Postopek : 2015/0200(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0334/2016

Predložena besedila :

A8-0334/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 01/12/2016 - 6.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0459

PRIPOROČILO     ***
PDF 522kWORD 56k
15.11.2016
PE 573.183v02-00 A8-0334/2016

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kiribati o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije

(12092/2015 – C8-0253/2016 – 2015/0200(NLE))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 KRATKA OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kiribati o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije

12092/2015 – C8-0253/2016 – 2015/0200(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (12092/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kiribati o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (12091/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 77(2)(a) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0253/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0334/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in   Republike Kiribati.


KRATKA OBRAZLOŽITEV

Okvirni odnosi in splošne določbe sporazuma

Odnose med Evropsko unijo in Republiko Kiribati ureja Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi, t. i. sporazum iz Cotonouja.

Z Uredbo št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 je bila Republika Kiribati prestavljena v Prilogo II, ki vsebuje seznam držav nečlanic, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prehodu zunanjih meja držav članic. Spremenjena Uredba (ES) št. 539/2001 se uporablja v vseh državah članicah, razen Irske in Združenega kraljestva.

Po sprejetju omenjene uredbe 20. maja 2014 je Svet 9. oktobra 2014 sprejel sklep o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o dvostranskem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Kiribati. Pogajanja so se začela 17. decembra 2014, zaključila pa 10. junija 2015. Sporazum je bil podpisan 23. junija 2016 v Bruslju in se od tega dne uporablja začasno, dokler ga ne odobri Evropski parlament. Svet se je 4. julija 2016 odločil Parlament zaprositi za odobritev.

Podpisani sporazum državljanom Evropske unije in državljanom Republike Kiribati omogoča potovanje brez vizumov na ozemlje druge pogodbenice za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Odprava vizumske obveznosti velja za vse kategorije oseb (imetnike običajnega, diplomatskega, službenega/uradnega ali posebnega potnega lista), ki potujejo s kakršnim koli namenom, razen opravljanja plačanega dela.

Obrazložitev poročevalke

Sporazum o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje je rezultat poglobitve odnosov med Evropsko unijo in Republiko Kiribati, kar ima velik politični pomen v okviru sporazuma iz Cotonouja, je pa tudi dodatno sredstvo za okrepitev gospodarskih in kulturnih odnosov ter poglobitev političnega dialoga o različnih vprašanjih, vključno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Poročevalka ugotavlja, da bo sporazum o odpravi vizumske obveznosti lahko prinesel pozitivne učinke, saj poenostavlja pogoje potovanja za podjetnike, spodbuja naložbe in turizem. Gospodarstvo Republike Kiribati temelji predvsem na kmetijskih sektorjih, zlasti ribištvu, ki predstavlja 25 % BDP, in storitvenem sektorju, ki predstavlja 66 % BDP. Odobritev dovoljenj za ribolov predstavlja pomemben vir dohodka za državo in zagotavlja 25–30 % njenih prihodkov. Turizem je še vedno zelo omejen (4000 turistov letno) ter se osredotoča zlasti na Ekvatorsko otočje. Naložbe in trgovinske izmenjave z Republiko Kiribati so še vedno skromne tako glede na njihovo vrednost kot v relativnem smislu. EU se trenutno pogaja o globalnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu s 14 pacifiškimi državami, kamor sodi tudi Republika Kiribati. Poročevalka ugotavlja, da je sporazum o odpravi vizumske obveznosti dodaten dokaz naših prizadevanj za okrepljeno partnerstvo v tej regiji.

Na politični ravni je vlada Kiribatija dosegla znaten napredek pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic in uresničevanju ciljev, določenih na mednarodni ravni, kot so razvojni cilji tisočletja. Med pozitivnimi premiki je sprejetje akcijskega načrta 2011–2021 za odpravo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v Kiribatiju, ki je pomemben korak, skladen s sedanjimi prizadevanji za uskladitev z določbami Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. V tem smislu je ta sporazum pozitiven znak podpore tej državi in omogoča nadaljevanje uravnoteženega, rednega in poglobljenega političnega dialoga o teh vprašanjih, ki ostajajo prednostne naloge Unije.

Kar zadeva mobilnost, razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja zavrnitev izdaje vizumov za državljane Kiribatija zelo majhna. Vendar imajo državljani Kiribatija težave pri oddaji vloge za pridobitev vizuma zaradi geografske oddaljenosti konzularnih predstavništev držav schengenskega območja. Leta 2014 in 2015 v Uniji ni bil aretiran noben državljan Republike Kiribati z neurejenim statusom, nobenemu državljanu ni bil na meji zavrnjen vstop v Unijo ali mu bila izdana odločba o vrnitvi. Prav tako ni noben državljan te države zaprosil za azil. Ta država torej ne pomeni grožnje, ne v smislu nedovoljene migracije in preseljevanja, ne na področju varnosti in javnega reda.

Na koncu poročevalka poudarja, da je odprava vizumske obveznosti pomembno sredstvo za zbliževanje evropskih in pacifiških narodov. Sporazum o odpravi vizumske obveznosti državljanom omogoča, da izkoristijo vse konkretne ugodnosti partnerstva med državami AKP in EU, pa tudi da potujejo z nižjimi finančnimi in praktičnimi stroški.

Poročevalka v zvezi s tem pozdravlja vlogo članov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ki so v veliki meri prispevali k sklenitvi sporazuma, ki bo med drugim olajšal njihovo sodelovanje na sejah skupščine.

Izvajanje in spremljanje sporazuma

Kar zadeva izvajanje in spremljanje sporazuma, poročevalka poziva Evropsko komisijo k spremljanju morebitnih sprememb, ki se nanašajo na merila, zaradi katerih je bila država sploh prestavljena iz Priloge I v Prilogo II Uredbe št. 509/2014. Merila ne zajemajo le nedovoljenega priseljevanja, javnega reda in varnosti, temveč tudi zunanje odnose Unije s tretjimi državami, vključno z vprašanjem spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Poročevalka poleg tega poziva Evropsko komisijo in organe Kiribatija, naj poskrbijo za popolno vzajemnost odprave vizumske obveznosti, ki mora omogočiti enakopravno obravnavanje vseh državljanov, zlasti državljanov različnih držav članic Unije.

Poročevalka opozarja na dejstvo, da v skupnem odboru za upravljanje sporazuma (člen 6) Evropsko unijo zastopa le Evropska komisija. V delo skupnega odbora bi lahko vključili tudi Evropski parlament, saj je to institucija, ki jo neposredno izvolijo evropski državljani in je zagovornica demokracije, človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije. Poročevalka ponovno poziva Evropsko komisijo, naj za prihodnje sporazume razmisli o spremembi sestave skupnih odborov.

Prav tako se sprašuje o praksi podpisovanja sporazumov o odpravi vizumske obveznosti in njihovem začasnem izvajanju pred odobritvijo Evropskega parlamenta. Ugotavlja, da ima Evropski parlament zaradi te prakse manj manevrskega prostora, še bolj problematično pa je, da ni pravočasno obveščen o napredku dvostranskih pogajanj.

**

Posebne določbe

Posebni položaj Združenega kraljestva in Irske je opredeljen v preambuli sklenjenega sporazuma. Združeno kraljestvo in Irska torej ne sodelujeta pri sporazumu in njegove določbe zanju ne veljajo.

V skupni izjavi k Sporazumu je prav tako navedeno tesno sodelovanje Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Izjava spodbuja oblasti teh držav, naj z Republiko Kiribati čim prej sklenejo dvostranske sporazume o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje na podlagi podobnih pogojev kot veljajo za ta sporazum.

Sporazum vsebuje določbe v zvezi z območjem uporabe: kar zadeva Francijo in Nizozemsko določbe sporazuma veljajo le za evropska ozemlja teh dveh držav.

**

Poročevalka članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve priporoča, naj to poročilo podprejo, Evropski parlament pa naj ga odobri.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Kiribati o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje

Referenčni dokumenti

12092/2015 – C8-0253/2016 – COM(2015)04382015/0200(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

4.7.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

7.7.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

7.7.2016

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

AFET

13.10.2015

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

26.10.2015

 

 

 

Obravnava v odboru

12.10.2016

8.11.2016

 

 

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Gerard Batten, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Udo Voigt, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Vilija Blinkevičiūtė, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Carlos Coelho, Pál Csáky, Miriam Dalli, Daniel Dalton, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jeroen Lenaers, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Maria Noichl

Datum predložitve

15.11.2016


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

42

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Cecilia Wikström

ECR

Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Helga Stevens

GUE

Martina Anderson, Malin Björk, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Cornelia Ernst

PPE

Michał Boni, Carlos Coelho, Pál Csáky, Rachida Dati, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Tanja Fajon, Ana Gomes, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Maria Noichl, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Ska Keller, Ulrike Lunacek, Judith Sargentini, Bodil Valero

4

-

EFDD

Gerard Batten, Kristina Winberg, Beatrix von Storch

NI

Udo Voigt

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov