predložene informacije obravnavajo kot zaupne. Zahteve glede zaupnosti pa ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker Komisija za svoje ocene potrebuje celovite informacije. Komisija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele vplivati na pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta11.

(14)  Komisija bi morala prejete informacije o medvladnih sporazumih in nezavezujočih instrumentih v varni elektronski obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam, da bi izboljšala usklajevanje in preglednost med njimi in tako okrepila njihovo pogajalsko moč do tretjih držav. Spoštovati bi morala zahteve držav članic, da se predložene informacije obravnavajo kot zaupne. Zahteve glede zaupnosti pa ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker za svoje ocene potrebuje celovite informacije. Komisija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele vplivati na pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta11.

_________________

_________________

11 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 299, 27.10.2012, str. 13).

11 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 299, 27.10.2012, str. 13).

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti njegov povzetek z namenom, da se s povzetkom seznanijo druge države članice.

(15)  Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti povzetek, ki vsebuje njegove glavne elemente in ustrezne določbe, vključno z omejitvami, da bi se s povzetkom seznanile druge države članice.

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobrih praks. Na podlagi teh dobrih praks bi morala Komisija – po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi se preprečila neskladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga ter konkurenčnega prava, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Njihova uporaba bi morala biti neobvezna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

(16)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobre prakse. Na njeni podlagi bi morala Komisija – v sodelovanju z državami članicami in po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami ter seznam primerov klavzul, ki niso v skladu s pravom Unije, ali ciljev energetske unije, ki bi se jim bilo treba načeloma izogibati. Uporaba teh nezavezujočih standardnih klavzul bi morala zagotoviti skladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije ali mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Njihova uporaba bi morala biti neobvezna, njihova vsebina in struktura pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

Predlog spremembe     19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Izboljšano vzajemno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov bi moralo omogočiti boljše usklajevanje pri energetskih zadevah med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo. Tovrstno izboljšano usklajevanje bi moralo državam članicam omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije, Komisiji pa, da predlaga rešitve za probleme, ugotovljene v zvezi z medvladnimi sporazumi.

(17)  Izboljšano vzajemno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov bi moralo povečati preglednost in usklajevanje pri energetskih zadevah med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo. Večja preglednost in boljše usklajevanje sta zlasti pomembna za države članice, ki so odvisne od povezovalnih vodov z državo članico, ki se pogaja o medvladnem sporazumu. Tovrstno izboljšano usklajevanje bi moralo državam članicam omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije ter povečajo svojo pogajalsko moč do tretjih držav, Komisiji pa, da zagotovi zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji.

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Komisija bi morala olajševati in spodbujati usklajevanje med državami članicami z namenom krepitve splošne strateške vloge Unije, in sicer z odločnim in uspešnim usklajenim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav odjemalk.

(18)  Komisija bi morala olajšati in zagotoviti usklajevanje med državami članicami z namenom krepitve splošne strateške vloge Unije na področju energije, in sicer z dobro zasnovanim in učinkovitim dolgoročno usklajenim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav odjemalk.

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga.

1.  Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti na področju energije, opredeljenimi v členu 2, s katerimi naj bi izboljšali delovanje notranjega energetskega trga in zagotovili zanesljivo oskrbo Unije ter pomagali doseči cilje strategije za energetsko unijo.

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „medvladni sporazum“ pomeni kakršen koli pravno zavezujoč sporazum med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, ki vpliva na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji; kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum zajema tudi druga področja, se kot „medvladni sporazum“ štejejo le tiste določbe, ki so povezane z energijo, vključno s splošnimi določbami, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

(1)  „medvladni sporazum“ pomeni vsak pravno zavezujoč sporazum, ne glede na njegovo uradno poimenovanje, med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, vključno z mednarodnimi organizacijami, podjetji, kjer je tretja država glavni delničar ali kjer ima velik vpliv na postopek odločanja, kar lahko vpliva na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji, zadeva pa lahko nabavo, trgovanje, prodajo, tranzit, shranjevanje energije ali oskrbo z energijo v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico ali izgradnjo ali delovanje energetske infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico; kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum zajema tudi druga področja, se kot „medvladni sporazum“ štejejo le tiste določbe, ki so povezane z energijo, vključno s splošnimi določbami, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „nezavezujoč instrument“ pomeni pravno nezavezujoč dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, ki vsebuje razlago prava Unije, določa pogoje za oskrbo z energijo (kot so količine in cene) ali razvoj energetskih infrastruktur;

(3)  „nezavezujoč instrument“ pomeni pravno nezavezujoč dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, ki vsebuje razlago prava Unije, določa pogoje za oskrbo z energijo (kot so količine in cene) ali razvoj ali delovanje energetske infrastrukture;

Predlog spremembe     24

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar država članica Komisiji pošlje tako obvestilo o pogajanjih, bi morala zadevna država članica Komisijo redno obveščati o poteku pogajanj.

Potem ko država članica Komisiji pošlje tako obvestilo o pogajanjih, jo redno obvešča o poteku pogajanj.

Predlog spremembe     25

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Informacije, predložene Komisiji, vsebujejo podatke o določbah, ki naj bodo predmet pogajanj, cilje pogajanj in druge pomembne informacije v skladu z določbami o zaupnosti iz člena 8.

Predlog spremembe     26

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija da prejete informacije – z izjemo delov, ki so v skladu s členom 8 določeni kot zaupni – in morebitna obvestila o nezdružljivosti s pravom Unije, na voljo vsem državam članicam, da bi zagotovila izpolnitev ciljev energetske unije.

Predlog spremembe     27

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar se ratificirani medvladni sporazum ali sprememba medvladnega sporazuma izrecno sklicuje na druga besedila, zadevne države članice predložijo tudi navedena druga besedila, če vsebujejo elemente, ki lahko vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji.

Kadar se ratificirani medvladni sporazum ali sprememba medvladnega sporazuma izrecno sklicuje na druga besedila, zadevne države članice predložijo tudi navedena druga besedila, če vsebujejo katere od elementov iz člena 2(1).

Predlog spremembe    28

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 2 in 3 se ne uporablja za sporazume med podjetji.

4.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 2 in 3 se ne uporablja za sporazume, sklenjene izključno med podjetji.

 

Če obstaja dvom, ali gre za medvladni sporazum ali obstoječ medvladni sporazum in ali ga je treba v skladu s členoma 3 in 6 priglasiti, se države članice nemudoma posvetujejo s Komisijo.

Predlog spremembe    29

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar država članica obvesti Komisijo o pogajanjih na podlagi člena 3(1), ji lahko službe Komisije svetujejo, kako preprečiti neskladnost medvladnega sporazuma ali spremembe obstoječega medvladnega sporazuma, o katerem potekajo pogajanja, s pravom Unije. Navedena država članica lahko Komisijo zaprosi za pomoč v navedenih pogajanjih.

1.  Kadar država članica obvesti Komisijo o pogajanjih na podlagi člena 3(1), ji službe Komisije svetujejo in dajo smernice, kako zagotoviti, da bo medvladni sporazum ali sprememba obstoječega medvladnega sporazuma, o katerem potekajo pogajanja, skladen s pravom Unije in cilji Unije glede energetske varnosti.

Predlog spremembe    30

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Na zahtevo države članice ali na zahtevo Komisije in s pisnim dovoljenjem države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

2.  Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, če meni, da je to potrebno zaradi delovanja notranjega energetskega trga ali zanesljive oskrbe z energijo v Uniji, pri tem pa ne omejuje pogajalske svobode držav članic. Komisijo lahko za pomoč pri pogajanjih zaprosi tudi država članica.

Predlog spremembe    31

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, lahko državi članici svetuje, kako preprečiti neskladnost medvladnega sporazuma ali spremembe, o katerih potekajo pogajanja, s pravom Unije.

3.  Med pogajanji lahko Komisija državi članici svetuje, kako zagotoviti, da bosta medvladni sporazum ali sprememba, o katerima potekajo pogajanja, skladna s pravom Unije in da se bodo upoštevali cilji na področju energetske varnosti. Predstavniki Komisije z občutljivimi podatki, ki jih prejmejo med pogajanji, ravnajo zaupno.

Predlog spremembe    32

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija v šestih tednih od datuma priglasitve popolnega osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe, vključno s prilogami, na podlagi člena 3(2) obvesti zadevno državo članico o svojih morebitnih pomislekih glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga ter konkurenčnim pravom Unije. Če Komisija v navedenem obdobju ne odgovori, se šteje, da nima pomislekov.

1.  Komisija v štirih tednih od datuma priglasitve popolnega osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe, vključno s prilogami, na podlagi člena 3(2) obvesti državo članico o svojih morebitnih pomislekih glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe s pravom Unije. Če Komisija v navedenem obdobju ne odgovori, se šteje, da nima pomislekov.

Predlog spremembe    33

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če Komisija na podlagi odstavka 1 obvesti zadevno državo članico, da ima pomisleke, zadevno državo članico seznani s svojim mnenjem o skladnosti zadevnega osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga ter konkurenčnim pravom Unije, v 12 tednih od datuma priglasitve iz odstavka 1. Če Komisija v navedenem obdobju ne predloži mnenja, se šteje, da Komisija ni navedla pripomb.

2.  Če Komisija na podlagi odstavka 1 obvesti državo članico, da medvladni sporazum ali sprememba nista skladna s pravom Unije, ji v 12 tednih od datuma priglasitve iz odstavka 1 pošlje podrobno mnenje. Če Komisija v navedenem obdobju ne predloži mnenja, se šteje, da ni navedla pripomb.

Predlog spremembe    34

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  S privolitvijo zadevne države članice se obdobji iz odstavkov 1 in 2 lahko podaljšata. Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se obdobji iz odstavkov 1 in 2 skrajšata.

3.  S privolitvijo države članice se obdobji iz odstavkov 1 in 2 lahko podaljšata. Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se obdobji iz odstavkov 1 in 2 skrajšata, da bi zagotovili pravočasen zaključek pogajanj.

Predlog spremembe    35

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zadevna država članica pri podpisu ali ratificiranju medvladnega sporazuma ali spremembe oz. strinjanjem s sporazumom ali spremembo v največji možni meri upošteva mnenje Komisije iz odstavka 2.

Država članica pred podpisom, ratificiranjem ali odobritvijo medvladnega sporazuma ali spremembe pojasni, kako je upoštevala mnenje Komisije iz odstavka 2, da bi zagotovila popolno skladnost s pravom Unije.

Predlog spremembe     36

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do [3 mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa] Komisiji priglasijo vse obstoječe medvladne sporazume, vključno s prilogami in spremembami.

Države članice do [3 meseci po začetku veljavnosti tega sklepa] Komisiji priglasijo vse obstoječe medvladne sporazume, vključno s prilogami in spremembami. Kadar kaže, da bo v prihodnje morda potrebno začeti pogajanja s tretjo državo, države članice o tem obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe    37

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznost priglasitve Komisiji v skladu s tem odstavkom se ne uporablja za sporazume med podjetji.

Obveznost priglasitve Komisiji v skladu s tem odstavkom se ne uporablja za sporazume, sklenjene izključno med podjetji.

Predlog spremembe    38

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija priglašene medvladne sporazume oceni v skladu z odstavkom 1 ali 2. Kadar ima Komisija po svoji prvi oceni pomisleke o skladnosti navedenih sporazumov s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, Komisija v devetih mesecih po priglasitvi navedenih sporazumov ustrezno obvesti zadevne države članice.

3.  Komisija priglašene medvladne sporazume oceni v skladu z odstavkom 1 ali 2. Kadar ima Komisija po svoji prvi oceni pomisleke o skladnosti navedenih sporazumov s pravom Unije, v devetih mesecih po njihovi priglasitvi o tem obvesti države članice.

Predlog spremembe    39

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Ocena medvladnih sporazumov in obstoječih medvladnih sporazumov, ki jo opravi Komisija, ne posega v izvajanje pravil Unije o kršitvah, državni pomoči in konkurenci ter nikakor ne onemogoča njihovega ocenjevanja.

Predlog spremembe    40

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Po sprejetju nezavezujočega instrumenta ali spremembe nezavezujočega instrumenta zadevna država članica Komisiji priglasi nezavezujoči instrument ali spremembo, vključno z vsemi prilogami.

Država članica nezavezujoči instrument ali njegovo spremembo, preden ju sprejme, z vsemi prilogami nemudoma priglasi Komisiji.

Predlog spremembe    41

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 1 in 2 se ne uporablja za sporazume med podjetji.

3.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 1 in 2 se ne uporablja za sporazume, sklenjene izključno med podjetji.

Predlog spremembe    42

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar Komisija po svoji prvi oceni meni, da bi bili lahko ukrepi za izvajanje nezavezujočega instrumenta, ki ji je bil priglašen na podlagi odstavkov 1 in 2, v nasprotju s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, lahko Komisija ustrezno obvesti zadevno državo članico.

4.  Komisija obvesti državo članico o svojih pomislekih glede skladnosti ukrepov za izvajanje nezavezujočega instrumenta, ki ji je bil priglašen na podlagi odstavkov 1 in 2, s pravom Unije ali cilji strategije za energetsko unijo.

 

4a.  Država članica pred podpisom, ratificiranjem ali odobritvijo nezavezujočega instrumenta ali njegove spremembe pojasni, kako je upoštevala mnenje Komisije, da bi zagotovila popolno skladnost svojih izvedbenih ukrepov s pravom Unije in cilji Unije glede energetske varnosti.

 

Če Komisija v štirih tednih po priglasitvi ne odgovori, se šteje, da nima pomislekov. Mnenje Komisije o nezavezujočih instrumentih ni zavezujoče. Država članica pri podpisu, ratifikaciji ali odobritvi nezavezujočega instrumenta ali njegove spremembe v največji možni meri upošteva mnenje Komisije in se posveti spornim določbam tega instrumenta.

 

4b.  Če obstaja dvom, ali gre za nezavezujoč instrument ali obstoječ nezavezujoč instrument in ali ga je treba zato v skladu s členom 7 priglasiti, se države članice nemudoma posvetujejo s Komisijo.

Predlog spremembe     43

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar država članica informacij ne opredeli kot zaupnih v skladu z odstavkom 1, da Komisija navedene informacije na voljo vsem državam članicam v varni elektronski obliki.

2.  Kadar država članica informacij ne opredeli kot zaupnih v skladu z odstavkom 1, da Komisija te informacije na voljo vsem državam članicam v varni elektronski obliki skupaj z obvestilom o morebitni nezdružljivosti s pravom Unije.

Predlog spremembe    44

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  informacije v zvezi z določbami, ki so v pristojnosti Unije v okviru skupne trgovinske politike.

Obrazložitev

Poročevalec meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi skladnosti z zadevami, ki so v izključni pristojnosti Unije v okviru skupne trgovinske politike.

Predlog spremembe     45

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija vsem drugim državam članicam v elektronski obliki omogoči dostop do povzetka iz odstavka 3.

4.  Komisija vsem drugim državam članicam v elektronski obliki omogoči dostop do povzetka iz odstavka 3 skupaj z njenimi opombami o skladnosti strategije za energetsko unijo.

Predlog spremembe     46

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Zahteve po zaupnosti na podlagi tega člena ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do zaupnih informacij strogo omejen le na službe Komisije, za katere je nujno potrebno, da imajo navedene informacije na voljo.

5.  Zahteve po zaupnosti na podlagi tega člena ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do zaupnih informacij strogo omejen le na službe Komisije, za katere je nujno potrebno, da jih imajo na voljo. Predstavniki Komisije, ki kot opazovalci sodelujejo v pogajanjih o medvladnih sporazumih, z občutljivimi podatki, ki jih prejmejo med pogajanji, ravnajo zaupno.

Predlog spremembe    47

Predlog sklepa

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti ter proučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav in po potrebi predlagale rešitve;

(b)  opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti ter proučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav in po potrebi predlagale smernice in rešitve;

Predlog spremembe    48

Predlog sklepa

Člen 9 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  na podlagi dobrih praks in v posvetovanju z državami članicami oblikovale neobvezne vzorčne klavzule, katerih uporaba bi znatno izboljšala skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov s pravom Unije;

(c)  na podlagi primerov dobre prakse in v posvetovanju z državami članicami do [vstavite datum: 1 leto po začetku veljavnosti tega sklepa] oblikovale neobvezne vzorčne klavzule, katerih uporaba bi znatno izboljšala skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov s pravom Unije;

Predlog spremembe    49

Predlog sklepa

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija do [vstavite datum: 1 leto po začetku veljavnosti tega sklepa] na podlagi primerov najboljše prakse in po posvetovanju z državami članicami izdela sistem informacij v zbirni obliki, ki ob varovanju zaupnosti občutljivih informacij zagotavlja večjo preglednost glavnih delov medvladnih sporazumov, ter na ta način oblikuje okvirno referenčno merilo, ki ga lahko države članice uporabljajo pri pogajanjih, da bi preprečile zlorabo prevladujočega položaja tretjih držav.

Predlog spremembe     50

Predlog sklepa

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija najpozneje do 1. januarja 2020 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi tega sklepa.

1.  Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti tega sklepa] Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi tega sklepa.


OBRAZLOŽITEV

Glavna prvina uspešne energetske politike, kot je opredeljena v sporočilu o energetski uniji, je dostop do zanesljive in trajnostne energije po konkurenčnih cenah za vse Evropejce. Analizirajmo vsak vidik posebej in poglejmo, kako je vse to obravnavano v predlogu medvladnega sporazuma.

Energetska varnost

Kar zadeva varnost, Komisija predlaga, naj se za nezavezujoče instrumente, kot so skupne izjave med državami članicami EU in tretjimi državami, po podpisu izvede pregled. To je v popolnem nasprotju z medvladnimi energetskimi sporazumi, ki jih je treba predhodno pregledati. Tovrstne dokumente bi morala pred odobritvijo vedno oceniti Komisija. Tako bi zagotovili potrebno pravno varnost za kapitalsko intenzivne naložbe in rešili problem, da pojem „energetska varnost“ v pravu Unije žal ni nikjer opredeljen. Ker je ta pojem zelo težko natančno pravno opredeliti, je treba Komisiji omogočiti, da posreduje, če se pojavijo upravičeni pomisleki glede energetske varnosti. O tem, koliko naj bo Komisija vključena, se lahko še dodatno razpravlja, da bi bilo njeno posredovanje prilagojeno potrebam držav članic, v katerih prevladuje en sam dobavitelj, ki noče upoštevati pravil skupnega trga. Druge države EU morajo biti glede tega solidarne z bolj prikrajšanimi članicami Unije. Z enakim nadzorom medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov strani tudi ne bodo podlegle skušnjavi, da bi prirejale zakonodajo in nadaljevale pogajanja na podlagi manj strogega modela sodelovanja.

Konkurenca

Z vnaprejšnjim regulativnim preverjanjem bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga, ki ne bi bil razdrobljen, in spodbudili bolj pošteno konkurenco. V sedanjem sklepu o medvladnih sporazumih je Komisija ugotovila, da jih 17 ni skladnih s pravom EU. To je približno tretjina najpomembnejših sporazumov, ki jih je analizirala in se nanašajo na infrastrukturne projekte ali oskrbo z energijo. Komisija se je odločila, da za ugotovljene nepravilnosti proti nobeni državi članici ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev. Izkazalo se je, da to iz političnih in pravnih razlogov ni enostavno. Kakor koli že, dejstvo je, da ti sporazumi vplivajo na delovanje skupnega trga in škodujejo njegovi konkurenčnosti. Prav tako spodjedajo zaupanje med državami EU, saj jih nekatere med njimi sklepajo, ne da bi se ozirale na koristi cele Unije. Na srečo je Komisija uspela ustaviti projekt Južni tok, ki je najbolj sporen tovrstni sporazum. Če bi se nadaljeval, bi ogrozil prizadevanja Evrope za diverzifikacijo, tudi južni plinski koridor, ki je ena od njenih najpomembnejših naložb v tej zvezi, in s trga izrinil morebitne dobavitelje razen Rusije. Dejstvo, da je Komisija lahko pregledala zgolj primer Južni tok na podlagi njegovih rezultatov, je udeležene strani postavilo v težek položaj, saj so bili sporazumi že podpisani in nekatere naložbe že izvedene. To je samo še razlog več, da je treba pri energetskih pogajanjih zagotoviti večjo preglednost, saj bi tako odpravili naložbena tveganja in sredstva namenili projektom, ki so popolnoma skladni s pravom EU in cilji glede energetske varnosti.

Trajnost

Nekateri menijo, da Komisija v svojem predlogu vprašanje trajnosti ni ustrezno obravnavala, saj se je osredotočila na uvoz energije v EU, zaradi česar bo ta še bolj odvisna od zunanjih dobaviteljev energije. Glede na to, da si EU prizadeva povečati svojo energetsko učinkovitost, nekateri trdijo, da utegne Komisija preceniti povpraševanje po plinu. Takšno razmišljanje je napačno. Strategija za ogrevanje in hlajenje je pomemben del svežnja za trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo, ki se osredotoča izključno na zmanjšanje povpraševanja v Evropi. Letos naj bi bili sprejeti tudi konkretni zakonodajni ukrepi EU. Pomembno je, da je v predlogu o medvladnih sporazumih pri energetski enačbi poudarek na ponudbi. Pri tem je treba opomniti, da je plin potrebno prehodno gorivo na poti k nizkoogljični prihodnosti. Če bomo že uvažali fosilna goriva, naj bo to plin, ki najmanj onesnažuje. Tisti, ki mislijo, da bi morala Evropa povečati uvoz energije, se motijo. V tem predlogu ni obravnavana zgolj poraba plina v Evropi, temveč predvsem njena odvisnost od uvoza. Po zadnjih podatkih Eurostata je ta leta 2013 znašal približno 65 % in se je povečal v primerjavi z letom 1995, ko je znašal okrog 43 %. Povpraševanje po uvoženem plinu bo verjetno vsaj v naslednjih dveh desetletjih ostalo stabilno, saj naj bi se po ocenah Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina domača proizvodnja EU do leta 2035 zmanjšala za 60 %. Evropa bo tako v prihodnjih letih veliko plina dobila iz tujine, zato si moramo čim bolj prizadevati za diverzifikacijo.

Energetska politika na razpotju

EU mora biti nujno bolj uspešna. Razrvana zaradi migracijske krize in krize evrskega območja mora začeti ustvarjati novo zgodbo povezovanja, s katero bo pokazala, da se lahko še naprej uspešno razvija. Energija je eno od področij, kjer je potencial EU v veliki meri neizkoriščen. To bi lahko v prihodnjih evropskih prizadevanjih na področju energije spremenili z izvajanjem osnovnih načel, na katerih temelji projekt povezovanja, tj. solidarnosti in zaupanja med državami članicami. Pred nami je edinstvena priložnost, da pripravimo prelomen zakonodajni akt, ki bo pokazal, da je Evropa na področju energije soglasna. Če nam ne bo uspelo, obstaja velika nevarnost, da bo bistveno področje politike, ki bi moralo biti v osrčju evropskega povezovanja, povzročilo, da se bodo države članice druga od druge še bolj oddaljile.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (14.9.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU

(COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD))

Pripravljavec mnenja: Eduard Kukan

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo.

(1)  Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Preglednost in skladnost s pravom Unije sta pomembna elementa zagotavljanja njene energetske stabilnosti. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo.

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Da bi zaščitili oskrbo z energijo Unije, so potrebne diverzifikacija virov energije in nove energetske povezave med državami članicami. Hkrati pa bi bilo nujno treba okrepiti sodelovanje Unije s sosednjimi državami in strateškimi partnerji ter sodelovanje med institucijami Unije.

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilj strategije za energetsko unijo, ki jo je Komisija sprejela 25. februarja 20153 , je odjemalcem zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Natančneje, na podlagi analize, ki je bila izvedena že v okviru evropske strategije za energetsko varnost iz maja 20144 , strategija za energetsko unijo poudarja, da je popolna skladnost sporazumov v zvezi z nakupom energije iz tretjih držav s pravom Unije pomemben element zagotavljanja energetske varnosti. V istem duhu je Evropski svet v svojih sklepih z dne 19. marca 2015 pozval k popolni skladnosti vseh sporazumov v zvezi z nakupom plina pri zunanjih dobaviteljih s pravom Unije, zlasti z okrepitvijo preglednosti takšnih sporazumov in skladnosti z določbami Unije o energetski zanesljivosti.

(2)  Cilj strategije za energetsko unijo, ki jo je Komisija sprejela 25. februarja 20153 , je odjemalcem zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. To je mogoče doseči, če so energetske, trgovinske in zunanje politike izvajajo skladno in dosledno. Natančneje, na podlagi analize, ki je bila izvedena že v okviru evropske strategije za energetsko varnost iz maja 20144 , strategija za energetsko unijo poudarja, da je popolna skladnost sporazumov v zvezi z nakupom energije iz tretjih držav s pravom Unije pomemben element zagotavljanja energetske varnosti. V istem duhu je Evropski svet v svojih sklepih z dne 19. marca 2015 pozval k popolni skladnosti vseh sporazumov v zvezi z nakupom plina pri zunanjih dobaviteljih s pravom Unije, zlasti z okrepitvijo preglednosti takšnih sporazumov in skladnosti z določbami Unije o energetski zanesljivosti. Glede na zgoraj navedeno bi si morala Komisija prizadevati, da v okviru svojih pristojnosti in ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti zagotovi, da prevladujoči dobavitelji plina v regiji ne bodo zlorabili svojega položaja in kršili konkurenčna pravila Unije, pri čemer je treba zlasti opozoriti na nepoštene cene, ki se zaračunavajo v državah članicah, in na prekinitev dobav zaradi ekonomskega in političnega izsiljevanja.

____________________

____________________

3 COM(2015)80.

3 COM(2015)0080.

4 COM (2014)330.

4 COM (2014)0330.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Pri tem je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 15. decembra 2015 z naslovom „Evropski energetski uniji naproti“1a poudaril, da je treba okrepiti skladnosti zunanje energetske varnosti Unije in povečati preglednost sporazumov, povezanih z energijo.

 

____________________

 

1aSprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije Uniji omogoča usklajeno ukrepanje v duhu solidarnosti, da se zagotovita skladnost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo. Ta preglednost bi morala tudi prispevati k tesnejšemu sodelovanju znotraj Unije pri zunanjih odnosih na področju energije ter doseganju dolgoročnih ciljev politike Unije v zvezi z energijo, podnebjem in zanesljivostjo oskrbe z energijo.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Da bi se izognili kakršni koli neskladnosti s pravom Unije in povečali preglednost, bi morale države članice Komisijo čim prej obvestiti o svoji nameri o začetku pogajanj z namenom sklenitve novih medvladnih sporazumov ali sprememb obstoječih medvladnih sporazumov. Komisijo bi bilo treba redno obveščati o poteku pogajanj. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka.

(5)  Da bi se izognili vsaki neskladnosti s pravom Unije in določbami o energetski varnosti Unije ter povečali preglednost, bi morale države članice Komisijo čim prej obvestiti o svoji nameri o začetku pogajanj o sklenitvi novih medvladnih sporazumov ali spremembah obstoječih medvladnih sporazumov. Komisijo bi bilo treba redno in ustrezno obveščati o poteku pogajanj. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Med pogajanji bi morala imeti Komisija možnost, da svetuje, kako preprečiti neskladnosti s pravom Unije. Zlasti bi Komisija skupaj z državami članicami lahko pripravila neobvezne vzorčne klavzule ali smernice. Komisija bi morala imeti možnost opozoriti na cilje energetske politike Unije in načelo solidarnosti med državami članicami ter politična stališča Unije, ki jih sprejme Svet, ali sklepe Evropskega sveta.

(6)  Med pogajanji bi morala imeti Komisija možnost, da državi(-am) članici(-am) svetuje, kako preprečiti neskladnosti s pravom Unije. Zlasti bi morala Komisija skupaj z državami članicami pripraviti neobvezne vzorčne klavzule ali smernice. Imeti bi morala možnost opozoriti na cilje energetske politike Unije, vključno z energetsko varnostjo, na načelo solidarnosti med državami članicami in politična stališča Unije, ki jih sprejme Svet, ali sklepe Evropskega sveta.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije bi morale države članice Komisiji priglasiti osnutek medvladnega sporazuma, preden ta za strani postane pravno zavezujoč (predhodno). V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Zadevne države članice bi bile tako bolje pripravljene za sklepanje sporazumov, skladnih s pravom Unije. Komisija bi morala imeti za tako oceno dovolj časa, kar bi zagotavljalo največjo možno pravno varnost, hkrati pa bi se izognili nepotrebnim zamudam. Da bi v celoti izkoristile podporo Komisije, države članice ne bi smele sklepati medvladnih sporazumov, dokler Komisija države članice ni obvestila o svoji oceni. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

(7)  Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in določbami o energetski varnosti Unije bi morale države članice Komisiji priglasiti osnutek medvladnega sporazuma, preden ta za strani postane pravno zavezujoč (predhodno). V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Zadevne države članice bi bile tako bolje pripravljene za sklepanje sporazumov, skladnih s pravom Unije. Komisija bi morala imeti za tako oceno dovolj časa, kar bi zagotavljalo največjo možno pravno varnost. Če je le mogoče, bi morala preprečiti nepotrebne zamude pri ponovni oceni in upoštevati informacije, ki jih med pogajanji zagotovijo države članice. Poleg tega bi se morala Komisija izogibati tudi nepotrebnim zamudam, ki lahko negativno vplivajo na pogajalski položaj države članice. Da bi v celoti izkoristile podporo Komisije, države članice ne bi smele sklepati medvladnih sporazumov, dokler Komisija države članice ni obvestila o svoji oceni. Kadar Komisija ugotovi, da osnutek mednarodnega sporazuma ni v skladu s pravom Unije, bi morale države članice poiskati primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V luči strategije za energetsko unijo je še naprej izjemno pomembna preglednost v zvezi s preteklimi in prihodnjimi medvladnimi sporazumi. Zato bi morale države članice Komisiji še naprej priglašati obstoječe in prihodnje medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ter nove medvladne sporazume.

(8)  V luči strategije za energetsko unijo je še naprej izjemno pomembna preglednost v zvezi s preteklimi in prihodnjimi medvladnimi sporazumi in pomemben element za zagotavljanje energetske stabilnosti Unije. Zato bi morale države članice Komisiji še naprej priglašati obstoječe in prihodnje medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ter nove medvladne sporazume.

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ta sklep bi se moral uporabljati samo za medvladne sporazume, ki vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. V primeru dvoma bi se morale države članice posvetovati s Komisijo. Načeloma sporazumi, ki ne veljajo več ali se ne uporabljajo več, ne vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in zato ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

(10)  Ta sklep bi se moral uporabljati samo za medvladne sporazume, ki vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in v tranzitnih državah. V primeru dvoma bi se morale države članice posvetovati s Komisijo. Načeloma sporazumi, ki ne veljajo več ali se ne uporabljajo več, ne vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in zato ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Države članice vzpostavljajo odnose s tretjimi državami ne le s sklepanjem medvladnih sporazumov, temveč tudi v obliki nezavezujočih instrumentov. Četudi ti instrumenti pravno niso zavezujoči, se lahko uporabljajo za določanje podrobnega okvira energetske infrastrukture in oskrbe z energijo. V tem smislu lahko nezavezujoči instrumenti na notranji energetski trg vplivajo podobno kot medvladni sporazumi, saj lahko njihovo izvajanje povzroči kršitev prava Unije. Da bi se zagotovila večja preglednost v zvezi z vsemi ukrepi, ki jih izvajajo države članice in ki lahko vplivajo na notranji energetski trg in energetsko varnost, bi morale zato države članice Komisiji naknadno predložiti tudi ustrezne nezavezujoče instrumente. Komisija bi morala oceniti predložene nezavezujoče instrumente in države članice po potrebi ustrezno obvestiti.

(11)  Države članice vzpostavljajo odnose s tretjimi državami ne le s sklepanjem medvladnih sporazumov, temveč tudi v obliki nezavezujočih instrumentov. Četudi ti instrumenti pravno niso zavezujoči, se lahko uporabljajo za določanje podrobnega okvira energetske infrastrukture in oskrbe z energijo. V tem smislu lahko nezavezujoči instrumenti na notranji energetski trg vplivajo podobno kot medvladni sporazumi, saj lahko njihovo izvajanje povzroči kršitev prava Unije. Da bi se zagotovila večja preglednost v zvezi z vsemi ukrepi, ki jih izvajajo države članice in ki lahko vplivajo na notranji energetski trg in energetsko varnost, bi morale zato države članice Komisiji naknadno predložiti tudi ustrezne nezavezujoče instrumente. Komisija bi morala oceniti predložene nezavezujoče instrumente in države članice po potrebi ustrezno obvestiti.

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobrih praks. Na podlagi teh dobrih praks bi morala Komisija – po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi se preprečila neskladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga ter konkurenčnega prava, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Njihova uporaba bi morala biti neobvezna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

(16)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobrih praks. Na podlagi teh dobrih praks bi morala Komisija – v sodelovanju z državami članicami in po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule in smernice za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi se preprečila neskladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga ter konkurenčnega prava, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Komisija bi morala zagotoviti tudi smernice za preprečevanje neskladnosti medvladnih sporazumov s cilji Unije na področju energetske varnosti. Njihova uporaba bi morala biti neobvezna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga.

1.  Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga in zagotovitve zanesljive oskrbe Unije z energijo.

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „nezavezujoč instrument“ pomeni pravno nezavezujoč dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, ki vsebuje razlago prava Unije, določa pogoje za oskrbo z energijo (kot so količine in cene) ali razvoj energetskih infrastruktur;

(3)  „nezavezujoč instrument“ pomeni pravno nezavezujoč dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, ki vsebuje razlago prava Unije, določa pogoje za oskrbo z energijo (kot so količine in cene) ali razvoj ali obratovanje energetskih infrastruktur;

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar država članica obvesti Komisijo o pogajanjih na podlagi člena 3(1), ji lahko službe Komisije svetujejo, kako preprečiti neskladnost medvladnega sporazuma ali spremembe obstoječega medvladnega sporazuma, o katerem potekajo pogajanja, s pravom Unije. Navedena država članica lahko Komisijo zaprosi za pomoč v navedenih pogajanjih.

1.  Kadar država članica obvesti Komisijo o pogajanjih na podlagi člena 3(1), ji lahko službe Komisije svetujejo in zagotovijo smernice, kako preprečiti neskladnost medvladnega sporazuma ali spremembe obstoječega medvladnega sporazuma, o katerem potekajo pogajanja, s pravom Unije. Navedena država članica lahko Komisijo zaprosi za pomoč v navedenih pogajanjih.

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, lahko zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neskladnost medvladnega sporazuma ali spremembe, o katerih potekajo pogajanja, s pravom Unije.

3.  Če Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, lahko zadevni državi članici svetuje in ji zagotovi smernice, kako preprečiti neskladnost medvladnega sporazuma ali spremembe, o katerih potekajo pogajanja, s pravom Unije in cilji Unije glede energetske varnosti.

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zadevna država članica pri podpisu ali ratificiranju medvladnega sporazuma ali spremembe oz. strinjanjem s sporazumom ali spremembo v največji možni meri upošteva mnenje Komisije iz odstavka 2.

Zadevna država članica pred podpisom ali ratificiranjem medvladnega sporazuma ali spremembe oz. strinjanjem s sporazumom ali spremembo v največji možni meri upošteva mnenje Komisije iz odstavka 2.

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Po sprejetju nezavezujočega instrumenta ali spremembe nezavezujočega instrumenta zadevna država članica Komisiji priglasi nezavezujoči instrument ali spremembo, vključno z vsemi prilogami.

Pred sprejetjem nezavezujočega instrumenta ali spremembe nezavezujočega instrumenta zadevna država članica Komisiji priglasi nezavezujoči instrument ali spremembo, vključno z vsemi prilogami.

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti ter proučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav in po potrebi predlagale rešitve;

(b)  opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti ter proučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav in po potrebi predlagale smernice in rešitve;

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Člen 9 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  na podlagi dobrih praks in v posvetovanju z državami članicami oblikovale neobvezne vzorčne klavzule, katerih uporaba bi znatno izboljšala skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov s pravom Unije;

(c)  na podlagi dobrih praks in v posvetovanju z državami članicami oblikovale neobvezne vzorčne klavzule in smernice, katerih uporaba bi znatno izboljšala skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov in nezavezujočih instrumentov s pravom Unije;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter razveljavitev Sklepa št. 994/2012/EU

Referenčni dokumenti

COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

7.3.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

7.3.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Eduard Kukan

15.3.2016

Obravnava v odboru

14.6.2016

12.7.2016

 

 

Datum sprejetja

12.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Othmar Karas, Javi López, Marietje Schaake, Traian Ungureanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (26.9.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU

(COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD))

Pripravljavec mnenja: Bendt Bendtsen

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. decembra 2015 z naslovom „Evropski energetski uniji naproti“ poudaril, da je treba okrepiti skladnost zunanje energetske varnosti Unije in povečati preglednost sporazumov, povezanih z energijo1a.

 

______________

 

1a  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije bi morale države članice Komisiji priglasiti osnutek medvladnega sporazuma, preden ta za strani postane pravno zavezujoč (predhodno). V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Zadevne države članice bi bile tako bolje pripravljene za sklepanje sporazumov, skladnih s pravom Unije. Komisija bi morala imeti za tako oceno dovolj časa, kar bi zagotavljalo največjo možno pravno varnost, hkrati pa bi se izognili nepotrebnim zamudam. Da bi v celoti izkoristile podporo Komisije, države članice ne bi smele sklepati medvladnih sporazumov, dokler Komisija države članice ni obvestila o svoji oceni. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

(7)  Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in cilji strategije za energetsko unijo bi morale države članice Komisiji priglasiti osnutek medvladnega sporazuma, preden ta za strani postane pravno zavezujoč (predhodno). V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Zadevne države članice bi bile tako bolje pripravljene za sklepanje sporazumov, skladnih s pravom Unije. Komisija bi morala imeti za tako oceno dovolj časa, kar bi zagotavljalo največjo možno pravno varnost, hkrati pa bi se izognili nepotrebnim zamudam, ki bi lahko ogrozile sklenitev sporazuma. Da bi v celoti izkoristile podporo Komisije, države članice ne bi smele sklepati medvladnih sporazumov, dokler Komisija države članice v navedenem roku ni obvestila o svoji oceni. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Ta sklep ne bi smel ustvarjati obveznosti v zvezi s sporazumi med podjetji. Vendar bi morale imeti države članice svobodo, da Komisiji prostovoljno pošljejo take sporazume, na katere se medvladni sporazumi ali nezavezujoči instrumenti izrecno sklicujejo.

(13)  Ta sklep ne bi smel ustvarjati obveznosti v zvezi s sporazumi, katerih pogodbene stranke so izključno podjetja. Vendar bi morale imeti države članice svobodo, da Komisiji prostovoljno sporočijo vse take sporazume, na katere se medvladni sporazumi ali nezavezujoči instrumenti izrecno sklicujejo; poleg tega bi morale države članice Komisiji sporočiti sporazume s podjetji iz tretjih držav, kjer je tretja država velik deležnik, na katere se medvladni sporazumi ali nezavezujoči instrumenti izrecno sklicujejo.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Komisija bi morala prejete informacije v varni elektronski obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da se predložene informacije obravnavajo kot zaupne. Zahteve glede zaupnosti pa ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker Komisija za svoje ocene potrebuje celovite informacije. Komisija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele vplivati na pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta11.

(14)  Komisija bi morala prejete informacije v varni elektronski obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da se predložene informacije obravnavajo kot zaupne, da bi ohranila raven zaupnosti, ki je potrebna za zavarovanje interesov držav članic med pogajanji z drugo stranjo. Zahteve glede zaupnosti pa ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker Komisija za svoje ocene potrebuje celovite informacije. Komisija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele vplivati na pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta11.

_________________

_________________

11 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 299, 27.10.2012, str. 13).

11 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 299, 27.10.2012, str. 13).

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti njegov povzetek z namenom, da se s povzetkom seznanijo druge države članice.

(15)  Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti povzetek, ki vsebuje njegove glavne elemente in ustrezne določbe, vključno z omejitvami, z namenom, da se s povzetkom seznanijo druge države članice.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobrih praks. Na podlagi teh dobrih praks bi morala Komisija – po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi se preprečila neskladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga ter konkurenčnega prava, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Njihova uporaba bi morala biti neobvezna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

(16)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobrih praks. Na podlagi teh dobrih praks bi morala Komisija – po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne pozitivne in negativne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami, da bi tako prispevala k pravni opredelitvi teh sporazumov. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi se preprečila neskladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga ter konkurenčnega prava, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Njihova uporaba bi morala biti neobvezna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Komisija bi morala olajševati in spodbujati usklajevanje med državami članicami z namenom krepitve splošne strateške vloge Unije, in sicer z odločnim in uspešnim usklajenim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav odjemalk.

(18)  Komisija bi morala olajševati in spodbujati usklajevanje med državami članicami z namenom krepitve splošne strateške vloge Unije, in sicer z odločnim in uspešnim usklajenim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav odjemalk, tudi zato, da bi zagotovila skladnost med načeli energetske politike Unije in skupne trgovinske politike.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga.

1.  Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga, energetske unije in skladnosti zunanje politike Unije na področju energetske varnosti.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Člen 2 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „medvladni sporazum“ pomeni kakršen koli pravno zavezujoč sporazum med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, ki vpliva na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji; kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum zajema tudi druga področja, se kot „medvladni sporazum“ štejejo le tiste določbe, ki so povezane z energijo, vključno s splošnimi določbami, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

(1)  „medvladni sporazum“ pomeni vsak pravno zavezujoč sporazum med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami ali med eno ali več državami članicami in enim ali več podjetji iz tretjih držav, v katerih je tretja država velik deležnik, ki vpliva na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji; kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum zajema tudi druga področja, se kot „medvladni sporazum“ štejejo le tiste določbe, ki so povezane z energijo, vključno s splošnimi določbami, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Člen 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „nezavezujoč instrument“ pomeni pravno nezavezujoč dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, ki vsebuje razlago prava Unije, določa pogoje za oskrbo z energijo (kot so količine in cene) ali razvoj energetskih infrastruktur;

(3)  „nezavezujoč instrument“ pomeni pravno nezavezujoč dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami ali regionalnimi organizacijami ter med eno ali več državami članicami in enim ali več podjetji, v katerih je sodelujoča tretja država velik deležnik ali ima pristojnost odločanja, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, ki vsebuje razlago prava Unije, določa pogoje za oskrbo z energijo (kot so količine in cene) ali razvoj energetskih infrastruktur;

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 2 in 3 se ne uporablja za sporazume med podjetji.

4.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 2 in 3 se ne uporablja za sporazume, katerih pogodbene stranke so izključno podjetja.

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  S privolitvijo zadevne države članice se obdobji iz odstavkov 1 in 2 lahko podaljšata. Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se obdobji iz odstavkov 1 in 2 skrajšata.

3.  S privolitvijo zadevne države članice se obdobji iz odstavkov 1 in 2 lahko podaljšata. Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se obdobji iz odstavkov 1 in 2 skrajšata, da bi zagotovili pravočasen zaključek pogajanj.

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zadevna država članica pri podpisu ali ratificiranju medvladnega sporazuma ali spremembe oz. strinjanjem s sporazumom ali spremembo v največji možni meri upošteva mnenje Komisije iz odstavka 2.

Zadevna država članica pred podpisom ali ratificiranjem ali odobritvijo medvladnega sporazuma ali spremembe pojasni, kako je ukrepala v zvezi s pomisleki v mnenju Komisije iz odstavka 2, da bi zagotovila skladnost s pravom Unije in cilji energetske unije.

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznost priglasitve Komisiji v skladu s tem odstavkom se ne uporablja za sporazume med podjetji.

Obveznost priglasitve Komisiji v skladu s tem odstavkom se ne uporablja za sporazume, katerih pogodbe stranke so izključno podjetja.

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija priglašene medvladne sporazume oceni v skladu z odstavkom 1 ali 2. Kadar ima Komisija po svoji prvi oceni pomisleke o skladnosti navedenih sporazumov s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, Komisija v devetih mesecih po priglasitvi navedenih sporazumov ustrezno obvesti zadevne države članice.

3.  Komisija priglašene medvladne sporazume oceni v skladu z odstavkom 1 ali 2. Kadar ima Komisija po svoji prvi oceni pomisleke o skladnosti teh sporazumov s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga, konkurenčnim pravom Unije in zadevami, ki spadajo v pristojnost Unije v okviru skupne trgovinske politike, Komisija v devetih mesecih po priglasitvi navedenih sporazumov ustrezno obvesti zadevne države članice.

Obrazložitev

Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi skladnosti z zadevami, ki so v izključni pristojnosti Unije v okviru skupne trgovinske politike.

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Po sprejetju nezavezujočega instrumenta ali spremembe nezavezujočega instrumenta zadevna država članica Komisiji priglasi nezavezujoči instrument ali spremembo, vključno z vsemi prilogami.

1.  Pred sprejetjem nezavezujočega instrumenta ali spremembe nezavezujočega instrumenta zadevna država članica Komisiji priglasi nezavezujoči instrument ali spremembo, vključno z vsemi prilogami.

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 1 in 2 se ne uporablja za sporazume med podjetji.

3.  Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavkoma 1 in 2 se ne uporablja za sporazume, katerih pogodbe stranke so izključno podjetja.

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar Komisija po svoji prvi oceni meni, da bi bili lahko ukrepi za izvajanje nezavezujočega instrumenta, ki ji je bil priglašen na podlagi odstavkov 1 in 2, v nasprotju s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, lahko Komisija ustrezno obvesti zadevno državo članico.

4.  Kadar Komisija po svoji prvi oceni meni, da bi bili lahko ukrepi za izvajanje nezavezujočega instrumenta, ki ji je bil priglašen na podlagi odstavkov 1 in 2, v nasprotju s pravom Unije, zlasti z zakonodajo notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, lahko Komisija ustrezno obvesti zadevno državo članico v šestih tednih po tej priglasitvi. Države članice v tem času ne bodo podpisale ali kako drugače sklenile nezavezujočega instrumenta. Mnenje Komisije ni zavezujoče, vendar lahko država članica obravnava njene pomisleke.

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  informacije v zvezi z določbami, ki so v pristojnosti Unije v okviru skupne trgovinske politike.

Obrazložitev

Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi skladnosti z zadevami, ki so v izključni pristojnosti Unije v okviru skupne trgovinske politike.

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Člen 9 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti ter proučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav in po potrebi predlagale rešitve;

(b)  opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti ter proučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav in po potrebi predlagale smernice in rešitve;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter razveljavitev Sklepa št. 994/2012/EU

Referenčni dokumenti

COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

7.3.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

7.3.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Bendt Bendtsen

14.3.2016

Obravnava v odboru

13.7.2016

 

 

 

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Reimer Böge, José Bové, Edouard Ferrand, Gabriel Mato, Frédérique Ries, Lola Sánchez Caldentey, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Werner Kuhn, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon, Cláudia Monteiro de Aguiar, Milan Zver


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter razveljavitev Sklepa št. 994/2012/EU

Referenčni dokumenti

COM(2016)0053 – C8-0034/2016 – 2016/0031(COD)

Datum predložitve EP

10.2.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

7.3.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

7.3.2016

INTA

7.3.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Zdzisław Krasnodębski

25.2.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

20.4.2016

4.7.2016

5.9.2016

 

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Michał Boni, Rosa D’Amato, Esther de Lange, Cornelia Ernst, Francesc Gambús, Jens Geier, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Maria Spiraki (Maria Spyraki)

Datum predložitve

18.10.2016


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

53

+

ALDE

Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

EFDD

Barbara Kappel

PPE

Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Michał Boni, Jerzy Buzek, Francesc Gambús, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Nadine Morano, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Antonio Tajani, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská, Esther de Lange, Pilar del Castillo Vera

S&D

José Blanco López, Jens Geier, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Vladimír Maňka, Clare Moody, Dan Nica, Miroslav Poche, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Patrizia Toia, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Verts/ALE

Jakop Dalunde, Ernest Maragall, Claude Turmes

10

-

EFDD

David Borrelli, Rosa D'Amato, Roger Helmer, Dario Tamburrano

ENF

Angelo Ciocca, Jean-Luc Schaffhauser

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Cornelia Ernst, Jaromír Kohlíček, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo