Postopek : 2016/2009(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0345/2016

Predložena besedila :

A8-0345/2016

Razprave :

PV 12/12/2016 - 15
CRE 12/12/2016 - 15

Glasovanja :

PV 13/12/2016 - 5.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0485

POROČILO     
PDF 889kWORD 102k
24.11.2016
PE 585.807v02-00 A8-0345/2016

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015

(2016/2009(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: József Nagy

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 MNENJE Odbora za peticije
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015

(2016/2009(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela leta 1948,

–  ob upoštevanju pogodb Združenih narodov o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse pogodbenih organov Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku in jo je Evropska unija ratificirala 23. decembra 2010,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za pravice invalidov iz oktobra 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku,

–  ob upoštevanju naslednjih splošnih pripomb Odbora Združenih narodov za otrokove pravice: št. 6 (2005) o ravnanju z otroki brez spremstva in ločenimi otroki zunaj njihovih držav izvora, št. 7 (2005) o uresničevanju otrokovih pravic v zgodnjem otroštvu, št. 9 (2006) o pravicah invalidnih otrok, št. 10 (2007) o pravicah otrok v pravosodnem sistemu za mladoletnike, št. 12 (2009) o pravici otrok, da izrazijo svoje mnenje, št. 13 (2011) o pravici otrok, da niso žrtev kakršnega koli nasilja, ter št. 14 (2013) o pravici otrok, da se upoštevajo predvsem njihove koristi,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov iz leta 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinških izhodišč za ukrepanje, svojih resolucij z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(1) in z dne 6. februarja 2014 o sporočilu Komisije z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“(2) ter sklepov Sveta z dne 5. junija 2014 o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, tudi pohabljanja ženskih spolnih organov, in boju proti njim,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967 o statusu beguncev,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih iz leta 1949,

–  ob upoštevanju priporočenih načel in smernic Urada visokega komisarja za človekove pravice o človekovih pravicah na mednarodnih mejah,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov z dne 22. julija 2014 za spodbujanje resnice, pravice, odškodnin in jamstev za neponovitev kršitev,

–  ob upoštevanju regionalne izvedbene strategije za mednarodni akcijski načrt iz Madrida o staranju iz leta 2002,

–  ob upoštevanju načel v zvezi s statusom nacionalnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic („pariških načel“), priloženih resoluciji generalne skupščine Združenih narodov št. 48/134,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti primerov 18766/11 in 36030/11, konvencij, priporočil, resolucij in poročil parlamentarne skupščine, odbora ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki ju je sprejel Svet Evrope,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1985 (2014) o položaju in pravicah narodnih manjšin v Evropi,

–  ob upoštevanju Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in o učenju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(3),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku(5),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta o avdiovizualnih medijskih storitvah(10) in rezultatov javnega posvetovanja Evropske komisije med julijem in septembrom 2015,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(12),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(13),

–  ob upoštevanju direktiv o procesnih pravicah osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih,

–  ob upoštevanju svežnja o varstvu podatkov, sprejetega decembra 2015,

–  ob upoštevanju uredbe o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže in direktive o azilnih postopkih,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, sprejetega s sklepi Sveta z dne 7. marca 2011;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. junija 2014 o politiki vključevanja priseljencev v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2015 z naslovom Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o enakopravnosti LGBTI z dne 16. junija 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (pariške deklaracije),

–  ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve dne 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o diskriminaciji v EU v letu 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158) in sklepov Sveta o zagotavljanju spoštovanja načela pravne države,

–  ob upoštevanju seznama ukrepov Evropske komisije za spodbujanje enakopravnosti LGBTI,

–  ob upoštevanju poročila Komisije za leto 2015 o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji, SWD(2016)0054,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 z naslovom Akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav (COM(2016)0377),

–  ob upoštevanju strategije Evropa 2020, posebej ciljev v zvezi z revščino in socialno izključenostjo,

–  ob upoštevanju publikacije OECD/Evropske unije o kazalnikih vključevanja priseljencev v letu 2015 – prilagajanje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o socialnih naložbah za rast in kohezijo (COM(2013)0083) in priporočila Komisije o vlaganju v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije z dne 29. maja 2013 o barcelonskih ciljih o razvoju storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast (COM(2013)0322),

–  ob upoštevanju strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (COM(2012)0286), zlasti določb o financiranju razvoja smernic o sistemih za zaščito otrok in izmenjavi primerov najboljše prakse,

  ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2015 (COM(2016)0265) ter priloženih delovnih dokumentov,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost (COM(2013)0269),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o oceni izvajanja Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (COM(2016)0424),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju Evropske agende o migracijah (COM(2015)0240),

–  ob upoštevanju Evropske agende za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju letnega kolokvija Komisije o temeljnih pravicah, ki je potekal leta 2015,

–  ob upoštevanju izidov javnega posvetovanja, ki je prispevalo k letnemu kolokviju o temeljnih pravicah za leto 2016 o pluralnosti medijev in demokraciji,

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o pristopu Evropske unije k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete(15),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o položaju mladoletnikov brez spremstva v EU(16),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o temeljnih in človekovih pravicah, zlasti zadnje z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)(17),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o migraciji, zlasti zadnje z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o varstvu manjšin in protidiskriminacijski politiki v razširjeni Evropi(19),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah(20),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(24),

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic ob zaključku njene preiskave na lastno pobudo v zvezi s Komisijo (OI/8/2014/AN),

–  ob upoštevanju mnenja 2/2013 Sodišča Evropske unije o osnutku sporazuma o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju odločitev in sodne prakse Sodišča Evropske unije ter sodne prakse nacionalnih ustavnih sodišč, ki Listino upoštevajo kot enega od referenčnih dokumentov pri razlagi nacionalne zakonodaje, zlasti v primerih C-83/14, C-360/10, C-70/10, C-390/12, C-199/12, C-200/12, C-201/12, C-404/15, C-659/15, C-362/14,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2016,

–  ob upoštevanju priročnika Agencije za temeljne pravice o evropskem pravu s področja varstva otrokovih pravic (2015),

–  ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice iz leta 2015 o otokom prijaznem pravosodju – pogledi in izkušnje strokovnjakov v zvezi z udeležbo otrok v civilnih in kazenskih postopkih v desetih državah članicah EU;

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o nasilju nad invalidnimi otroki: zakonodaja, politike in programi v EU (2015),

–  ob upoštevanju naslednjih dokumentov Agencije za temeljne pravice: raziskave o položaju oseb LGBT iz leta 2013, poročila z naslovom Biti trans v EU – primerjalna analiza podatkov iz raziskave EU o lezbijkah, gejih, biseksualnih in transspolnih osebah iz leta 2014 ter tematskega dokumenta o razmerah na področju temeljnih pravic interseksualcev iz leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami – vseevropska raziskava,

–  ob upoštevanju raziskave Agencije za temeljne pravice o antisemitizmu – pregled razpoložljivih podatkov v Evropski uniji za obdobje 2004–2015,

–  ob upoštevanju primerjalne pravne analize Agencije za temeljne pravice o zaščiti pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti v EU,

–  ob upoštevanju raziskav Agencije za temeljne pravice o manjšinah in diskriminaciji v EU in raziskave o Romih,

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015 in njegovega poročila iz leta 2015 o usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja v Evropski uniji: pregled politike,

–  ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov o opredelitvi in kartiranju obstoječih podatkov in virov o spolnem nasilju nad ženskami v EU,

–  ob upoštevanju poročila Europola o stanju trgovine z ljudmi v EU iz leta 2016,

–  ob upoštevanju poročila Eurostata iz leta 2015 o trgovini z ljudmi,

–  ob upoštevanju študij Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) o delovnem času ter ravnotežju med zasebnim in poklicnim življenjem z vidika vseživljenjskega pristopa (2013), o skrbi za otroke in vzdrževane osebe: učinek na poklicno pot mladih delavcev (2013) in o delu in skrbi za druge: ukrepi za usklajevanje v obdobju demografskih sprememb (2015),

–  ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve iz maja 2015 o enakosti spolov pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2006/54/ES: ocena izvajanja na evropski ravni,

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije o diskriminaciji na podlagi spola v povezavi z invalidnostjo,

–  ob upoštevanju predstavitve v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 16. junija 2016 o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za peticije (A8-0345/2016),

A.   ker je nujno varovati vse temeljne pravice, ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v celoti vključena v Pogodbi in ker v EU in državah članicah prihaja do kršitev temeljnih pravic, kot je razvidno iz poročil Komisije, Agencije za temeljne pravice, Sveta Evrope, Organizacije združenih narodov in nevladnih organizacij;

B.   ker je Evropska unija skupnost, ki temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

C.   ker je pravna država temelj evropske liberalne demokracije in eno od temeljnih načel Evropske unije, ki izvira iz skupnih ustavnih tradicij vseh držav članic, in ker je spoštovanje načela pravne države prvi pogoj za zaščito temeljnih pravic in obveznosti v skladu s Pogodbama in mednarodnim pravom;

D.   ker bi morale EU in države članice ob soočanju z izzivi današnjega časa te vrednote spoštovati in jih uveljaviti pri vseh ukrepih, ki jih sprejmejo; ker način izvajanja načela pravne države na nacionalni ravni igra ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi; ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb;

E.  ker so institucije EU že začele postopke za odpravo t. i. københavnske dileme; ker so nedavni dogodki pokazali, da je treba pregledati in vključiti obstoječe instrumente in postopke za zagotavljanje doslednega in pravilnega izvajanja načel in vrednot Pogodb, pa tudi vzpostaviti učinkovit mehanizem za odpravo preostalih vrzeli, ki bi zagotavljal, da se načela in vrednote iz Pogodb spoštujejo v vsej Uniji; ker bi moral ta mehanizem temeljiti na dokazih, biti objektiven, nediskriminatoren in zagotoviti enako obravnavanje pri ocenjevanju, spoštovati načela subsidiarnosti, nujnosti in sorazmernosti, se uporabljati za države članice in institucije Unije, temeljiti na stopenjskem pristopu ter vključevati preventivno in korektivno komponento;

F.   ker je Evropska unija zavezana k spoštovanju svobode in pluralnosti medijev ter pravice do obveščenosti in svobode izražanja, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

G.  ker so migracije del sedanjosti in prihodnosti EU in eden od največjih izzivov našega časa, saj zahtevajo, da EU in države članice prevzamejo mednarodno humanitarno odgovornost, z demografskega vidika pa pomenijo priložnost, ter ker zahtevajo v prihodnost usmerjeno rešitev v smislu kratko- in dolgoročnega obvladovanja krize in dolgoročnih politik za integracijo in socialno vključevanje;

H.  ker je pravica do azila zagotovljena s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 (Ženevska konvencija) in njenim protokolom z dne 31. januarja 1967, pa tudi z Listino;

I.   ker je Komisija med septembrom in decembrom 2015 sprejela 48 sklepov o kršitvah proti državam članicam zaradi nepopolnega prenosa in izvajanja zakonodaje, ki sestavlja skupni evropski azilni sistem;

J.   ker je po navedbah Mednarodne organizacije za migracije leta 2015 umrlo ali bilo pogrešanih najmanj 3771 ljudi, ki so poskušali priti na varno v Evropo, s čimer se je skupno število mrtvih ali pogrešanih v zadnjih 20 letih povečalo na skoraj 30.000;

K.   ker terorizem sodi med najhujše kršitve temeljnih pravic in svoboščin; ker je treba imeti ustrezne instrumente za zaščito državljanov in prebivalcev EU in ker se je treba nedvoumno odzvati na te kršitve in se proti njim boriti v okviru načela pravne države;

L.   ker umor osmih novinarjev satiričnega časopisa Charlie Hebdo 7. januarja 2015 predstavlja poskus napada na svobodo medijev, svobodo izražanja in svobodo umetnosti v Evropski uniji;

M.   ker je nadvse pomembno, da se pri vseh ukrepih, ki jih sprejmejo države članice in EU, spoštujejo temeljne pravice in državljanske svoboščine, tudi pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do svobode in varnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, domneva nedolžnosti in pravica obrambe, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, svoboda izražanja in obveščenosti ter pravica do svobode misli, vesti in vere; ker je učinkovit demokratični nadzor varnostnih ukrepov bistvenega pomena; ker mora varnost evropskih državljanov ohraniti njihove pravice in svoboščine; ker sta obe načeli pravzaprav dve plati iste medalje;

N.   ker je treba pri omejevanju pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, upoštevati načeli sorazmernosti in nujnosti v skladu s členom 52 Listine;

O.   ker je treba v zvezi z obveščevalnimi službami spoštovati pristojnosti držav članic v skladu s členom 72 PDEU;

P.   ker v skladu z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu, zlasti členom 15(1), države članice od ponudnikov storitev prenosa, shranjevanja in gostiteljstva ne smejo zahtevati nadzora podatkov, ki jih prenašajo ali shranjujejo, pa tudi ne dejavnega raziskovanja okoliščin, ki kažejo, da gre za nezakonito dejavnost;

Q.  ker naj bi bilo po podatkih Komisije v EU vsako leto 75 milijonov ljudi žrtev kaznivih dejanj;

R.   ker je trgovina z ljudmi hudo kaznivo dejanje, ki je pogosto storjeno v okviru organiziranega kriminala ter pomeni hud poseg v človekovo dostojanstvo in eno od najhujših oblik kršitve temeljnih pravic, ki nesorazmerno prizadene ženske in dekleta, in je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno prepovedano;

S.  ker je trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja še vedno najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi; ker je 76 % evidentiranih žrtev v EU žensk; ker je 70 % identificiranih žrtev trgovine z ljudmi v EU državljanov EU;

T.  ker Direktiva 2011/36/EU uvaja skupne določbe za okrepitev preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev trgovine z ljudmi, ob upoštevanju vidika spolov;

U.   ker sta trgovina z ljudmi in tihotapljenje dva zelo različna pojava, ki pa sta v nekaterih primerih povezana;

V.  ker diskriminacija, rasizem, ksenofobija, sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, ki jih spodbujajo rasizem, ksenofobija ali predsodki glede posameznikove vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ogrožajo temeljne vrednote EU in držav članic; ker se politične sile vse bolj poslužujejo sovražnega govora, med velikim delom prebivalstva pa je vse več ksenofobije in drugih predsodkov, tudi na spletu; ker se je nujno treba boriti proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji, da se zagotovi spoštovanje evropskih vrednot strpnosti, raznolikosti in vzajemnega spoštovanja;

W.  ker so ljudje lahko izpostavljeni večplastni in presečni diskriminaciji; ker bi morale politike, ki se osredotočajo na eno obliko diskriminacije, nameniti pozornost položaju določenih skupin, ki so pogosteje žrtve večplastne diskriminacije, med drugim na podlagi starosti, rase, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola in invalidnosti;

X.   ker je enakost moških in žensk temeljno načelo EU in ker je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola;

Y.   ker je nasilje nad ženskami kršitev temeljnih pravic, ki vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe, dohodek, socialni položaj, državo izvora ali prebivališča; ker razlike med spoloma in stereotipi na podlagi spola povečujejo tveganje za nasilje in druge oblike izkoriščanja ter zavirajo popolno vključevanje žensk v vsa področja življenja;

Z.  ker je na podlagi raziskave o nasilju nad ženskami, ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice, vsaka tretja ženska v EU po 15. letu starosti že izkusila fizično ali spolno nasilje, vsaka deseta je bila žrtev spolnega nasilja, vsaka dvajseta pa žrtev posilstva;

AA.   ker se nasilje na podlagi spola in nasilje nad ženskami marsikje še vedno molče dopušča in se pogosto ne prijavi policiji, saj žrtve ne zaupajo uradnim organom; ker je do tega nasilja treba zavzeti pristop nične tolerance;

AB.  ker je spolno in reproduktivno zdravje in pravice v pristojnosti držav članic; ker pa lahko Evropska unija prispeva k spodbujanju dobre prakse v državah članicah;

AC.  ker je treba ženskam zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva, tudi v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, ne glede na njihov ekonomski in geografski položaj ali invalidnost;

AD.  ker so otroci prihodnost naše družbe, mi pa smo odgovorni za njihovo sedanjost; ker je izobraževanje eden najboljših načinov za posredovanje vrednot, kot so mir, strpnost, sobivanje, enakost, pravičnost in spoštovanje človekovih pravic, in sicer s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem v skladu s členom 14 Listine;

AE.  ker so telefonske številke za pomoč otrokom, storitve obveščanja in podobna orodja uporabni mehanizmi za ozaveščanje, napotitev in prijavo v primerih, povezanih s kršitvami otrokovih pravic;

AF.  ker neposredni prenos spolnih zlorab otrok na spletu ni več nov naraščajoč trend, temveč že uveljavljena realnost; ker so otroci izpostavljeni nevarnosti spletnega navezovanja stikov za spolne namene, ki lahko v najhujših primerih preraste v spolno prisilo in druge oblike zlorab, in ker si ne prizadevamo dovolj, da bi preprečili spolne zlorabe otrok v okviru programov spolne vzgoje oziroma okrepili pravosodno sodelovanje med državami članicami na področju boja proti pedofilskim mrežam;

AG.   ker je pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov zlasti pomembna pri otrocih, ki so najbolj nemočen segment družbe;

AH.  ker otrok brez spremstva ali ločenih otrok v skladu s členom 37 Konvencije o otrokovih pravicah in načelom otrokove koristi praviloma ne bi smeli pridržati, temveč bi jih bilo treba namestiti v varno okolje, kjer so zagotovljeni vsa potrebna zaščita, zdravstveno varstvo in izobraževanje;

AI.  ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin eno od temeljnih načel EU; ker je treba okrepiti učinkovito varstvo manjšin; ker je treba ob naraščanju populizma in ekstremizma spodbujati sobivanje z manjšinami in njihovo spoštovanje; ker manjšine prispevajo k bogastvu in raznolikosti Evrope; ker je migracijska kriza sprožila nezaupanje in naraščajoče sovraštvo do manjšinskih skupnosti v Evropi;

AJ.   ker je Agencija za temeljne pravice v svojem poročilu o temeljnih pravicah za leto 2016 ugotovila, da diskriminacija in rasno sovraštvo do Romov še vedno otežujeta njihovo učinkovito integracijo; ker je po raziskavi Eurobarometra o diskriminaciji iz leta 2015 etnična pripadnost najpogostejši razlog za diskriminacijo;

AK.  ker se Romi v Evropi v svojem vsakdanjem življenju posamično ali kot skupina soočajo z rasnim sovraštvom do Romov, sistematičnimi predsodki, rasizmom, nestrpnostjo, sovražnostjo, diskriminacijo in socialno izključenostjo; ker je v večini držav članic segregacija romskih otrok v izobraževanju še vedno pereč problem; ker Romom njihova diskriminacija na trgu dela preprečuje, da bi izboljšali svoje možnosti za izhod iz začaranega kroga revščine;

AL.  ker členi 8, 9, 10, 19 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter sodna praksa Sodišča Evropske unije priznavajo pomen temeljnih socialnih pravic, s čimer poudarjajo, da je treba te pravice, zlasti sindikalne pravice, pravico do stavke ter pravico do združevanja in zbiranja, zaščiti enako kot druge temeljne pravice, priznane z Listino;

AM.  ker le 27 % Evropejcev pozna enotno evropsko številko za klic v sili 112, še vedno pa ni dostopna vsem;

AN.   ker so države članice obvezane ščititi vse ljudi, tudi osebe LGBTI, pred vsemi oblikami diskriminacije in nasilja; ker je treba obsoditi vsakršno diskriminacijo in nasilje na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

AO.   ker je raziskava, ki jo je Agencija za temeljne pravice opravila na terenu, pokazala, da prevladujoča negativna družbena stališča in stereotipi predstavljajo veliko oviro za odpravljanje diskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva proti osebam LGBT;

AP.   ker so po podatkih študije Agencije za temeljne pravice transspolni anketiranci poročali o najvišji stopnji diskriminacije, nasilja in nadlegovanja med podskupinami LGBTI;

Varstvo temeljnih pravic in dostojanstva

1.  poudarja, da je človekovo dostojanstvo nedotakljiv temelj vseh temeljnih pravic, da ne sme biti predmet instrumentalizacije in da ga je treba v vseh pobudah EU spoštovati in varovati; poziva k ozaveščanju državljanov EU o neodtujljivem dostojanstvu vseh ljudi, da se bo izoblikovala bolj humana in pravična družba;

2.   obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja nad vsemi ljudmi v EU, saj to pomeni neposredno kršitev človekovega dostojanstva;

3.   ponovno poziva k spoštovanju dostojanstva ob koncu življenja; poudarja, da je smrtna kazen v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU;

4.   poudarja, da je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pogodbena obveznost v skladu s členom 6(2) PEU; ugotavlja, da bi se s pristopom okrepilo varstvo temeljnih pravic v EU, in pričakuje, da bodo pravne ovire zanj čim prej odpravljene;

Pravna država

5.   poudarja, da so temeljne pravice univerzalne, nedeljive in se vedno dopolnjujejo, ter da je treba doseči pravično ravnotežje med pravicami za vse v bogati in raznoliki družbi; poudarja, da je treba v zakonodaji EU in v nacionalnih zakonodajah zagotoviti popolno izvajanje načel iz člena 2 Listine EU o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj začne postopek za ugotavljanje kršitev vsakič, ko država članica pri izvajanju prava EU krši Listino;

6.   opozarja, da bi morala Unija v svojih odnosih s preostalim svetom prispevati k varstvu temeljnih pravic; poziva institucije EU, naj zagotovijo visoko raven varstva teh pravic v zunanjih odnosih in v notranji politiki z zunanjepolitičnimi posledicami;

7.   opozarja, da je temeljnega pomena, da se v evropski in nacionalnih zakonodajah ter v javnih politikah in pri njihovem izvajanju v celoti zagotovi spoštovanje skupnih evropskih vrednot iz člena 2 PEU; meni, da morajo za zaščito načela pravne države vsi zadevni akterji na nacionalni ravni pospešiti prizadevanja, da bi ga ohranili in okrepili; ugotavlja, da je učinkovito, neodvisno in nepristransko sodstvo odločilno za pravno državo;

8.   ugotavlja, da bi redna izmenjava z institucijami EU ter med samimi državami članicami na podlagi objektivnih meril in kontekstualnih ocen lahko v prihodnosti zmanjšala ali preprečila težave v zvezi s pravno državo; ponovno poziva k vzpostavitvi pakta Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi moral vključevati letno poročilo s priporočili za posamezno državo; meni, da bi bilo treba poročilo pripraviti z uporabo različnih virov, vključno s poročili Agencije za temeljne pravice, Sveta Evrope ali Organizacije združenih narodov, da bi moralo vključevati in dopolnjevati obstoječe instrumente, kot je pregled stanja na področju pravosodja v EU, ter nadomestiti mehanizem sodelovanja in preverjanja za Romunijo in Bolgarijo;

9.   pozdravlja, da v Svetu redno potekajo razprave o načelu pravne države; meni, da bi bilo treba okvir Komisije za pravno državo in dialog Sveta o pravni državi vključiti v pakt Unije in oblikovati en sam instrument Unije, Svet pa bi moral organiziral razpravo na podlagi letnega poročila s priporočili za posamezno državo;

10.   opozarja, da bi bilo treba temeljne pravice vključiti kot del ocene učinka v vse zakonodajne predloge;

11.   poudarja, da je svoboda gibanja in prebivanja evropskih državljanov in njihovih družin, kot je določena v Pogodbah in zagotovljena z direktivo o prostem gibanju, ena od temeljnih pravic evropskih državljanov;

12.   priznava, da je nevtralnost države bistvena za varovanje svobode misli, vesti in veroizpovedi, zagotovitev enakega obravnavanja vseh veroizpovedi in prepričanj, svobodo izražanja veroizpovedi po svoji izbiri in spremembe vere ali prepričanja;

13.   opozarja, da je svoboda izražanja, obveščanja in medijev temeljni pogoj za zagotovitev demokracije in pravne države; ostro obsoja nasilje, pritiske in grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji in mediji; poziva države članice, naj se vzdržijo vsakršnih ukrepov, ki bi omejevali svobodo medijev, komuniciranja in obveščanja; poziva Komisijo, naj bo v procesu pogajanj o pristopu posebej pozorna na spoštovanje teh temeljnih pravic;

14.   znova poziva EU in države članice, naj preučijo možnosti za uvedbo sistema za zaščito prijaviteljev nepravilnosti ter zagotovitev zaščite novinarskih virov;

15.   izraža zaskrbljenost zaradi razmer v zaporih v nekaterih državah članicah, za katere sta pogosto značilna prezasedenost in slabo ravnanje; opozarja, da je zapornikom treba zagotoviti temeljne pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinek zaporniških in kazenskopravnih sistemov na mladoletnike; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem podpre države članice in omogoči izmenjavo dobre prakse med različnimi nacionalnimi organi glede različnih modelov zaščite odnosa med starši, ki prestajajo zaporno kazen, in njihovimi otroki;

16.   znova odločno obsoja poostrene zasliševalne metode, ki jih mednarodno pravo prepoveduje in ki med drugim kršijo pravico do svobode, varnosti in humanega obravnavanja, prepoved mučenja, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, pravnega zastopstva in enakovredne zaščite po zakonu;

17.  poudarja svoj poziv k prevzemu odgovornosti za množične kršitve temeljnih pravic, zlasti v okviru prevoza in nezakonitega pridržanja ujetnikov, in sicer na podlagi odprtih in preglednih preiskav;

18.   poudarja, da korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poziva države članice in institucije EU, naj se borijo proti sistemski korupciji, razvijejo učinkovite instrumente za boj proti korupciji in njeno sankcioniranje, redno preverjajo porabo javnih sredstev, evropskih in nacionalnih, ter spodbujajo preglednost;

19.   poziva Komisijo, naj sprejme protikorupcijsko strategijo, ki jo bodo dopolnjevali učinkoviti instrumenti; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila iz poročila Komisije o boju proti korupciji; poziva jih tudi, naj okrepijo policijsko in pravosodno sodelovanje v okviru boja proti korupciji; zato poziva države članice in institucije EU, naj si prizadevajo za čimprejšnjo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, kar bo ustrezno zagotovilo neodvisnost in učinkovitost;

Migracije, integracija in socialno vključevanje

Integracija in socialno vključevanje

20.   meni, da gre pri socialnem vključevanju in integraciji migrantov in beguncev, ki jim je priznana mednarodna zaščita, v gostujočo družbo za dinamičen, večdimenzionalen proces, ki vključuje pravice in dolžnosti, spoštovanje vrednot, na katerih temelji EU, in spoštovanje temeljnih pravic udeleženih pa morata biti njegova sestavna dela; meni, da gre za izziv in priložnost, ki zahteva usklajena prizadevanja ter odgovornost tako beguncev in migrantov kot tudi držav članic, njihovih lokalnih in regionalnih uprav in gostiteljskih skupnosti, saj imajo vsi pomembno vlogo;

21.   poziva države članice, naj začnejo čim prej izvajati politike integracije in zanje namenijo dovolj sredstev, oblikujejo pa naj jih v sodelovanju z nacionalnimi institucijami, lokalnimi upravami, šolami in nevladnimi organizacijami ter migranti in begunskimi skupnostmi; spodbuja intenzivnejšo izmenjavo dobre prakse na področju integracije; poziva k pripravi izobraževalnih programov, ki bodo upoštevali regionalne in lokalne vidike udeleženih skupnosti;

22.   meni, da je dostop do izobraževanja eden od temeljev za integracijo migrantov in beguncev; poudarja dejstvo, da morajo biti pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov na področju socialne vključenosti in integracije vedno zagotovljena načela enakega obravnavanja, nediskriminacije in enakih možnosti;

23.   ponavlja, da je treba medkulturno in medversko strpnost spodbujati z nenehnimi prizadevanji in v okviru širšega dialoga z vključitvijo vseh družbenih akterjev in na vseh ravneh upravljanja;

24.   spodbuja države članice, naj si prizadevajo za ohranjanje družin skupaj, kar bo dolgoročno izboljšalo možnosti integracije; poziva jih, naj upoštevajo smernice Komisije za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine; poudarja, da bi si morale države članice na vse načine prizadevati za odpravo vseh pravnih in praktičnih ovir, da bi lahko hitreje odločale o tem vprašanju;

Migranti in begunci

25.   z zaskrbljenostjo spremlja incidente v zvezi s kršitvami temeljnih pravic migrantov in beguncev na zunanjih mejah EU in poudarja, da so vsi upravičeni do uveljavljanja človekovih pravic; želi spomniti na temeljno pravico do azila; spodbuja EU in države članice, naj namenijo zadostna sredstva za vzpostavitev varnih in zakonitih poti za prosilce za azil, da bi uničile poslovni model mrež trgovcev z ljudmi in tihotapcev ter številne odvrnile od nevarnih poti; opominja, da je reševanje življenj dejanje solidarnosti do oseb v nevarnosti, vendar pa gre tudi za pravno obveznost; poziva države članice in institucije EU, naj spoštujejo mednarodno pravo, pravo EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kadar izvajajo ukrepe mejne straže in azilne postopke; opozarja, da fizične osebe ali nevladne organizacije, ki resnično pomagajo osebam v stiski, ne bi smele tvegati kazni za zagotavljanje te pomoči;

26.  pozdravlja, da nedavno sprejeta uredba o evropski mejni in obalni straži predvideva, da bo Evropska agencija za mejno in obalno stražo v okviru posebnega mandata podpirala operacije iskanja in reševanja, pa tudi da bo zagotovila ukrepe za zaščito temeljnih pravic, določene v uredbi; spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje za strokovnjake za azil (kot so osebe, ki vodijo in tolmačijo razgovore), da bi čim prej opredelili ranljive skupine, in naj obravnavajo prošnje za azil v skladu z direktivo o pogojih za azil in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

27.   poziva države članice, naj zagotovijo pogoje za sprejem, v katerih bodo ljudje lahko uživali temeljne pravice do dostojnega življenjskega standarda in fizičnega in duševnega zdravja, ter naj ravnajo v skladu z veljavnimi temeljnimi pravicami in azilno zakonodajo, obenem pa naj pozornost namenijo najbolj ranljivim osebam; opozarja, da mednarodno pravo in Listina od držav članic zahtevata, da preučijo alternative pridržanju; poziva Komisijo, naj nadzoruje izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito in zgodnje prepoznavanje prosilcev za azil s posebnimi potrebami, njihov takojšen dostop do prilagojenih sprejemnih pogojev in zagotovitev postopkovnih jamstev; želi spomniti, da je pravica do učinkovitega dostopa do postopkov sestavni del direktive o azilnem postopku, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, tudi v kazenskih postopkih; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovita obveščanje in preglednost v zvezi s pridržanjem migrantov in prosilcev za azil v državah članicah;

28.   poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Uredbe št. 862/2007, da se vanjo vključijo po spolu ločeni statistični podatki o delovanju centrov za pridržanje, da bi bolje razumeli posebne potrebe beguncev in prosilcev za azil ter se nanje bolje odzivali; poziva EU in države članice, naj pripravijo celovite politike za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter posebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo begunke in prosilke za azil zaščitene in bodo imele dostop do pravnih sredstev; poudarja, da so lahko migrantke v centrih za pridržanje ali sprejemnih centrih dvojno diskriminirane in da morajo imeti dostop do ženskih higienskih proizvodov, zasebnosti in zdravstvenega varstva;

29.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil o infiltraciji organiziranega kriminala v upravljanje sredstev za sprejem migrantov, in poziva Komisijo, naj pozorno spremlja porabo teh sredstev ter v primeru nepravilnosti zagotovi preiskavo in pregon odgovornih oseb;

30.   poziva države članice, naj ne podžigajo strahu in sovraštva do migrantov in prosilcev za azil pri svojih državljanih zaradi političnih namenov; poziva jih, naj oblikujejo pozitivne kampanje, namenjene pozitivnejšemu pristopu državljanov do integracije;

31.  obžaluje, da Komisija še vedno ni sprejela ukrepov v zvezi z njegovima resolucijama z dne 14. septembra 2011 o brezdomstvu in z dne 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo, zlasti odstavkoma 10 in 11; poudarja, da razlogi za strategijo EU o brezdomstvu še vedno obstajajo;

Svoboda in varnost

32.   pozdravlja pobude in glavne ukrepe Komisije za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju varnosti in opredelitev učinkovitega odziva EU na terorizem in varnostne grožnje v Evropski uniji ter v celoti podpira ukrepe za uresničitev dejanske varnostne unije; poziva države članice, naj med seboj polno sodelujejo ter naj okrepijo izmenjavo informacij med seboj, z Europolom in drugimi ustreznimi agencijami EU; poudarja, kako pomembno je spoštovati temeljne pravice v boju proti terorizmu; poziva k oceni obstoječih ukrepov za boj proti terorizmu;

33.   poudarja, da sistemi vsesplošnega množičnega nadzora predstavljajo resen poseg v temeljne pravice državljanov; poudarja, da bi moral vsak nacionalni zakonodajni predlog o nadzornih zmogljivostih obveščevalnih organov spoštovati Listino ter načeli sorazmernosti in nujnosti, kljub priznavanju izključne pristojnosti držav članic v zvezi s tem pa poziva Komisijo, naj pozorno spremlja skladnost teh zakonodajnih sprememb s Pogodbama, saj bi lahko sprožile pomembna pravna vprašanja;

34.   poudarja, da mora država članica, kadar sprejme ukrepe v izrednih razmerah, vedno spoštovati Pogodbi in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; poudarja, da bi bilo treba vsakršno odstopanje omejiti na nujno potrebno in da bi to moralo biti skladno z obveznostmi zadevnih držav članic po mednarodnem pravu;

35.   ponovno poziva vse države članice, naj zagotovijo skladnost nacionalne zakonodaje in mehanizmov nadzora, ki urejajo dejavnosti obveščevalnih služb, z Listino in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

36.   vztraja, da je treba k tem prizadevanjem pritegniti vse organe pregona in organe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem radikalizacije in terorizma, tudi na lokalni in regionalni ravni, in da jim je treba dati na voljo usposabljanje in podatke, ki jih potrebujejo za svoje dejavnosti; je zaskrbljen nad rastočim sovraštvom zoper novinarje in medijske hiše, ki ga kažejo politična, verska in teroristična gibanja; poziva države članice, naj novinarjem in medijem zagotovijo primerno zaščito, na napade na novinarje pa naj se ustrezno odzovejo z razpoložljivimi pravnimi sredstvi;

37.   poudarja, da je za zagotavljanje temeljnih pravic žrtev, tudi žrtev terorizma, bistveno njihovo ustrezno obravnavanje; v zvezi s tem poziva k trdnim politikam in mehanizmom, ki bodo zadostili potrebam žrtev, tudi z oceno izvajanja direktive EU o pravicah žrtev (2012/29/EU), ki zagotavlja minimalni sklop pravic za žrtve kaznivih dejanj v EU;

38.   verjame, da je lahko celovita politika za preprečevanje radikalizacije in novačenja državljanov Unije s strani terorističnih organizacij uspešna le, če jo bodo spremljali dolgoročni proaktivni proces deradikalizacije na področju pravosodja, ukrepi na področju izobraževanja in integracije ter medkulturni dialog; poudarja, da je treba razviti strategije za socialno vključevanje in integracijo, ki bodo obravnavale tudi diskriminacijo, ki preprečuje dostop do izobraževanja, zaposlovanja in stanovanj;

39.  poziva Komisijo, naj podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se morajo osredotočiti na spodbujanje evropskih vrednot, strpnosti in skupnosti brez stigmatizacije, in poziva države članice, naj prizadevanja okrepijo;

40.  meni, da je dosledna uporaba protidiskriminacijske zakonodaje bistven element strategij za preprečevanje radikalizacije ali omogočanje deradikalizacije tistih, ki pripadajo ekstremističnim organizacijam; poudarja, da izključenost in diskriminacija verskih skupnosti v Evropski uniji lahko ustvarjata plodna tla za pridružitev posameznikov v ranljivem položaju ekstremističnim organizacijam, ki utegnejo biti nasilne;

41.   meni, da bi bilo treba okrepiti evropski sistem zgodnjega opozarjanja in odzivanja za odkrivanje posameznikov, pri katerih je velika nevarnost radikalizacije; poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi z izobraževanjem preprečevale radikalizacijo; spodbuja države članice, naj podprejo spletne pobude v boju proti idejam in dejavnostim radikalnih skupin ter naj to razsežnost vključijo v šolske module, namenjene preprečevanju spletnih tveganj; poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo za to, da bi pomagale družinam tistih, ki so podvrženi tveganju; poziva k izmenjavi dobrih praks in skupnemu evropskemu pristopu k boju proti nasilnemu ekstremizmu, radikalizaciji in spodbujanju ljudi k organizaciji in izvedbi terorističnih dejanj v Evropi; poudarja, da je za boljšo izmenjavo informacij potrebno tesnejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi in evropskimi organi, da bi se učinkoviteje borili proti terorističnim mrežam; poziva države članice, naj uporabljajo obstoječe instrumente sodelovanja v največji možni meri; poziva EU in države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse, da bi preprečile radikalizacijo oseb, pri katerih obstaja ta nevarnost, zlasti v zaporih;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj uveljavijo standarde, ki bodo zagotavljali izvajanje priporočil Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, tako v okviru pripora pred sojenjem kot med prestajanjem zaporne kazni;

43.   ponavlja priporočila Komisiji o reviziji evropskega naloga za prijetje, zlasti kar zadeva uvedbo preizkusa sorazmernosti in izjeme glede temeljnih pravic;

Trgovina z ljudmi

44.  poziva organe kazenskega pregona v EU, naj se bolj borijo proti kriminalnim mrežam in posrednikom trgovine z ljudmi in naj poglobijo medsebojno sodelovanje, pri čemer naj posebno pozornost namenijo kaznivim dejanjem zoper otroke; vztraja, da je treba različne službe, ki pridejo v stik z žrtvami ali potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi, usposobiti, da jih bodo lahko učinkoviteje identificirale in jim nudile ustrezno pomoč, na usposabljanjih pa je treba posebno pozornost nameniti spoštovanju temeljnih pravic in potrebam posebej ranljivih oseb;

45.  ugotavlja, da poročilo Komisije o doseženem napredku v boju proti trgovini z ljudmi kaže, da nove tehnologije organiziranim kriminalnim združbam omogočajo dostop do velikega števila potencialnih žrtev, in sicer v veliko večjem obsegu kot kdaj koli prej, saj se veliko žrtev trgovine z ljudmi, zlasti za namene spolnega izkoriščanja in izkoriščanja za delovno silo, novači na spletu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje in obravnavo uporabe novih tehnologij za novačenje predvsem žensk in deklic za trgovino z ljudmi;

46.  poudarja, da so otroci zaradi svoje ranljivosti priljubljena tarča trgovcev z ljudmi in da je otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi, vse težje odkrivati in preverjati njihovo identiteto; opozarja, da nekatere države članice trgovino z otroki obravnavajo ločeno od oblik izkoriščanja, nekatere pa otroke, ki so žrtve, obravnavajo skupaj z odraslimi, zaradi česar na ravni EU ni mogoče pridobiti celovitih podatkov o tem problemu in opredeliti najboljšega preiskovalnega ukrepa; zato poziva k oblikovanju orodij, ki bodo omogočala sledenje teh otrok, na podlagi skupne opredelitve tega kriminalnega pojava ter k sprejetju ustreznih ciljnih ukrepov, da se otrokom v tem procesu zagotovi spremstvo;

47.  ugotavlja, da je imenovanje skrbnikov za otroke brez spremstva pomemben zaščitni ukrep, da se zagotovijo otrokove koristi; poziva države članice, ki delujejo na centralni, regionalni in lokalni ravni, naj okrepijo sisteme skrbništva za otroke, za katere ne skrbijo starši, in otroke brez spremstva, ter naj vzpostavijo te sisteme v skladu s priročnikom o skrbništvu za otroke brez staršev; ugotavlja, da je treba pri izvajanju teh sistemov posebno pozornost nameniti osebam, ki spremljajo te otroke, in temu, da otroka ne bi ločili od družine ali od oseb, ki jih neformalno spremljajo, če je to v njegovo korist;

48.  poziva države članice, naj si prav tako prizadevajo za odkrivanje žrtev vseh oblik izkoriščanja in njihovo zaščito, naj jim skušajo pomagati in pri tem dejavno vključijo socialne partnerje, zasebni sektor, sindikate in civilno družbo, ter naj v EU zagotovijo vzajemno priznavanje odločb o zaščiti žrtev; poziva države članice, naj v celoti in pravilno izvajajo direktivo EU o preprečevanju trgovine z ljudmi, zlasti njen 8. člen, ki poziva, da se žrtev ne sme kriminalizirati, kakor tudi direktivo o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, in spodbuja države članice ter institucije in agencije EU, naj okrepijo svoje sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi, vključno z izmenjavo dobrih praks, s podporo koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi in v okviru mreže EU nacionalnih poročevalcev ali enakovrednih mehanizmov glede trgovine z ljudmi;

49.  poziva Evropsko unijo in vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi; poudarja, da bi bilo treba države članice in zadevne agencije EU, kot so Europol, podpreti v njihovih prizadevanjih, da se omogoči pregon tistih, ki spodbujajo trgovino z ljudmi; prav tako poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah in akcijskih načrtih obravnavajo povpraševanje po trgovini z ljudmi in izkoriščanju ljudi;

50.  poudarja, da je izobraževanje učinkovito orodje za preprečevanje trgovine z ljudmi in izkoriščanja, in poziva države članice, ki delujejo na centralni, regionalni in lokalni ravni, naj v nacionalne učne načrte uvedejo izobraževalne programe za preprečevanje ter naj spodbujajo programe preprečevanja in dejavnosti ozaveščanja ter jih vključijo v redni pouk;

51.  opozarja, da je treba okrepiti ukrepe za preprečevanje in odvračanje od uporabe izdelkov in storitev, ki so jih proizvedle žrtve trgovine z ljudmi; poudarja, da bi bilo treba te ukrepe vključiti v evropsko strategijo za boj proti temu problemu, pri kateri bi morala sodelovati tudi evropska podjetja;

52.  poziva EU in njene države članice, naj trgovino z ljudmi za odkupnino s prakso mučenja priznajo kot obliko trgovine z ljudmi; meni, da bi bilo treba preživele, ki so utrpeli hude travme, priznati kot žrtve kaznive oblike trgovine z ljudmi, jih zaščititi ter jim zagotoviti oskrbo in podporo(25);

Boj proti diskriminaciji, ksenofobiji, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru

53.  je zaskrbljen nad porastom rasizma in ksenofobije v obliki afrofobije, proticiganstva, antisemitizma, islamofobije in sovraštva proti migrantom; poziva države članice, naj varujejo svobodo misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja; poziva EU in njene države članice, naj v politiko enakopravnosti vključijo večplastno diskriminacijo; poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo izmenjave dobrih praks in okrepijo sodelovanje v boju proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji, transfobiji in drugim oblikam nestrpnosti ter k temu v celoti pritegnejo civilno družbo in prispevke ustreznih deležnikov, na primer Agencije za temeljne pravice;

54.  pozdravlja izid kolokvija EU o temeljnih pravicah in imenovanje koordinatorjev za področji antisemitizma in sovraštva proti muslimanom; poziva institucije EU in države članice, naj usklajujejo in krepijo politične odzive, s katerimi bi obravnavali antisemitizem in sovraštvo do muslimanom, vključno s takojšnjim začetkom izvajanja ključnih ukrepov, opredeljenih v kolokviju;

55.  obžaluje, da predlagana direktiva o enakem obravnavanju iz leta 2008 še vedno čaka na odobritev Sveta; znova poziva Svet, naj čimprej sprejme stališče o predlogu; poziva Komisijo, naj doseže oprijemljiv napredek s protidiskriminacijsko agendo;

56.   obsoja primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki jim botrujejo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki do invalidnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali manjšinskega statusa posameznika, ki se vsak dan dogajajo v EU; obžaluje, da iz nekaterih institucij, političnih strank in medijev vedno pogosteje prihaja sovražni govor; poziva EU, naj bo zgled nasprotovanja sovražnemu govoru v svojih institucijah;

57.  je zaskrbljen zaradi vse večje razširjenosti sovražnega govora v internetu; priporoča državam članicam, naj vzpostavijo preprost postopek, ki bo državljanom omogočil prijavo sovražnih vsebin na spletu; pozdravlja napoved Komisije o kodeksu ravnanja na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu in poziva, naj se ga upošteva in si nenehno prizadeva za krepitev sodelovanje z zasebnim sektorjem in civilno družbo; opozarja, da ukrepi, sprejeti v zvezi s tem, ne smejo biti v nasprotju s temeljnimi načeli v zvezi s svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska;

58.  izraža zaskrbljenost, ker žrtve zaradi nezadostnih varoval ne sporočajo zločinov iz sovraštva in ker organi v državah članicah ne opravljajo ustreznih preiskav in ne zagotavljajo obsodb za te zločine; poziva države članice, naj razvijejo in razširjajo orodja in mehanizme za prijavljanje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora ter zagotovijo, da se vsak primer domnevnega tovrstnega kaznivega dejanja razišče, preganja in obsodi v skladu z nacionalnim pravom in po potrebi v skladu z okvirnim sklepom o rasizmu in ksenofobiji, evropskimi in mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic ter ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, hkrati pa zagotovijo pravico do izražanja in obveščanja, pa tudi pravico do zasebnosti in varstva podatkov;

59.  je zaskrbljen, ker več držav članic ni preneslo določb Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ, in poziva zadevne države članice, naj to storijo, in naj jo skupaj z Direktivo 2012/29/EU o žrtvah kaznivih dejanj izvajajo v celoti; poziva Komisijo, naj spremlja prenos teh instrumentov in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; ugotavlja, da so nekatere države članice pri izvajanju okvirnega sklepa zaščito razširile na žrtve diskriminacije na drugih podlagah, kot je spolna usmerjenost ali spolna identiteta; spodbuja Komisijo, naj začne dialog s tistimi državami članicami, katerih zakonodaja ne ureja sovražnosti proti homofobiji, ter naj zapolni preostale zakonodajne vrzeli;

60.  poziva Komisijo, naj podpre programe usposabljanja organov kazenskega pregona, pravosodnih organov in ustreznih agencij EU, da bi preprečila diskriminatorne prakse in kazniva dejanja iz sovraštva ter se spopadla z njimi; poziva države članice, naj organom, pristojnim za preiskovanje in pregon teh kaznivih dejanj, zagotovijo potrebna praktična orodja in znanje, da bodo lahko ugotavljali in obravnavali kršitve iz okvirnega sklepa ter sodelovali in komunicirali z žrtvami;

61.  ugotavlja, da celotni obseg neenakosti v EU še vedno ni potrjen, ker ni primerljivih in razčlenjenih podatkov o enakosti, ki bi jih zbirale države članice; meni, da je takšno zbiranje podatkov v državah članicah nujno za oblikovanje smiselne politike za izvajanje zakonodaje EU na področju enakopravnosti; poziva Komisijo in Svet, naj priznata potrebo po zanesljivih in primerljivih podatkih o enakopravnosti za merjenje diskriminacije, razčlenjenih glede na vzroke za diskriminacijo, da bi utemeljili oblikovanje politike; poziva obe instituciji, naj opredelita dosledna načela za zbiranje podatkov o enakopravnosti, ki bodo temeljila na osebni opredelitvi, standardih EU za varstvo podatkov in posvetovanju z zadevnimi skupnostmi;

62.  poziva institucije EU in države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo vlogo izobraževanja o človekovih pravicah in medkulturnega izobraževanja v nacionalnih učnih načrtih kot orodja za preprečevanje rasizma in vseh drugih oblik nestrpnosti, ter poziva tudi k ozaveščanju o pravicah; meni, da bi moralo popolno izobraževanje o človekovih pravicah ustrezno vključevati tudi izobraževanje o krivicah na področju človekovih pravic v preteklosti, o institucionalnem rasizmu in pomenu spomina;

63.  meni, da je bistvenega pomena, da v državnih in mednarodnih pravosodnih preiskavah sodelujejo vse države članice, da se poišče odgovorne in ugotovi resnica ter zagotovi pravica in popravijo krivice žrtvam hudodelstev zoper človečnost, ki so jih v Uniji zagrešili totalitarni režimi; poziva države članice, naj zagotovijo potrebna usposabljanja za pravosodne strokovnjake na tem področju; poziva Komisijo, naj nepristransko oceni stanje teh procesov, da bi prispevala k demokratičnemu spominu v vseh državah članicah; opozarja, da je nespoštovanje mednarodnih priporočil o demokratičnem spominu in načel splošne jurisdikcije kršitev temeljnih načel pravne države;

Pravice žensk in nasilje nad ženskami

64.   obžaluje, da enakost spolov še ni dosežena, da na nekaterih področjih ni prišlo do izboljšanja in da se temeljne pravice žensk še naprej kršijo; obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, na primer nasilje v družini, uboje iz časti, prisilne poroke, trgovino z ljudmi in pohabljanje ženskih spolovil; meni, da tovrstne prakse nikoli ne morejo biti upravičene in bi jih bilo treba opredeliti kot kazniva dejanja in kaznovati, in da bi morali EU in nacionalni organi okrepiti sodelovanje, zlasti z obsežnejšo izmenjavo primerov dobre prakse ter zbiranjem in primerljivostjo podatkov o vseh oblikah nasilja nad ženskami, vključno z večplastno diskriminacijo; meni, da bi morali vsi prebivalci Unije, ne glede na njihovo izvorno kulturo in tradicijo, spoštovati zakonodajo ter pravice in dostojanstvo žensk;

65.   obžaluje, da ženske in dekleta niso deležna enake zaščite pred nasiljem v vseh državah članicah; poudarja, da se je treba še bolj boriti proti nasilju nad ženskami in dekleti; poziva Evropsko unijo, naj na podlagi postopka, ki ga je Komisija začela marca 2016, podpiše in ratificira Istanbulsko konvencijo; opozarja države članice, da morajo kljub temu, da je EU pristopila k Istanbulski konvenciji, to konvencijo tudi same podpisati, ratificirati in uveljavljati ter jih poziva, naj to storijo; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo obstoječo zakonodajo in naj nasilje nad ženskami obdržijo visoko na lestvici prednostnih vprašanj, saj je nasilje na podlagi spola nedopustno; ponavlja poziv Komisiji, naj predloži zakonodajni predlog za uvedbo ukrepov za spodbujanje in podpiranje ukrepov držav članic na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti;

66.   poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj izvajajo bolj ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja, da bodo preprečile nasilje in ženske spodbudile k prijavi kršitev; prav tako poziva države članice, naj uvedejo ustrezne in odvračilne kazni za storilce in zaščitijo vse žrtve nasilja in njihove pravice, brez odlašanja in s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, v skladu z direktivo o pravicah žrtev; poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti, da bi zagotovile ustrezno zaščito in pomoč ženskam in dekletom, ki so žrtev nasilja, ter Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, da bi ženske in dekleta zaščitile pred trgovino z ljudmi, nasiljem in spolnim izkoriščanjem; poudarja, da bi bilo treba žrtve poškodb zaradi spola ustrezno zdraviti in podpirati v skladu z internimi pravili in mednarodnimi obveznostmi;

67.   poudarja, da je za učinkovit boj proti nasilju na podlagi spola treba spremeniti odnos do žensk in deklet; poziva države članice, naj okrepijo boj proti stereotipom, ki ohranjajo in utrjujejo vlogo spolov na ključnih področjih, kjer so trdno zakoreninjeni; poziva Komisijo, naj širi primere dobre prakse iz držav članic za odpravljanje stereotipov o spolih v šoli; poziva države članice, naj za zaposlene v policiji in pravosodju ter sodnike zagotovijo potrebno ozaveščanje in druga posebna usposabljanja, da bi jim omogočile ustrezno spoprijemanje z nasiljem na podlagi spola, ki pri žrtvah ne bi povzročalo dodatnih travmatičnih izkušenj in ponovne viktimizacije med kazenskim postopkom; poziva države članice, naj pomagajo organom pri učinkovitem prepoznavanju posebnih potreb žrtev nasilja na podlagi spola ter jim zagotavljajo posebne storitve varovanja v skladu z direktivo o pravicah žrtev;

68.   poziva države članice, naj za žrtve nasilja na podlagi spola zagotovijo ustrezno število varnih hiš ter prilagojene in celovite storitve podpore, vključno s pomočjo po travmatični izkušnji in svetovanjem; poziva Komisijo in države članice, naj na vse mogoče načine podpirajo civilnodružbene organizacije, ki delajo z žrtvami nasilja na podlagi spola;

69.   poziva države članice, naj obravnavajo položaj invalidk, ki so žrtve nasilja v družini, ker pogosto ne morejo pobegniti iz nasilnega razmerja;

70.   je zelo zaskrbljen, ker se še vedno izvaja pohabljanje ženskih spolovil, kar je huda oblika nasilja nad ženskami in dekleti; poziva države članice, naj o tem ozaveščajo vse ustrezne akterje in naj se osredotočijo na preprečevanje tovrstnega nasilja; poleg tega jih poziva, naj med seboj polno sodelujejo, da bi izboljšale zbiranje podatkov in razumevanje tega pojava ter tako dosegle, da bi njihova prizadevanja za varstvo žensk in deklet pred takšnim pohabljanjem dala optimalne rezultate;

71.   odločno obsoja pogosta nadlegovanja in posilstva na javnih mestih v Uniji ter meni, da bi se morale vse ženske in dekleta na javnih mestih počutiti varne pred vsemi oblikami spolnega nadlegovanja; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, da bi zagotovile ustrezno kaznovanje teh dejanj, da se storilcem sodi in da so žrtve zaščitene; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zaščito begunk in prosilk za azil, ki so še posebej izpostavljene nasilju, ko potujejo;

72.  poziva države članice, naj zagotovijo enakost spolov na delovnem mestu; obžaluje, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminatornimi delovnimi pogoji; opozarja na nizko zastopanost žensk v znanosti, tehnologiji in inženirstvu, podjetništvu in odločanju, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, ter dejstvo, da je razlika v plačilu med spoloma nesprejemljiva diskriminacija; poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za večjo zastopanost žensk na političnem in gospodarskem področju, da bi izboljšali zbiranje podatkov o udeležbi žensk ter obravnavali neenakost med spoloma v medijih s spodbujanjem izmenjave dobrih praks;

73.   v zvezi s tem opozarja, da se lahko enakost moških in žensk doseže le s pravično porazdelitvijo plačanega in neplačanega dela; priznava, da je spoštovanje temeljnih pravic žensk in deklic mogoče zagotovili z vse večjim ekonomskim, političnim in socialnim opolnomočenjem, zastopanostjo in vključevanjem; ugotavlja, da so se v zadnjih letih pojavila gibanja, ki izpodbijajo obstoječe dosežke na področju pravic žensk in enakosti spolov;

74.   opozarja, da je revščina v starosti posebej zaskrbljujoča pri ženskah, saj je posledica stalne razlike v plačah med spoloma razlika v pokojninah med spoloma; poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne politike za podporo starejšim ženskam in odpravijo strukturne vzroke za razlike v prihodkih med spoloma; poudarja, da so pri preprečevanju revščine, zlasti med ženskami, ključnega pomena kakovostne javne storitve;

75.   poudarja, da so med delavci v gospodinjstvu večinoma ženske, in poziva države članice, naj v skladu s Sklepom Sveta 2014/51/EU pospešijo postopek ratifikacije in izvajanja Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu, ki je ključno orodje za zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev;

76.   poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da zadosti potrebam mater in očetov glede različnih vrst dopusta, in sicer porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta ter dopusta za nego; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za nadaljnjo krepitev pravice do starševskega dopusta; je seznanjen s predlogom za uvedbo dopusta za nego, kot je predstavljen v načrtu Komisije za nov začetek pri obravnavi izzivov, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo družine zaposlenih; pričakuje, da bo Komisija po umiku predloga o porodniškem dopustu sprejela nadaljnje ukrepe;

77.  opozarja na tveganja, povezana z uporabo interneta in družbenih medijev ter drugih vrst tehnologije, ki se lahko uporablja za nadzor, ogrožanje in poniževanje žensk, ter poudarja pomen kampanj ozaveščanja na tem področju;

78.  poziva Komisijo, naj vključi načelo enakosti spolov v vsa področja priprave politik, da bi tako učinkoviteje spodbujala enakost spolov, ter v vso predlagano zakonodajo, obenem naj v okviru ocene učinka na temeljne pravice sistematično oceni tudi učinek na enakost spolov in kot integrirano merilo tudi v dialogu, med drugim z državami kandidatkami za vstop;

79.   priznava, da je spolno in reproduktivno zdravje žensk povezano s številnimi človekovimi pravicami, vključno s pravico do življenja, pravico do življenja brez mučenja, pravico do zdravja, pravico do zasebnosti, pravico do izobrazbe in prepovedjo diskriminacije; poudarja, da so države članice dolžne spoštovati, varovati in uresničevati pravice glede spolnega in reproduktivnega zdravja vseh žensk in deklet brez prisile, diskriminacije ali nasilja; v zvezi s tem poudarja, da je treba invalidom priznati vse temeljne pravice v enaki meri kot drugim;

80.  poziva EU in države članice, naj priznajo temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva; poudarja vlogo Unije pri ozaveščanju in spodbujanju dobre prakse v zvezi s tem vprašanjem, tudi v okviru zdravstvene strategije EU, ob spoštovanju pristojnosti držav članic, saj je zdravje temeljna človekova pravica, nujna za uveljavljanje drugih človekovih pravic; v zvezi s tem opozarja, da je skladnost in doslednost med notranjimi in zunanjimi politikami EU na področju človekovih pravic zelo pomembna;

81.   priznava, da odrekanje storitev s področja spolnega in reproduktivnega zdravja, tudi splava, ki lahko reši življenje, pomeni hudo kršitev človekovih pravic;

82.   zavrača vse oblike komercialnega nadomestnega materinstva;

Otroci

83.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v EU stopnja revščine otrok še vedno visoka in da se povečuje število mladoletnikov, ki živijo v revščini; ponovno poudarja, da naložbe v dobro počutje otrok in njihov izhod iz revščine niso zgolj moralna dolžnost, temveč tudi socialna in ekonomska prednostna naloga; spodbuja države članice in EU, naj uvedejo programe s posebnim poudarkom na dobrem počutju otrok in njihovem zdravem razvoju; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spopadanje z revščino in socialno izključenostjo otrok s pomočjo učinkovitega izvajanja priporočil Komisije z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ in prek celovitih strategij, ki podpirajo dostop do ustreznih virov in omogočajo dostop do kakovostnih storitev po dostopni ceni; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za spremljanje in izvajanje teh priporočil; poziva k oblikovanju politik in programov, namenjenih boju proti vse večji izobraževalni revščini pri mladoletnikih in doseganju njihove socialne vključenosti; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi jamstva za otroke, s katerim se bo borila proti revščini in socialni izključenosti otrok;

84.   obsoja vse oblike diskriminacije otrok in pozdravlja, da je Svet Evrope sprejel Strategijo za pravice otrok za obdobje 2016–2020, ki se osredotoča na potrebo, da se prepreči diskriminacija invalidnih otrok, otrok, prizadetih zaradi migracij, romskih otrok in otrok LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj s skupnim delovanjem izkoreninijo diskriminacijo otrok; zlasti poziva države članice in Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju regionalnih in kohezijskih politik, na primer evropske strategije o invalidnosti, okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in politike EU za enakost in nediskriminacijo, izrecno prednostno obravnavajo otroke; poudarja, kako pomembno je varovati in spodbujati enak dostop romskih otrok do zdravstvenega varstva, dostojnih bivanjskih prostorov in izobraževanja;

85.  poziva vse države članice, naj izvedejo kampanje javnega izobraževanja in ozaveščanja o pravicah otrok do zaščite ter spodbujajo pozitivne, nenasilne odnose z otroki;

86.  odločno obsoja vse oblike nasilnega ravnanja z otroki in njihovega zlorabljanja na vseh ravneh – doma, v šoli, na javnih mestih in v centrih za pridržanje mladoletnikov; poziva države članice, naj ustrezno ukrepajo za zaščito otrok pred vsemi oblikami telesnega in psihološkega nasilja, vključno s telesno in spolno zlorabo, spolnim izkoriščanjem, delom otrok, prisilnimi porokami, uboji iz časti, pohabljanjem ženskih spolovil in rekrutiranjem otrok vojakov; poudarja, da je pomembno vključiti formalne določbe, s katerimi se prepove in kaznuje telesno kaznovanje otrok, in spodbuja Komisijo, naj okrepi vzajemno učenje med državami članicami o tem, kako najbolje obravnavati ustrahovanje v šolah in pri tem upoštevati ranljive skupine otrok;

87.  poziva k vzpostavitvi večstopenjskega sistema za zaščito otrok, ki bo v celoti spoštoval temeljne pravice vsakega otroka in njegove koristi; poudarja, da ta sistem ne bi smel biti namenjen kaznovanju staršev in skrbnikov, temveč bi moral jasno sporočati, da so vse oblike fizičnega ali čustvenega nasilja nad otroki nedopustne in kaznive po zakonu, vendar bi morala biti ločitev otroka od družine v tem sistemu skrajna možnost; opozarja, da je državna skrb za otroke vedno dražja od ustrezne in pravilno usmerjene podpore za družine, ki živijo v revščini; ponovno tudi poziva Komisijo, naj predstavi novo evropsko strategijo za pravice otrok;

88.  poziva k otrokom prijaznim pravosodnim sistemom, v katerem bodo otroci seznanjeni s svojimi pravicami in vlogo, kadar so žrtve, priče ali domnevni storilci kaznivih dejanj; poziva k sprejetju posebnih ukrepov v kazenskih in civilnih postopkih, s katerimi bi otroke zaščitili pred nepotrebnim stresom, ustrahovanjem in ponovno viktimizacijo, pri čemer je treba upoštevati Direktivo (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku;

89.  poziva, naj se otrokom po vsej EU omogoči dostop do telefonske številke 116 za klic v sili 24 ur na dan vse dni v letu in do anonimnih klepetalnic na spletu, saj so te precej priročnejše za otroke v sili, delovati pa bi morale kot enotni sistem v EU v uradnih in manjšinskih jezikih; poziva države članice, naj podpirajo skupno evropsko številko 116111, namenjeno telefonskim linijam za pomoč otrokom, tako da okrepijo zmogljivosti dežurnih in pogovornih telefonskih linij ter evropskih omrežij ter zagotovijo zadostna sredstva;

90.  poudarja, da je treba izboljšati varstvo otrok v digitalnem svetu, ker storilci v vse več primerih spolnega izkoriščanja uporabljajo internet za vzpostavitev stika, in poziva k nadaljnjemu sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem na tem področju, pri čemer naj zlasti slednji prevzame svoj del odgovornosti, se vzdrži agresivnega oglaševanja za otroke in jih zaščiti pred zavajajočim oglaševanjem; spodbuja vpletene, naj sledijo dobrim zgledom mehanizmov za preprečevanje in pritožbe v okviru spletnih družbenih medijev in jih izvajajo po vsej EU; poleg tega meni, da bi morali biti otroci pravilno poučeni o možnih tveganjih interneta, zlasti pri posredovanju osebnih podatkov na spletu, na primer s kampanjami ozaveščanja ali šolskimi programi; poudarja, da bi bilo treba prepovedati spletno profiliranje otrok; podpira prizadevanja za ambiciozen in učinkovit izid revizije direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zlasti v zvezi z zaščito otrok v digitalnem okolju; poziva države članice, naj obravnavajo kibernetsko ustrahovanje;

91.  poziva k oblikovanju akcijskega načrta za zaščito otrokovih pravic na spletu in drugje v kibernetskem prostoru in opominja, da morajo organi kazenskega pregona v boju proti kibernetski kriminaliteti posebno pozornost posvetiti kaznivim dejanjem zoper otroke; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti pravosodno in policijsko sodelovanje med državami članicami in z Europolom in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), z namenom preprečevanja in boja proti kibernetski kriminaliteti, zlasti spolnega izkoriščanja otrok na spletu;

92.  poziva države članice, naj izvajajo Direktivo 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji; poziva organe pregona na nacionalni ravni in na ravni EU, naj vlagajo v nove tehnologije za boj proti kaznivim dejanjem na temnem in nevidnem spletu; poudarja, da je treba Eurojustu in Europolu dodeliti ustrezna sredstva, potrebna za boljšo identifikacijo žrtev, boj proti organiziranim mrežam storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe ter hitrejše odkrivanje, pregledovanje in prijavljanje materiala o zlorabi otrok na spletu in zunaj njega;

93.  meni, da bi moral biti velik poudarek politik vključevanja na otrocih, saj so otroci most skupnega razumevanja med kulturami in družbami;

94.  opozarja, da je po poročilu Komisije o napredku za leto 2016, doseženem v boju proti trgovini z ljudmi, najmanj 15 % registriranih žrtev otrok, odločno poziva države članice, na sprejmejo takojšnje ukrepe v odziv na sporočilo Europola, da je leta 2015 v EU izginilo najmanj 10.000 begunskih in migrantskih otrok brez spremstva; poziva države članice in agencije EU, naj okrepijo svoja prizadevanja glede čezmejnega sodelovanja, izmenjave informacij ter skupnih preiskav ter se spopadejo s trgovino z otroki in čezmejnim organiziranim kriminalom, spolno zlorabo in drugimi oblikami izkoriščanja ter zaščitijo otroke; poziva države članice in evropske agencije, naj pohitijo z imenovanjem usposobljenih skrbnikov za otroke brez spremstva in zagotovijo, da se dosledno upošteva otrokova korist; poziva države članice, naj na otroku prijazen način registrirajo in identificirajo te otroke ter zagotovijo, da se z njihovo vključitvijo v nacionalni sistem zaščite prepreči njihovo izginotje; priporoča okrepitev obstoječih orodij, tudi evropskih dežurnih linij, za pogrešane otroke; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo strokovno znanje in izkušnje Agencije za temeljne pravice, da bi okrepili zaščito otrok in ranljivih oseb v sedanjih razmerah, ko potekajo migracije, zlasti na žariščnih točkah; opozarja, da je treba pri vseh politikah in ukrepih EU, vključno z migracijami in azilom, upoštevati pravice otroka in njegove koristi;

95.  poziva države članice, naj se še posebej posvetijo programom, ki se osredotočajo na preprečevanje šolskega osipa, ter naj preskušajo in izmenjujejo primere dobre prakse na tem področju;

Pravice manjšin

96.  poudarja, da so manjšine, ki so v Evropi stoletja živele skupaj z večinskimi kulturami ali poleg njih, v EU še vedno izpostavljene diskriminaciji; meni, da je treba za rešitev tega problema uvesti minimalne standarde za varstvo pravic manjšin in izobraževanje o kulturni raznolikosti in strpnosti, saj ohranjanje evropske kulturne dediščine dodatno prispeva k raznolikosti;

97.   poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo polno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja; poudarja, da je bistvenega pomena spoštovati in spodbujati temeljne pravice in svoboščine pripadnikov manjšin;

98.   je zaskrbljen, ker se te skupine soočajo z ovirami pri uveljavljanju pravice do lastnine, pri dostopu do sodnega varstva in drugih javnih storitev, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev ter njihovih kulturnih pravic, ki se jim lahko omejijo; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečitev upravnih in finančnih ovir, ki bi lahko ovirale jezikovno raznolikost na evropski in nacionalni ravni;

99.   poziva Komisijo, naj določi standard za zaščito manjšin, ker je zaščita teh skupin del københavnskih meril, ki veljajo tako za države kandidatke kot za države članice; poziva države članice, naj zagotovijo, da njihov pravni sistem ne omogoča diskriminacije pripadnikov manjšin, ter sprejmejo in izvajajo usmerjene zaščitne ukrepe na podlagi ustreznih mednarodnih norm;

100.   poziva države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse in naj pri reševanju problematike manjšin v vsej Evropski uniji uporabljajo preverjene rešitve; poudarja pomembno vlogo regionalnih in lokalnih organov v EU pri zaščiti manjšin, ter meni, da upravne reorganizacije ne bi smele imeti negativnih posledic zanje;

101.   poziva Agencijo za temeljne pravice, naj še naprej poroča o diskriminaciji na podlagi pripadnosti manjšini in še naprej zbira podatke v zvezi s tem;

102.   spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj brez odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih; ponavlja tudi potrebo po izvajanju načel, ki so bila razvita v okviru OVSE;

103.   poziva države članice, naj temeljito preučijo vidik pravic manjšin, zagotovijo pravico do uporabe manjšinskega jezika ter zaščitijo jezikovno raznolikost v Uniji; poziva Komisijo, naj okrepi svoj načrt za spodbujanje poučevanja in uporabe regionalnih jezikov kot možen način za reševanje vprašanja jezikovne diskriminacije v EU;

104.  poziva EU, naj izvaja resolucijo št. 1985(2014) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o položaju narodnih manjšin v Evropi in njihovih pravicah, pri čemer je treba v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti; poudarja, da bi morale biti vse telefonske številke za klic v sili in druge uradne telefonske številke za pomoč v državah članicah poleg uradnega jezika države dostopne tudi v manjšinskih jezikih in glavnih jezikih EU, in sicer s pomočjo preusmerjanja klicev;

Pravice invalidov

105.   pozdravlja sklepno ugotovitev o napredku EU pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in poziva Komisijo in države članice, naj ta priporočila izkoristijo kot priložnost, da čim prej zagotovijo dejansko in dosledno izvajanje in s tem pozitiven zgled;

106.   poudarja, da je treba invalidom v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov priznati temeljne pravice v enaki meri kot drugim, vključno z neodtujljivo pravico do dostojnega življenja, zdravja, družine in neodvisnega življenja, samostojnosti in polnega vključevanja v družbo, dostopa do sodnega varstva, blaga in storitev, ter volilno pravico in pravice potrošnikov; poziva Evropsko unijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da lahko vsi invalidi uveljavljajo vse pravice iz pogodb in zakonodaje EU; ugotavlja, da se na človekovih pravicah temelječ pristop k invalidnosti še ni v celoti uveljavil, zaradi česar so invalidi v EU diskriminirani, ter poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za uskladitev svojih pravnih okvirov z zahtevami Konvencije o pravicah invalidov in invalide uspešno vključujejo v družbo;

107.   poziva države članice, naj sprejmejo strategije za zagotovitev učinkovitega dostopa invalidov do trga delovne sile; obžaluje, da nekatera sredstva EU, ki so na voljo za vključevanje invalidov, še vedno niso v celoti izkoriščene za ta namen; poziva Komisijo, naj tesno spremlja uporabo sredstev in po potrebi ukrepa;

108.  opozarja, da se osebe s posebnimi intelektualnimi in psihosocialnimi potrebami srečujejo s specifičnimi ovirami pri uresničevanju temeljnih pravic, in poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje njihove samostojnosti in vključevanja v enaki meri kot pri drugih;

109.  ugotavlja, da so invalidne ženske in invalidni otroci nesorazmerno pogosto žrtve vrste kršitev človekovih pravic, vključno z odrekanjem dostopa do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo, ali napotitvijo v institucije, kjer so ločeni od svojih družin in skupnosti, in da je pri njih večje tveganje, da postanejo žrtve nasilja, spolnih zlorab, izkoriščanja in drugih oblik slabega ravnanja; poudarja, da morajo EU, države članice ter regionalni in lokalni organi sprejeti obsežne ukrepe politike, ki bodo upoštevale raznolikosti spolov, in zagotoviti dosledno izvajanje Konvencije o otrokovih pravicah skupaj s Konvencijo o pravicah invalidov;

110.   poziva Evropsko unijo in države članice, naj v lokalnih skupnostih razvijejo storitve podpore za invalidne otroke in njihove družine, naj spodbujajo deinstitucionalizacijo in jim zagotovijo vključujoč izobraževalni sistem;

111.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bo telefonska številka 112 za klic v sili popolnoma dostopna za invalide ter naj s kampanjo ozaveščanja povečajo njeno prepoznavnost;

112.   poziva EU in države članice ter regionalne in lokalne organe, naj okvirom za spremljanje iz člena 33(2) Konvencije o pravicah invalidov dodelijo več finančnih sredstev in človeških virov, da bodo lahko izvajali svoje naloge, in naj jim zagotovijo neodvisnost, zato naj poskrbijo, da bosta njihova sestava in delovanje skladna s pariškimi načeli o delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice;

113. poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo resnično udeležbo in svobodo izražanja invalidov v javnem življenju; ugotavlja, da bi bilo treba ta prizadevanja podpreti z zagotavljanjem podnaslavljanja, tolmačenja znakovnega jezika ter dokumentov v Braillovi pisavi in lahko berljivih oblikah; poziva države članice, naj invalidnim beguncem zagotovijo dostopne rešitve; poudarja, da se invalidni begunci, migranti in prosilci za azil, ki nimajo dostopa do informacij in komuniciranja v dostopnih oblikah, soočajo s posebnimi tveganji in jih lahko pridržujejo v razmerah, kjer nimajo ustrezne podpore ali primerne nastanitve;

Starejši

114.   ugotavlja, da sta aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost pomembni vprašanji, ki jih je mogoče okrepiti s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah, saj gre za eno najbolj korenitih gospodarskih in družbenih sprememb, s katerimi se soočajo razvite države; poziva države članice, naj spodbujajo večje in aktivno sodelovanje starejših na trgu dela z družbenimi in gospodarskimi pobudami za boj proti socialni izključenosti ter jim zagotovijo enostaven dostop do zdravstvenih storitev;

115. poudarja, da je diskriminacija na podlagi starosti močno prisotna v današnji družbi in je pogosto povezana z drugimi oblikami diskriminacije, kot je diskriminacija na podlagi rase ali etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja ali socialno-ekonomskih razmer, spolne identitete ali spolne usmerjenosti; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, katerih cilj je ponovno vključevanje starejših v skupnost, da bi se borili proti njihovi osamitvi;

116.   poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo v odprti delovni skupini OZN o staranju in okrepijo prizadevanja za zaščito pravic starejših;

Pravice Romov

117.  opozarja, da imajo pripadniki romske manjšine pravico do prostega gibanja, in poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj to pravico zaščitijo in ne načrtujejo politik naseljevanja na podlagi etničnih meril; ugotavlja, da se pripadnike romske manjšine v številnih državah članicah nesorazmerno pogosto prisilno izseljuje;

118.  obžaluje, da se Romi še vedno soočajo z proticiganstvom ter s sistematičnim in institucionalnim rasizmom, in opozarja, da je diskriminacija Romov na področju dela, stanovanja, izobraževanja, zdravja, dostopa do pravnega varstva in tudi na vseh drugih področjih nesprejemljiva in škodljiva za družbo EU; zato poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj glede na poročilo Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov iz leta 2015 v celoti in hitro izvajajo svoje lastne nacionalne strategije za Rome in uvedejo posebne ukrepe za boj proti rasni diskriminaciji Romov v skladu z določbami direktive o rasni enakosti in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter naj se v skladu z okvirnim sklepom o boju proti rasizmu in ksenofobiji borijo proti rasnemu sovraštvu do Romov;

119.  opozarja na sodno prakso Sodišča Evropske unije, po kateri se načelo enakega obravnavanja, na katero se sklicuje Direktiva 2000/43/ES, uporablja za osebe, ki, čeprav same niso bile pripadnice neke rase ali etnične skupine, imajo posebno neugoden položaj oziroma so neugodno obravnavane iz enega od navedenih razlogov;

120.  poziva Komisijo, naj vključi spremljanje praks diskriminacije v vsa področja, zlasti v izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko politiko in zdravstveno varstvo, in naj bo posebej pozorna, da se bodo vsi programi izvajali na način, ki jasno in neposredno zmanjšuje vrzeli med Romi in neromskim prebivalstvom; poleg tega poziva Komisijo, naj ukrepa proti tistim državam članicam, ki spodbujajo ali dovoljujejo institucionalizirano diskriminacijo in segregacijo;

121.  obsoja prakso segregacije romskih otrok v šolah, kar izjemno negativno vpliva na poznejšo življenjsko perspektivo teh otrok; podpira Komisijo, da se tej praksi zoperstavi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev, in poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo segregacije v šolah in pripravijo načrte o ukrepih za vključevanje romskih otrok;

122.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoje strategije za spodbujanje vključevanja Romov in revnih skupnosti, tako da jih razširijo, da bi dosegli 80 milijonov državljanov; poziva tudi k okrepitvi projektne skupine Komisije za Rome in nacionalnih kontaktnih točk, k razvoju regionalnih in lokalnih kontaktnih točk ter regionalnih platform za Rome ter k razvoju spletnega političnega foruma v sodelovanju z evropsko platformo za Rome; poziva Agencijo za temeljne pravice, naj nadaljuje z zbiranjem podatkov o položaju Romov ter naj razvije in predlaga prikaz kazalnikov vključenosti Romov, ki bi omogočal spremljanje napredka na tem področju; poziva države članice, naj 2. avgust praznujejo kot evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi;

Pravice LGBTI

123.  obsoja vsakršno diskriminacijo ali nasilje na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja Komisijo, naj pripravi agendo, ki bo ob spoštovanju pristojnosti držav članic vsem državljanom zagotavljala enake pravice in priložnosti, ter naj nadzoruje pravilen prenos in izvajanje zakonodaje EU, ki je pomembna za pravice LGBTI; v zvezi s tem pozdravlja seznam ukrepov, ki jih je pripravila Komisija za spodbujanje enakopravnosti LGBTI, vključno s komunikacijsko kampanjo Komisije za boj proti stereotipom in večjo družbeno sprejetost oseb LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami oseb LGBTI; ugotavlja, da terenske raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice kažejo, da javni uslužbenci zakonodaji in politiki EU pripisujejo pomembno vlogo pri podpiranju nacionalnih prizadevanj za enakopravnost oseb LGBTI;

124.  obžaluje, da se osebe LGBTI soočajo z ustrahovanjem in nadlegovanjem, ki se začne v šoli, nato pa trpijo zaradi diskriminacije na različnih področjih življenja, tudi na delovnem mestu; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo homofobiji v športu, mladim osebam LGBTI in ustrahovanju v šoli; spodbuja države članice, naj podprejo sindikate in organizacije delodajalcev v njihovih prizadevanjih za sprejetje politik raznolikosti in nediskriminacije s poudarkom na osebah LGBTI;

125.  opozarja na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na pravice oseb LGBTI; pozdravlja dejstvo, da je vse več držav članic že sprejelo ukrepe, ki bodo prispevali k spodbujanju in boljši zaščiti pravic oseb LGBTI, ter nove postopke za pravno priznane spola, ob upoštevanju temeljnih pravic teh oseb; poziva Komisijo in njene agencije, naj zbirajo podatke o kršitvah človekovih pravic oseb LGBTI in z državami članicami izmenjajo dobre prakse v zvezi z zaščito njihovih temeljnih pravic, ter spodbuja države članice, naj osebe LGBTI v celoti obveščajo o njihovih pravicah in si izmenjajo dobre prakse na tem področju; obsoja medicinske postopke, ki kršijo temeljne pravice transseksualcev in interseksualcev;

126.  meni, da je več možnosti za varovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do pravnih institutov, kot so zunajzakonska skupnost, registrirana partnerska skupnost in zakonska zveza; pozdravlja dejstvo, da te možnosti sedaj priznava 18 držav članic, in k temu poziva še druge države članice;

127.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vzajemno priznavanje učinkov in prost pretok vseh listin o osebnem stanju vseh posameznikov, parov in družin (vključno z vsemi tovrstnimi dokumenti o sklenitvi zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti, pravni spremembi spola ter posvojitvi in rojstnem listu) v vsej EU, vključno s pravnim priznavanjem spola, da se zmanjšajo diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja;

Državljanstvo

128.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja do porasta evroskepticizma in izražanja ekstremnih političnih prepričanj, zato poziva EU in države članice, naj okrepijo udeležbo državljanov, zlasti mladih, in organizacij civilne družbe v zadevah EU, da bodo Evropejci lahko izrazili svojo zaskrbljenost in izrazili svoje mnenje po demokratični poti;

129.  meni, da je treba zmanjšati upravno breme za udeležbo v javnem življenju ter spodbujati e-upravo po vsej EU, in poziva k povečanju učinkovitosti mehanizmov, kot je državljanska pobuda;

130.  spodbuja razvoj elektronskih posvetov kot orodja za neposredno udeležbo državljanov, ki omogoča pridobivanje informacij o pričakovanjih državljanov od vlad in javne uprave; meni, da je treba odpraviti postopkovne in jezikovne ovire, ki odvračajo državljane od udeležbe pri postopku odločanja v javnih institucijah na vseh ravneh upravljanja; vztraja, da je treba zagotavljati popolno preglednost ne le pri postopku odločanja v institucijah, marveč tudi pri spremljanju upravljanja zadev, povezanih s storitvami javnih uprav; vztraja, da je treba spodbujati zagotavljanje teh storitev prek dostopnih digitalnih medijev; ponovno poudarja, kako pomembno je dvigniti raven ozaveščenosti o Listini;

131.  ugotavlja, da imajo organizacije civilne družbe, vključno s prostovoljstvom, verskim in mladinskim delom, poglavitno vlogo pri družbenem in državljanskem udejstvovanju, in poziva EU in države članice ter regionalne in lokalne organe, naj podprejo in spodbujajo njihovo delo; poziva države članice in EU, naj spoštujejo svobodo zbiranja in združevanja iz Listine;

132.  meni, da državljani s pomočjo državljanske vzgoje in medkulturnega dialoga bolj razumejo pomen družbene in politične udeležbe, s pomočjo izobraževanja o človekovih pravicah pa se bolj zavedajo svojih pravic, poleg tega se naučijo spoštovati pravice drugih; poziva države članice, naj pripravijo nacionalne načrte za izobraževanje o temeljnih pravicah, vključno s prispevkom EU k oblikovanju okvira temeljnih pravic, in naj izvajajo listino Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju človekovih pravicah; poziva regionalne in lokalne organe, naj v teh dejavnostih aktivno sodelujejo;

133.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so še vedno potrebna prizadevanja za uresničitev ciljev iz strategije Evropa 2020 v zvezi z revščino in socialno izključenostjo; poziva države članice, naj najdejo pravo politiko, tudi glede iskanja zaposlitve in dostopa do visokokakovostnih storitev in izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da njihove socialne politike in politike zaposlovanja ne diskriminirajo na podlagi velikosti in sestave gospodinjstev;

Digitalne pravice

134.   opozarja, da imajo vse osebe pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, vključno s pravico dostopa do podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njimi, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo; poudarja, da ima vsakdo pravico sam sprejemati odločitve v zvezi s svojimi osebnimi podatki, predvsem pa izključno pravico odločati o uporabi in posredovanju teh podatkov; poudarja, da bi morale Komisija in države članice ob spoštovanju svobode izražanja in obveščanja ter v skladu z ustrezno zakonodajo in sodno prakso sprejeti ukrepe, ki bi vsem državljanom omogočili brisanje vsebin, ki bi lahko škodile njegovemu dostojanstvu ali ugledu; poudarja, da ima zaradi pomanjkanja posebnega javnega interesa vsak pravico, da se sam odloči, kateri podatki bodo na voljo, pravico, da zbriše osebne podatke, in pravico do pozabe v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo;

135.  je zaskrbljen, ker državljani ne poznajo v celoti svojih pravic ter razpoložljivih pravnih sredstev; meni, da je treba državljane in še posebej otroke seznaniti s pomembnostjo varstva njihovih osebnih podatkov, tudi v kibernetskem prostoru, in s potencialnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja in vse večjega števila kibernetskih napadov; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja na področju medijske pismenosti in to področje uvrstijo v učni načrt; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje kibernetskega ustrahovanja, zlasti ko so prizadete posebne skupine otrok;

136.   poudarja, da ima vsakdo pravico v internetu izražati in širiti svoje mnenje v skladu z ustrezno zakonodajo in sodno prakso; opozarja, da ne sme biti nihče zapostavljen, če ne uporablja digitalnih storitev; poziva Komisijo k nadaljnjim ukrepom na podlagi ugotovitev iz javnega posvetovanja o direktivi EU o avdiovizualnih medijskih storitvah, in reviziji direktive, tudi kar zadeva vprašanja, povezana s temeljnimi pravicami;

137.   opozarja, da je treba preučiti vpliv, ki ga imajo lahko nekatere nove tehnologije, kot so brezpilotni zrakoplovi, na temeljne pravice, še posebej na pravico do zasebnosti; poudarja tudi izziv, ki ga ustvarja splošen dostop do interneta glede spoštovanja temeljnih pravic, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov, boj proti nadlegovanju na spletu in trgovino z ljudmi;

138.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0105.

(3)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(4)

UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(5)

UL L 132, 21.5.2016, str. 1.

(6)

UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(7)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(8)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(9)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(10)

UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(11)

UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(12)

UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

(13)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(14)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0594.

(15)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0062.

(16)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0387.

(17)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0286.

(18)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(19)

UL C 124 E, 25.5.2006, str. 405.

(20)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.

(21)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0350.

(22)

9 Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0095.

(23)

10 Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0203.

(24)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(25)

To obliko trgovine z ljudmi je Parlament že predstavil v svoji resoluciji z dne 10. marca 2016 o razmerah v Eritreji (sprejeta besedila: P8_TA(2016)0090).


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (9.11.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015

(2016/2009(INI))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da je zelo pomembno zagotavljati, krepiti in spodbujati popolno spoštovanje teh vrednot tako na ravni Unije kot tudi na ravni držav članic; opozarja, da so človekove pravice univerzalne in nedeljive;

2.  meni, da so ugotovitve in mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter sodna praksa Sodišča Evropske unije dobra osnova za razlago člena 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije in področje uporabe pravic iz Listine o temeljnih pravicah;

3.  je seznanjen z obveznostjo v Pogodbah o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da Pogodbe priznavajo temeljne pravice, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, kot splošna načela prava Unije.

4.  poudarja, da je treba v primeru sistemskega ogrožanja načela pravne države uporabiti mehanizme iz člena 7 in začeti postopke iz okvira za krepitev načela pravne države, da bi našli rešitve; meni, da je pomembno najti novo soglasje med EU in njenimi državami članicami o spoštovanju demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic, da bi zagotovili spoštovanje med evropskimi državljani in preprečili ogrožanje teh vrednot; vsakršen dvom o načelu pravne države je rdeča črta, ki je demokratična država ne more in ne sme prestopiti;

5.  poudarja, da je pomembno v celotnem zakonodajnem procesu zagotoviti popolno spoštovanje Listine o temeljnih pravicah; v zvezi s tem pozdravlja sporazum o boljši pripravi zakonodaje ter opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo podrobne ocene učinka ter tesno sodelovanje med institucijami EU in državami članicami; opozarja, da je učinkovito in natančno izvajanje zakonodaje EU bistveno za zaščito vrednot Unije, ta zaščita pa je neobhodno potrebna za verodostojnost Evropske unije kot celote;

6.  opozarja, da je namen varnostne in pravosodne politike zaščititi svobodo in temeljne pravice; zato poudarja, da morata biti zakonodaja in oblikovanje politik na tem področju v skladu z Listino o temeljnih pravicah;

7.  meni, da so potrebna dodatna prizadevanja za dosledno in enotno izvajanje Listine, med drugim z ozaveščanjem strokovnjakov in splošne javnosti, s čimer bi zagotovili spoštovanje in spodbujanje načela pravne države in temeljnih pravic evropskih državljanov, hkrati pa poudarja, da morajo biti evropske institucije gonilna sila na tem področju; poudarja, da si je treba močno prizadevati za boljše varstvo svobode izražanja, zbiranja in združevanja ter svobodnih medijev ter zagotavljanje neodvisnosti sodstva;

8.  podpira, da je Komisija prvič uporabila novi okvir za krepitev načela pravne države; priporoča temeljito oceno njegovega delovanja in rezultatov, da bi izboljšali njegovo učinkovitost;

9.  je seznanjen, da je Svet pripravil prva dva dialoga o pravni državi; z zanimanjem pričakuje predvideno ovrednotenje tega mehanizma, ki naj bo namenjeno izboljšanju njegove relevantnosti, pa tudi dopolnjevanja z drugimi instrumenti EU na področju pravne države;

10.  poziva, naj Agencija Evropske unije za temeljne pravice dobi mandat za pripravo dvoletnega poročila, v kolikšni meri imajo najbolj prikrajšani evropski državljani dostop do vseh temeljnih pravic, kot določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

11.  poudarja, da pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin prispeva k varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanov EU in držav članic; odločno ponovno poziva Komisijo, naj v skladu z mnenjem 2/13 Sodišča Evropske unije opredeli potrebne korake za pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah v skladu z obveznostjo iz člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji;

12.  poudarja, da je postopek iz člena 7 Pogodbe o Evropski uniji mehanizem v skrajni sili, ki ga skoraj ni mogoče v celoti izkoristiti zaradi zahtevanega soglasja v Evropskem svetu; pri tem opozarja na svojo resolucijo o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; ponavlja svoje priporočilo za uvedbo celovitega mehanizma Unije, s katerim bi zagotovili učinkovito spremljanje spoštovanja temeljnih pravic in pravne države v državah članicah; priporoča, naj pakt Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vključuje preventivne in korektivne dele, ter opozarja na predlog za pripravo letnega evropskega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, za katero naj se uporabijo različni viri in ki naj bi bilo podlaga za preprečevanje in odpravo kršitev vrednot Unije;

13.  poziva k široki razpravi o nalogah in dejavnostih Agencije Evropske unije za temeljne pravice; poudarja pomen dela Agencije pri zagotavljanju strokovnega znanja institucijam in državam članicam EU ter priznava njen velik prispevek k širši zavesti o spoštovanju temeljnih pravic v Uniji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, György Schöpflin, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Gerolf Annemans, Ashley Fox, Charles Goerens, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Gabriel Mato, Wim van de Camp


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (7.9.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015

(2016/2009(INI))

Pripravljavec mnenja: Jordi Sebastià

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

A.  ker se pravica do združitve družine, čeprav je to osnovna človekova pravica, sedaj sistematično priznava z zamudo ali celo krši in ker so ženske in otroci prve žrtve nepriznavanja te pravice oziroma njenega poznega priznavanja;

B.  ker člena 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedujeta diskriminacijo na podlagi spola; ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

C.  ker so Rominje pogosto izpostavljene večplastni in presečni diskriminaciji na podlagi spola in etnične pripadnosti in je omejen njihov dostop do zaposlovanja, izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnih storitev ali postopkov odločanja; ker lahko diskriminacija nastopi znotraj večinske družbe zaradi vse večjega protiromskega rasizma, pa tudi znotraj skupnosti, v katerih te ženske živijo, zaradi njihovega spola;

D.  ker je nasilje nad ženskami kršitev temeljnih pravic, ki vpliva vse ravni družbe, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe, dohodek, socialni položaj, državo izvora ali prebivališča; ker razlike med spoloma in stereotipi na podlagi spola povečujejo tveganje za nasilje in druge oblike izkoriščanja ter zavirajo popolno vključevanje žensk v vsa področja življenja;

E.  ker se ženske v EU še vedno soočajo s številnimi oblikami diskriminacije, prav tako pa so premalo zastopane na vseh področjih odločanja;

F.  ker je trgovina z ljudmi groba kršitev temeljnih pravic, človekovega dostojanstva ter temeljnih pravnih in demokratičnih načel; ker je trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja še vedno najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi; ker je 76 % prijavljenih žrtev v EU žensk;

G.  ker raziskava o položaju lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb v Evropski uniji ugotavlja, da se lezbijke, biseksualne in transspolne ženske soočajo z nesorazmernim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete;

H.  ker spol sam na sebi ne ustvarja ranljivosti, vendar je veliko dejavnikov, ki pripomorejo k razvoju ranljivosti, vključno z revščino, socialno izključenostjo in večplastno diskriminacijo;

I.  ker zadnje ocene Eurostata, ki so na voljo, kažejo, da ženske v EU v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški;

J.  ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistveni elementi človekovega dostojanstva(1);

1.  obžaluje, da enakost spolov še ni dosežena, da na nekaterih področjih ni prišlo do izboljšanja in da se temeljne pravice žensk še naprej kršijo; poudarja, da so ženske še vedno diskriminirane in socialno izključene, na kar kažeta njihova nizka zastopanost v znanosti, tehnologiji in inženirstvu, podjetništvu in postopkih odločanja, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, in vztrajna razlika v plačah in pokojninah med spoloma, tudi za ženske, ki živijo na podeželju; ugotavlja, da diskriminacija in pomanjkljiva zastopanost vodita k ohranjanju stereotipov o spolih, socialnega in gospodarskega izključevanja ter nasilju nad ženskami in deklicami;

2.  poudarja, da se je treba na vseh ravneh in na vse možne načine boriti proti rasnemu sovraštvu do Romov in da je ta pojav še posebej trdovratna, nasilna, pogosta in razširjena oblika rasizma; poziva države članice, naj še okrepijo boj proti rasnemu sovraštvu do Romov in v okviru svojih nacionalnih strategij vključevanja Romov s spodbujanjem dobre prakse podprejo opolnomočenje Rominj;

3.  poziva, naj se priskrbijo statistika in kazalniki o večplastni diskriminaciji, ki je pogosto skrita v prevladujoče oblike diskriminacije (na primer na podlagi revščine in rase); opominja, da tam, kjer obstaja tveganje diskriminacije, obstaja še večje tveganje, da bo ta diskriminacija temeljila na spolu; poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), naj pripravi poročilo o tej temi;

4.  obžaluje, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminatornimi delovnimi pogoji, tudi nestandardnimi oblikami zaposlitve; poudarja, da so zlasti ženske, zaposlene v maloprodajnem sektorju, podvržene podaljšanemu delovnemu času in jim pogosteje ni priznana delavska pravica do dneva tedenskega počitka;

5.  je zaskrbljen, da so se v zadnjih letih v več državah članicah okrepila gibanja proti enakosti spolov; poudarja, da ta gibanja ogrožajo doseženo na področju enakosti spolov, njihov namen pa je onemogočiti zakone in politike za zaščito oseb LGBTI pred kaznivimi dejanji iz sovraštva in diskriminacijo;

6.  v zvezi s tem obžaluje, da ni bila sprejeta strategija EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, in Komisijo glede na sklepe Sveta o enakosti spolov z dne 16. junija 2016 poziva, naj okrepi svoja strateška prizadevanja za enakost spolov za obdobje 2016–2020 s sprejetjem sporočila o teh prizadevanjih;

7.  poziva Komisijo, naj stopnjuje prizadevanja za povečanje zastopanosti žensk v postopku odločanja ter v politični in gospodarski sferi, in sicer z dvotirnim pristopom, ki zajema vključevanje načela enakosti spolov in ciljno usmerjene ukrepe;

8.  poziva Komisijo, naj izboljša zbiranje, analizo in razširjanje celostnih, primerljivih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov o sodelovanju žensk v postopku odločanja;

9.  zavrača vse oblike nadomestnega materinstva, saj ne spoštujejo pravic vseh žensk;

10.  poziva institucije EU, naj spodbujajo udeležbo žensk v evropskem volilnem procesu, tako da v naslednjo revizijo evropske volilne zakonodaje vključijo liste, uravnotežene po spolu;

11.  obžaluje, da je predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2012 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih še vedno blokiran ter poziva Svet, naj končno sprejme skupno stališče o tem predlogu;

12.  poudarja, da je razlika v plačah med spoloma, ki v EU trenutno znaša povprečno 16 %, nedopustna diskriminacija in v nasprotju s Pogodbama EU (členom 157 PDEU); ponovno poziva države članice, naj pregledajo veljavno zakonodajo, da bi tako odpravile razlike v plačah in pokojninah med ženskami in moškimi; ugotavlja, da so ukrepi za povečanje preglednosti plač bistveni za odpravo razlik v plačah med spoloma; poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Komisije o preglednosti plač;

13.  meni, da je treba na ravni EU ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije nujno opredeliti pojem dela enake vrednosti, da bi tako zagotovili upoštevanje dejavnikov, kot so delovne razmere, odgovornost, ki se preloži na delavce, ter fizične ali psihične zahteve dela;

14.  poziva k celovitemu izvajanju Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu ter k reviziji te direktive, da bi vključevala tudi obvezno zahtevo za podjetja, naj pripravijo ukrepe ali načrte za enakost spolov;

15.  ugotavlja, da je v prekarnem delu nesorazmerno visok delež žensk, ki so v takšnem delovnem razmerju pogosto neprostovoljno, obenem pa to vključuje veliko dela s krajšim delovnim časom, slabo plačanega dela, pogodb za določen čas in pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; ugotavlja, da delo s skrajšanim delovnim časom prispeva k tveganju revščine; v zvezi s tem opozarja, da se lahko enakost moških in žensk doseže le s pravično porazdelitvijo plačanega in neplačanega dela ter poklicnih in družinskih obveznosti ter obveznosti glede vzgoje in varstva otrok;

16.  poudarja, da je na podeželju velik delež samozaposlenih delavcev s pomanjkljivim socialnim varstvom ter velik delež „nevidnega“ dela, ki zadeva zlasti ženske; zato poziva države članice in regije z zakonodajnimi pooblastili, naj izboljšajo zakonodajo s področja enakosti spolov na trgu dela, zlasti kar zadeva plače, lastninske pravice in postopke odločanja, ter zagotovijo socialno varstvo za moške in ženske, ki delajo na podeželju;

17.  poudarja, da so pri preprečevanju revščine, zlasti med ženskami, ključnega pomena kakovostne javne storitve, od katerih so ženske bolj odvisne;

18.  poziva Komisijo, naj z obsežnimi in celovitimi zakonodajnimi ukrepi zadosti potrebam mater in očetov glede različnih vrst dopusta, in sicer porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta ter dopusta za nego, da bi tako zlasti moškim omogočili dejavno sodelovanje v vlogi očetov, omogočili pravičnejšo razdelitev družinskih odgovornosti in tako omogočili ženskam enako priložnost udeležbe na trgu dela;

19.  obžaluje odločitev Komisije, da umakne direktivo o materinstvu, in jo poziva, naj pripravi nov predlog o obvezni pravici do plačanega očetovskega dopusta;

20.  poudarja, da le majhen delež moških uveljavi pravico do starševskega dopusta; zato poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za oblikovanje čim bolj individualnih in neprenosljivih pravic do starševskega dopusta;

21.  pozdravlja predlog za uvedbo dopusta za nego, kot je predstavljen v načrtu Komisije za nov začetek pri obravnavi izzivov, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo družine zaposlenih; poziva Komisijo, naj oblikuje zakonodajni predlog, ki bo vključeval to določbo;

22.  pozdravlja predlagani pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima in poziva EU, naj to konvencijo čim prej ratificira, da bi zagotovili zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja nad njimi in nasilja v družini ter preprečevanje vseh teh oblik nasilja in njihovo odpravo; opozarja države članice, da zaradi članstva v EU niso opravičene podpisa, ratifikacije in uveljavljanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima ter jih poziva, naj to storijo; poudarja, da je Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima najbolj obsežno in moderno orodje, ki je na voljo za preprečevanje, zaščito in zbiranje podatkov v zvezi z nasiljem nad ženskami, ter obžaluje dejstvo, da je konvencijo doslej ratificiralo le 14 držav članic;

23.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in deklicami, na primer uboje iz časti, prisilne poroke, trgovino z ljudmi, nasilje v družini in pohabljanje ženskih spolovil; meni, da teh dejanj ni mogoče upravičiti ter jih je treba opredeliti kot kazniva dejanja in jih kaznovati; poziva Komisijo in države članice, naj odločno ukrepajo v boju proti takšnim dejanjem, tako po svetu kot v EU; poudarja, da je nasilje nad ženskami sistematična oblika zlorabe temeljnih pravic in je 62 milijonov žensk v EU žrtev nasilja;

24.  meni, da bi morali vsi prebivalci Evrope spoštovati zakonodajo ter pravice in dostojanstvo žensk;

25.  obžaluje dejanja nadlegovanja in posilstev na javnih mestih v Evropi ter visoko stopnjo nekaznovanosti in pomanjkanja pravičnosti za žrtve, obenem meni, da bi se morale vse ženske in deklice na javnih mestih v Evropi počutiti varne pred vsemi oblikami spolnega nadlegovanja; poziva države članice, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje o boju proti spolnemu nadlegovanju žensk in sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno kaznovanje teh dejanj, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja in da so žrtve ustrezno zaščitene;

26.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo potrebna sredstva in orodja za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju;

27.  poudarja, da je za učinkovit boj proti nasilju na podlagi spola treba spremeniti odnos do žensk in deklic; meni, da so ženske in dekleta prevečkrat predstavljene v podrejenih vlogah, nasilje nad njimi pa je prepogosto tolerirano ali se zmanjšuje pomen tega nasilja; poziva države članice, naj okrepijo boj proti stereotipom na podlagi spola in diskriminaciji žensk in deklet;

28.  ponovno poziva Komisijo, naj poda predlog zakonskega akta o nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola ter predstavi celovito strategijo o tej temi, vključno z zagotavljanjem dostopa do pravnih sredstev za žrtve nasilja;

29.  pozdravlja vse večji zagon gibanja za odpravo pohabljanja ženskih spolovil v EU; ugotavlja, da države članice postopoma pozitivno spreminjajo svoje pravne sisteme, da bi kot kaznivo opredelile tako izvajati pohabljanje ženskih spolovil kot tudi peljati otroka ali mlado žensko iz EU v tretjo državo, da bi se tam izvedlo pohabljenje; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj v kazenski zakonodaji zagotovijo varstvo deklic in žensk pred pohabljenjem spolovil;

30.  je seznanjen, da je povprečna starost ob vstopu v prostitucijo med 13 in 14 let in da je spolno izkoriščanje težava, ki v izjemni meri temelji na spolu, obenem pa gre za obliko nasilja na podlagi spola, ki je v nasprotju z načeli človekovih pravic, kjer je eno temeljnih načel enakost spolov;

31.  poudarja pomembno vlogo staršev v izobraževalnem okvirju za spodbujanje enakosti spolov;

32.  poziva države članice, naj izvajajo zakonodajo in politike, ki so ciljno usmerjene neposredno na storilce, da bi tako zmanjšali povpraševanje po spolnem izkoriščanju, obenem pa dekriminalizirali posameznike v prostituciji in jim zagotovili podporne storitve, tudi kakovostno socialno, pravno in psihološko pomoč za vse, ki želijo nehati s prostitucijo;

33.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj in Direktivo 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti, da bi tako zagotovile ustrezno zaščito in pomoč ženskam in dekletom, ki so žrtve nasilja;

34.  močno obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel predloga direktive iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; pozdravlja, da Komisija to direktivo obravnava prednostno; želi ponoviti svoje stališče o direktivi o enakem obravnavanju in znova poziva Svet, naj predlog čim prej sprejme;

35.  obsoja vse oblike diskriminacije oseb LGBTI in nasilja nad njimi; poziva k nadaljnjim ukrepom za okrepitev kazenske in protidiskriminacijske zakonodaje v EU, da bi odpravili vrzeli v zakonodaji, ki so še vedno prisotne v zvezi s kaznovanjem homofobnih, bifobnih in transfobnih kaznivih dejanj iz sovraštva;

36.  je zaskrbljen zaradi vse več kibernetskega nasilja nad ženskami in deklicami, pa tudi zaradi uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in interneta za trgovino z ženskami in otroki, zlasti za spolno in delovno izkoriščanje; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje in obravnavo uporabe novih tehnologij za novačenje predvsem žensk in deklic za trgovino z ljudmi, pa tudi kibernetsko nadlegovanje in zalezovanje;

37.  je seznanjen s poročilom Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah interseksualnih oseb in dokumentom komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o človekovih pravicah interseksualnih oseb; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k sprejetju ukrepov za varovanje in spoštovanje temeljnih pravic interseksualnih oseb;

38.  poziva države članice, naj otrokom in mladim omogočijo uživanje pravice iskanja, sprejemanja in širjenja informacij, povezanih s spolnostjo, tudi o spolni usmerjenosti, identiteti in izražanju, in sicer starosti primerno in ob upoštevanju spola;

39.  poziva države članice, naj uvedejo izobraževalne programe, ki upoštevajo različnost spolov, in sprejmejo ukrepe za spodbujanje pravic deklic in žensk ter enakost spolov ter ukrepe na področju spolnih identitet in odnosov med spoloma na vseh ravneh izobraževalnega sistema; poziva tudi k izobraževanju o miru ter preprečevanju diskriminacije in rasizma za deklice in dečke v šolah že od zgodnjega otroštva;

40.  ponavlja, da je treba dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnim in zakonitim splavom, zagotoviti vsem ženskam v EU, in poziva EU in države članice, naj dekriminalizirajo splav in izvajanje oskrbe pri splavu; poudarja, da je treba spoštovati spolno in reproduktivno zdravje in pravice vseh žensk in deklic, vključno z njihovo pravico do svojega telesa in spolnosti ter pravico, da so varne pred prisilo, diskriminacijo in nasiljem;

41.  pozdravlja vsa prizadevanja za celovito izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov; opozarja, da so invalidne ženske in deklice zlasti izpostavljene diskriminaciji in zato ne morejo uveljavljati svojih temeljnih pravic enako kot drugi;

42.  spodbuja pristojne odbore Parlamenta, naj preučijo vprašanje varovanja človekovih pravic interseksualnih oseb v EU in predložijo samoiniciativno poročilo;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zaščito žensk in oseb LGBTI pred nadlegovanjem na delovnem mestu;

44.  poziva Komisijo, naj se bori proti nepoštenemu obravnavanju žensk in podobam neenakosti med spoloma v medijih z vzpostavitvijo izmenjave dobre prakse, s katero bi medijskim hišam omogočili boljše izvajanje pristopa, ki temelji na enakosti spolov, v radiodifuziji in oglaševanju;

45.  poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti žensk in deklic migrantk, begunk in prosilk za azil, pa tudi LGBTI beguncev in prosilcev za azil, vključno s pravnim svetovanjem, dostopom do zdravstvenega varstva, varnimi prostori za ženske in otroke, ločenimi sanitarnimi prostori, ter uveljavljanjem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, tudi dostopa do varnega splava;

46.  je globoko zaskrbljen nad položajem žensk in deklic migrantk, ki živijo v začasnih bivališčih po EU in na njenih mejah, pa tudi nad položajem več kot 10.000 mladoletnikov brez spremstva, ki so pogrešani od vstopa v EU; želi izpostaviti, da sestavljajo ženske in deklice največjo in najbolj ranljivo skupino migrantskega toka in je zato treba posebej previdno oceniti njihove potrebe v okviru azilnih postopkov in postopkov za sprejem; v zvezi s tem ponavlja, da jim je treba dati na voljo posebne pristope, programe in ukrepe;

47.  poudarja, da je treba odpreti zakonite in varne azilne poti, da bi preprečili mreže za tihotapljenje ljudi, obenem pa ženskam, otrokom, starejšim in invalidom omogočili, da poiščejo zatočišče, ne da bi tvegali svoje življenje;

48.  ponovno opozarja na temeljno pravico vseh žensk do dostopa do sistema javnega zdravstvenega varstva, zlasti do osnovnega, ginekološkega in porodniškega zdravstvenega varstva, kakor ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija;

49.  ugotavlja, da je 70 % zabeleženih žrtev trgovine z ljudmi v EU državljanov EU, večina dokumentiranih žrtev pa je državljank EU iz osrednje in vzhodne Evrope(2); poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej in Direktivo 2011/92/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, da bi ženske in deklice zaščitili pred trgovino z ljudmi, nasiljem in spolnim izkoriščanjem; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah in akcijskih načrtih obravnavajo tudi povpraševanje po trgovini z ljudmi in izkoriščanju ljudi;

50.  poudarja, da bi morale imeti migrantke in migrantske deklice brez dokumentov možnost uveljavljati vse bistvene temeljne pravice in da bi bilo treba razviti možnosti za zakonite migracije;

51.  je globoko zaskrbljen na položajem migrantov in prosilcev za azil, ki jih tihotapijo v EU, kjer so ženske in otroci soočeni s povečanim tveganjem za spolno nasilje in nasilje na podlagi spola; opozarja, da so lahko ženske in otroci prisiljeni v izmenjavo spolnih uslug za zaščito ali osnovno podporo, da bi preživeli, kar je v nekaterih primerih posledica vrzeli v pomoči, odpovedi sistemov registracije, ločitve družin ali odsotnosti varnih in zakonitih vstopnih poti v EU, pa tudi neuspešnih ukrepov zoper trgovce z ljudmi; poudarja, da se ženske in otroci, ki se prostituirajo za preživetje, ne obravnavajo kot žrtve trgovine z ljudmi, zato ne prejmejo potrebne pomoči;

52.  poudarja, da so med delavci v gospodinjstvu večinoma ženske, in poziva države članice, naj v skladu s Sklepom Sveta 2014/51/EU pospešijo postopek ratifikacije in izvajanja Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu, ki je ključno orodje za zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev;

53.  ostro nasprotuje pridržanju beguncev, tudi nosečnic, otrok in doječih mater;

54.  poziva k okrepitvi in boljšemu uveljavljanju pravice do združitve družine po vsej EU s hitrejšimi in cenejšimi postopki; poudarja, da morajo postopki za združitev družine vključevati individualne pravice žensk in deklic, ki se želijo pridružiti svoji družini v EU, da bi tako zagotovili njihovo neodvisnost z vidika dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja ali dela;

55.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja podatkov o Rominjah in romskih otrocih, pri katerih obstaja tveganje trgovine z ljudmi za prisilno delo in storitve, tudi beračenje; poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o Rominjah in romskih otrocih, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so žrtve trgovine z ljudmi, in številčne podatke o tem, koliko jih je bilo deležnih pomoči žrtvam in v katerih državah;

56.  poziva Komisijo, naj vključuje načelo enakosti spolov v vsa področja priprave politik, da bi tako učinkoviteje spodbujali enakost spolov, ter v vso predlagano zakonodajo, obenem naj v okviru ocene učinka na temeljne pravice sistematično oceni tudi učinek na enakost spolov in kot integrirano merilo tudi v dialogu, med drugim z državami kandidatkami za vstop;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj pri načrtovanju proračuna upoštevajo načelo enakosti spolov kot orodje za zagotavljanje, da se bo pri odločitvah o proračunu upoštevala razsežnost spola in obravnavali različni učinki glede na spol;

58.  poziva Komisijo, naj vključi steber enakosti spolov v strategijo Evropa 2020 ter naj načelo enakosti spolov bolj vključi v evropski semester in sicer tako, da letnemu pregledu rasti in procesu oblikovanja strategije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb doda vidik enakosti spolov;

59.  je seznanjen, da so varčevalni ukrepi in pretiran poudarek na fiskalni konsolidaciji v EU in državah članicah, ki so bili sprejeti v odziv na gospodarsko krizo, zaostrili revščino in socialno izključenost po Evropi, zlasti za ženske in druge socialno prikrajšane skupine, zato je treba te učinke upoštevati v gospodarskih priporočilih za posamezne države;

60.  obžaluje, da je diskriminacija na podlagi spola še vedno pogosta, ne le na področju zaposlovanja;

61.  priznava, da je spoštovanje temeljnih pravic žensk in deklic mogoče resnično zagotovili le z vse večjim ekonomskim, političnim in socialnim opolnomočenjem, zastopanostjo in vključevanjem;

62.  poudarja, da so za zagotavljanje temeljnih pravic ranljivih žensk, pripadnic posebnih skupin kot so begunke in prosilke za azil, Rominje, pripadnice etničnih manjšin, starejše ženske ali invalidke, potrebne ciljno usmerjene politike;

63.  poziva institucije EU, naj v sistem za spremljanje in nadzor prihodnjega mehanizma za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vključijo posebne kazalnike za enakost spolov, vključno z indeksom enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov;

64.  poziva institucije EU in vse države članice k dejavnim prizadevanjem na področju vključevanja načela enakosti spolov, vzporejanja plač in poštene delitve starševskega dopusta; ugotavlja, da sta socialna ranljivost in šibka socialna vključenost posledica dejstva, da je zaposlenih manj žensk kot moških, več žensk pa je tudi zaposlenih za skrajšan delovni čas;

65.  poziva EU, naj sprejme pristop, v okviru katerega bodo človekove, delavske, potrošniške in okoljske pravice usmerjale nadnacionalno in nacionalno trgovino in naložbe in ne obratno;

66.  poziva institucije EU in države članice, naj s skupnimi prizadevanji izboljšajo ozaveščenost o obstoječih oblikah zaščite ter zagotovijo boljše dejansko izvajanje in uporabo direktiv o enakosti;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Angelika Mlinar, Margot Parker, Marijana Petir, Jordi Sebastià, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Eck, Eleonora Forenza, Arne Gericke, Constance Le Grip, Evelyn Regner, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sylvia-Yvonne Kaufmann, Olle Ludvigsson, Georgi Pirinski, Josep-Maria Terricabras, Claudiu Ciprian Tănăsescu

(1)

Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, § 7.2 in 7.3.

(2)

Poročilo Europola iz februarja 2016 o stanju trgovine z ljudmi v EU (Situation Report: Trafficking in Human Beings in the EU).


MNENJE Odbora za peticije (12.10.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015

(2016/2009(INI))

Pripravljavka mnenja: Jude Kirton-Darling

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so peticije, naslovljene na Parlament, za državljane pomemben instrument za poročanje o domnevnih kršitvah temeljnih pravic, ki so jih morebiti izkusili v državi članici, v kateri prebivajo;

B.  ker je vključitev Listine o temeljnih pravicah kot zavezujočega temeljnega elementa v področje uporabe Lizbonske pogodbe med državljani EU ustvarila velika pričakovanja glede visoke ravni državljanske in socialne zaščite;

C.  ker se je skoraj sto peticij, ki jih je Parlament prejel leta 2015, nanašalo neposredno na domnevne kršitve temeljnih pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker se med obdelavo peticij lahko pojavijo nadaljnje težave v zvezi z učinkovito zaščito, ki jo nudi Listina;

D.  ker se kršitve temeljnih pravic ne zgodijo vedno neposredno, temveč jih v nekaterih primerih povzročijo okoliščine, kot je degradacija okolja; ker člen 37 Listine zagotavlja pravico do okoljskega varstva; ker znaten delež prejetih peticij obravnava dejanske ali potencialne napade na okolje;

E.  ker člena 39 in 40 Listine priznavata pravico voliti in biti voljen na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivališča; ker uresničevanje pravice do svobodnega gibanja ne bi smelo omejevati te pravice;

F.  ker člen 34 Listine določa temeljno pravico do socialne varnosti in pomoči; ker je splošno kritje kakovostnega javnega zdravstva nepogrešljiv steber socialne varnosti; ker so socialna stanovanja, ki zagotavljajo dostojno življenje, zajeta v področje uporabe tega člena; ker je dostop do cenovno sprejemljive oskrbe z energijo bistven element dostojnega življenja;

G.  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah;

H.  ker so pri uživanju temeljnih pravic še prisotne razlike med spoloma, zlasti ko gre za učinkovito izvajanje določb iz naslovov „Enakost“ in „Solidarnost“ iz Listine v vsakdanjem življenju moških in žensk;

I.  ker člen 24 Listine določa temeljne pravice otrok; ker smo v letu 2015 prejeli na stotine peticij na temo dodelitve v varstvo, vzgojo in preživljanje otrok, v večini primerov pa je šlo za čezmejne zadeve; ker je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi učinkoviteje obravnavala vse te zadeve;

J.  ker sta Odbor za peticije in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v svojem skupnem poročilu o posebnem poročilu preiskave na lastno pobudo evropskega varuha človekovih pravic št. OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex priznala njena prizadevanja, da okrepi spoštovanje temeljnih pravic, ter jo pozvala, naj obravnava pritožbe posameznikov v zvezi s kršitvami temeljnih pravic med izvajanjem operacij agencije; ker to vključuje med drugim vzpostavitev sistema prijavljanja incidentov ter pripravo kodeksov ravnanja; ker obveznost spoštovanja in varovanja temeljnih pravic velja za vse institucije, agencije in organe EU;

K.  ker sedanja ozka razlaga člena 51 Listine dejansko ovira učinkovitost prejšnjih določb Listine, ki niso izpolnile pričakovanj in sčasoma privedle do naraščajočega nezadovoljstva med državljani; ker je Odbor za peticije nedavno organiziral posebno predstavitev, namenjeno razpravi o potrebi po razširitvi področja uporabe Listine;

L.  ker si Unija ne more privoščiti, da bi dovolila odpravo ali oslabitev temeljnih državljanskih pravic, kot je svoboda obveščanja, ali dopuščala zlorabo moči ter institucionalni rasizem in ksenofobijo znotraj svojih meja, kot je bilo poudarjeno v nekaterih peticijah;

1.  meni, da državljani pričakujejo, da bo z Listino zagotovljena zaščita njihovih temeljnih pravic s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic, kadar izvajajo pravo Unije; ugotavlja, da pomanjkanje zaščite in neozaveščenost o pravicah, ki jim jih daje Listina, lahko še stopnjujeta razočaranje državljanov nad evropskim projektom; ugotavlja, da splošna javnost področja uporabe Listine ne razume najbolje; meni, da bi Komisija in države članice lahko storile več za spodbujanje poznavanja Listine, zlasti učinka njenega 51. člena, in sicer s ciljno usmerjenimi kampanjami z uporabo tradicionalnih in spletnih medijev, pa tudi za spodbujanje poznavanja postopkov za pridobitev odškodnine, kadar so temeljne pravice državljanov kršene; poziva Komisijo, naj budno spremlja, ali države članice popolno in dosledno izvajajo Listino; meni, da bi bilo treba razmisliti o razširitvi razlage člena 51, da zanjo ne bi bila pristojna izključno Unija, ter da bi bilo treba pomembnost in ustreznost tega člena ponovno oceniti v prihodnji reviziji Pogodbe;

2.  meni, da bi resnična reforma instrumenta evropske državljanske pobude in njegovo učinkovito delovanje veliko pripomogla k boljši podobi Unije;

3.  je trdno prepričan, da varčevalni ukrepi vodijo v vse slabšo zaščito temeljnih pravic v EU ter da med drugim povzročajo zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti mladih, velik porast števila revnih delavcev in visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti; poziva k takojšnji opustitvi vseh varčevalnih ukrepov, EU in države članice pa poziva, naj uvedejo ciljno usmerjene politike za zagotavljanje visokokakovostnih in dostojnih delovnih mest ter ukrepov socialne zaščite za ženske in moške, ki naj bodo usmerjeni zlasti na državljane, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo;

4.  ugotavlja, da se je povečalo število peticij na temo gospodarske in socialne krize v Evropi, ki ima za posledico številne kršitve temeljnih pravic;

5.  poudarja, da določbe Listine o temeljnih pravicah zavezujejo vse institucije Unije, vključno z agencijami in organi, ter države članice;

6.  poudarja, da se kljub temu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja temeljna pravica, ki jo državljanom na notranjem trgu podeljuje Listina, številni državljani še vedno srečujejo s težavami pri uveljavljanju te pravice, ki vključuje prenosljivost socialnovarstvenih dajatev, pokojnin in zdravstvenega zavarovanja ter priznavanje poklicnih kvalifikacij in listin o osebnem stanju; poziva države članice, naj ukrepajo v skladu z Listino in zagotovijo, da bodo državljani dobili splošen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe (vključno z zdravili in zdravljenjem), sodnega varstva, izobraževanja, socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanja;

7.  poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic žensk na vseh področjih javnega življenja, zlasti ko gre za družbeno in politično udeležbo; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo politike za dejavno podporo in potrditev teh pravic v skladu z resolucijo 66/130 generalne skupščine Združenih narodov z dne 19. decembra 2011 o ženskah in politični udeležbi;

8.  poudarja pravico invalidov, da imajo korist od ukrepov, namenjenih zagotavljanju njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti, kot določa člen 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, države članice ter njihove lokalne in regionalne oblasti, naj zagotovijo ustrezno spoštovanje, izvajanje in pregledno spremljanje teh pravic, zlasti tistih, ki so zapisane v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in v Marakeški pogodbi; meni, da ne bi smeli dodeliti nobenih sredstev EU projektom, ki kršijo te temeljne pravice, na primer projektom, ki invalide izolirajo od skupnosti;

9.  poziva EU, naj ratificira izbirni protokol h Konvenciji OZN o pravicah invalidov ter čim prej opraviti učinkovit, presečen in celovit pregled zakonodaje EU, da bi zagotovili njeno polno harmonizacijo z določbami iz konvencije, s čimer bi spodbudili resnično demokratičen in participativen proces, katerega namen bi bil zagotoviti neposredno in polno udeležbo invalidskih predstavniških organizacij;

10.  poudarja dejstvo, da je odbor OZN za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah o začetnem poročilu Evropske unije kritično ugotovil, da varčevalni ukrepi, ki so jih sprejele EU in države članice, poslabšujejo življenjski standard invalidnih oseb in ogrožajo uživanje temeljnih pravic;

11.  poudarja, da bi bilo treba spoštovati temeljne pravice prosilcev za azil, ki pridejo v stik z agencijo Frontex, ter da bi jim morali ponuditi poln dostop do uveljavitve teh pravic prek ustaljenega pritožbenega mehanizma; pozdravlja vključitev neodvisnega pritožbenega mehanizma v uredbo o evropski agenciji za mejno in obalno stražo, z namenom spremljanja in zagotavljanja spoštovanja temeljnih pravic v vseh dejavnostih agencije;

12.  pozdravlja preiskavo Evropske varuhinje človekovih pravic, ki je privedla do vzpostavitve tega mehanizma, ter njeno tekoče delo za zagotavljanje, da institucije Unije spoštujejo temeljne pravice; pozdravlja njeno preiskavo o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah, kadar države članice trošijo sredstva iz Evropskega kohezijskega sklada za financiranje projektov za nastanitev invalidov v institucijah namesto za njihovo vključevanje v družbo;

13.  poudarja, kako pomembno je, da EU in države članice zaščitijo avtohtone, etnične, narodne, jezikovne in verske skupnosti in ogrožene jezike;

14.  obžaluje vse primere diskriminacije; poziva EU in države članice, naj posebej pozorno spremljajo in učinkovito obravnavajo diskriminacijo manjšin in migrantov, pa tudi omejevanje svobode medijev, na kar redno opozarjajo peticije ter mednarodne organizacije, kot je npr. Novinarji brez meja; poziva EU in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje sedanjega položaja v medijskem sektorju, z namenom, da bi v celoti zagotovili svobodo in pluralnost medijev, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; opozarja, da je za Evropsko unijo značilna kulturna in jezikovna raznolikost in da so pravice kulturnih in jezikovnih manjšin zaščitene v skladu z Listino; poziva Svet, naj odmrzne predlog direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

15.  poziva države članice ter njihove lokalne in regionalne organe, naj zagotovijo temeljne pravice, vključno s pravico vseh državljanov iz tretjih držav v EU do dela v skladu z veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, obenem pa tem osebam omogočijo, da se bodo vključevale v družbo; izraža zaskrbljenost zaradi kršitev temeljnih pravic v centrih za sprejem in pridržanje migrantov;

16.  poudarja, da bi upravni in finančni mehanizmi, ki jih trenutno uporabljajo v sprejemnih centrih za migrante v nekaterih državah članicah lahko povzročili večje kršitve zakonodaje, korupcijo, zlorabe in kršitve temeljnih človekovih pravic;

17.  poziva Komisijo, naj brez oklevanja in v celoti izkoristiti svoje pristojnosti in posebne pravice za sankcioniranje držav članic, ki ne podpirajo in varujejo temeljnih pravic svobode izražanja in obveščanja ter svobode zbiranja in združevanja, ali ki izvajajo oblike zlorabe moči, kot sta institucionalni rasizem in ksenofobija;

18.  meni, da morajo EU in države članice dosledno spoštovati načelo solidarnosti in si v največji meri prizadevati za delitev odgovornosti, da bi zagotovili polno zaščito življenj migrantov in beguncev ter preprečevali čezmejni kriminal, ob polnem spoštovanju načela nevračanja in temeljnih pravic;

19.  opozarja na pogosto ponavljanje peticij v zvezi s težavami zakoncev državljanov EU z zakonitim prebivališčem in rezidentov za neomejen čas, ki prihajajo iz tretjih držav, pri uresničevanju njihovih pravic;

20.  meni, da uvedba nacionalnih zakonodaj, ki spodkopavajo naložbeno okolje za obnovljive vire energije, v nekaterih primerih ne pomeni le napada na pravno varnost, kot je navedeno v nekaterih prejetih peticijah, temveč bi jo lahko šteli za kršitev Listine, kadar odgovorni ne prenesejo ali izvedejo zakonodaje na področju energetske in podnebne strategije Unije;

21.  poudarja težave, ki nastajajo zaradi nepriznavanja uradnih dokumentov v različnih državah članicah, zlasti poročnih listov in potrdil o posvojitvi, kar onemogoča zagotavljanje otrokove koristi;

22.  poziva, naj se posebna pozornost nameni pravicam otrok, zlasti v okviru čezmejnih sporov o dodelitvi otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje, posvojitev brez privolitve staršev in pravice do stikov, na kar je Odbor za peticije opozoril v mnenju o čezmejnih vidikih posvojitve; poziva Komisijo, naj v okviru pregleda uredbe Bruselj IIa pripravi jasne smernice glede pojma „otrokova korist“; meni, da obstoječe razlike v Uniji glede dodelitve otroka v varstvo, vzgojo in preživljanje ter starševske odgovornosti onemogočajo zagotavljanje „otrokove koristi“ in pravice otroka, da ohrani stik z obema staršema;

23.  poziva k sprejetju nove zakonodaje za boj proti energetski revščini in pozdravlja prejšnje pobude na vseh upravnih ravneh, namenjene zagotavljanju splošnega dostopa do energije; meni, da sprejetje posebnih ukrepov za zagotovitev cenovno dostopne energije za vsa gospodinjstva sodi na področje socialne varnosti in socialne pomoči, kot je določeno v členu 34 Listine o temeljnih pravicah; ne odobrava odločitev, ki so zgolj rezultat sporov med organi zaradi pristojnosti, in ki lahko preprečijo varovanje teh pravic;

24.  obžaluje, da je revščina še vedno zelo razširjena in da otroci še vedno bolj tvegajo revščino kot odrasli; poziva EU in države članice, naj okrepijo svoje dejavnosti v zvezi s sprejetjem celovite strategije za uspešno obravnavanje vseh temeljnih vzrokov revščine otrok;

25.  poudarja, da je treba okrepiti vlogo Odbora za peticije pri podpiranju in varovanju temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina;

26.  pozdravlja napredek na področju pravic LGTBI v letu 2015; je še vedno zaskrbljen zaradi stalne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter zaradi omejevanja svobode govora, zbiranja in združevanja oseb LGTBI; ugotavlja, da je problem diskriminacije LGBTI družin treba obravnavati takoj, in poziva države članice, naj priznajo njihov pravni status, da bi jim zagotovili svobodo gibanja po vsej EU;

27.  poudarja, da mnogo oseb brez državljanstva nima pravice, da se udeleži volitev v Evropski parlament, pri dodeljevanju sedežev pa se jih vseeno upošteva; poziva Komisijo, naj razišče to vprašanje;

28.  ugotavlja kršitev temeljnih pravic interseksualnih oseb v Evropski uniji, ki uživajo le omejeno pravico do svoje lastne identitete;

29.  spodbuja Komisijo, naj se čim bolj učinkovito loti vprašanja nacionalnih volilnih pravic, zlasti v primerih, ko državljani izgubijo pravico voliti na nacionalnih volitvah, ker uveljavljajo svojo temeljno pravico do prostega gibanja in prebivanja, pa tudi v primerih, ko izgubijo pravico voliti na evropskih in lokalnih volitvah ali kadar so izključeni iz članstva v politični stranki;

30.  opozarja, da so se skladno s členom 46(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah visoke pogodbenice brez pridržkov slovesno zavezale, da bodo v skladu z načeli pravne države spoštovale končno sodbo Sodišča v vseh zadevah, v katerih bodo nastopale kot stranke“; obžaluje zamude pri izvrševanju in v nekaterih okoliščinah pomanjkanje politične volje, da bi izvršili nekatere sodbe Sodišča; spodbuja k sprejetju strožjih ukrepov v primeru, ko se z izvrševanjem sodb zavlačuje ali se jih ne izvršuje;

31.  poziva institucije in organe Unije in držav članic, naj pri izvrševanju prava Unije zagotovijo visoko raven varstva okolja ter spoštujejo načelo trajnostnega razvoja; obžaluje pretirane gradbene posege, ki smo jim priča v nekaterih delih EU in imajo škodljive posledice za okolje in življenje evropskih državljanov in prebivalcev, ki živijo na prizadetih območjih;

32.  poudarja temeljno pravico do dobrega upravljanja; poziva države članice, naj bodo vzor in naj med drugim zagotovijo, da bodo njihovi upravni postopki odprti, odgovorni, pošteni, pregledni in sorazmerni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Heinz K. Becker, Soledad Cabezón Ruiz, Pál Csáky, Miriam Dalli, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Goddyn, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Laurenţiu Rebega, Sofia Sakorafa, Yana Toom, Ángela Vallina, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Iturgaiz, Urszula Krupa, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Josep-Maria Terricabras, Axel Voss


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

17.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Frank Engel, Tanja Fajon, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Harald Vilimsky, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Dalton, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ska Keller, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lynn Boylan, Verónica Lope Fontagné, Mylène Troszczynski, Tom Vandenkendelaere, Rainer Wieland


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Sophia in 't Veld

ECR

Monica Macovei

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Malin Björk, Lynn Boylan, Barbara Spinelli

PPE

Heinz K. Becker, Michał Boni, Frank Engel, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, József Nagy, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Tom Vandenkendelaere, Rainer Wieland, Tomáš Zdechovský

S&D

Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

Verts/ALE

Ska Keller, Judith Sargentini, Bodil Valero

4

-

EFDD

Kristina Winberg

ENF

Lorenzo Fontana, Mylène Troszczynski, Harald Vilimsky

4

0

ECR

Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Helga Stevens, Branislav Škripek

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo