Postopek : 2016/2219(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0355/2016

Predložena besedila :

A8-0355/2016

Razprave :

PV 13/12/2016 - 13
CRE 13/12/2016 - 13

Glasovanja :

PV 14/12/2016 - 9.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0502

POROČILO     
PDF 1318kWORD 163k
28.11.2016
PE 587.429v02-00 A8-0355/2016

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015

(2016/2219(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Josef Weidenholzer

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ
 MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV
 ANNEX I
 ANNEX II
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015

(2016/2219(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov, ki velja od 24. oktobra 1945,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) o človekovih pravicah, zlasti mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966 v New Yorku,

–  ob upoštevanju temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, vključno s konvencijo OZN o pravicah invalidov, katere pogodbenica je EU,

–  ob upoštevanju konvencije OZN z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk(1),

–  ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah in resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah(2),

–  ob upoštevanju mednarodne konvencije z dne 18. decembra 1990 o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin(3),

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravici do razvoja(4),

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev in končnega dokumenta plenarnega zasedanja generalne skupščine na visoki ravni, znanega kot svetovna konferenca o domorodnih ljudstvih(5),

–  ob upoštevanju dunajske deklaracije in akcijskega programa, ki sta bila sprejeta 25. junija 1993(6),

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz leta 1995(7) ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju iz leta 1994(8) in rezultatov konferenc o njunem pregledu,

–  ob upoštevanju pariških načel OZN o nacionalnih institucijah za človekove pravice(9),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva pravice starejših,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“(10), ki ga je 28. junija 2016 objavila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(12) in posodobljenih smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(13),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(14),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja(15),

–  ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev(16), ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic in demokracije pri njihovih obiskih zunaj Evropske unije(17),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015, ki ga je Svet sprejel 20. junija 2016(18),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020, ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015(19),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2016 o enakopravnosti lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev(20) in seznama ukrepov Komisije za povečanje njihove enakopravnosti (2016–2019)(21),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju(22),

–  ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015(23) in sklepov Sveta o migraciji z dne 20. julija 2015(24), 14. septembra 2015(25) in 22. septembra 2015(26),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/260 z dne 17. februarja 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice(27),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic(28),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“(29),

–  ob upoštevanju revidiranih kazalnikov EU za celovit pristop k izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti1a na ravni EU, ki jih je Svet sprejel 20. septembra 2016(30),

–  ob upoštevanju istanbulske konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima(31),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP(32),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice/podpredsednice Komisije z dne 18. novembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike(33),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta iz Vallette z dne 11. in 12. novembra 2015(34),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 13. oktobra 2015 o ženskah, miru in varnosti(35),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 19. junija 2008 o spolnem nasilju kot vojnem zločinu(36),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti(37),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 18. decembra 2014 o zaščiti migrantov(38),

–  ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč(39),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(40),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava(41),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(42),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS(43),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju(44),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi(45),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(46),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(47),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(48),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu(49),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah EU za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(50),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(51),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(52),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(53) in poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin o manjšinah in kastnem razlikovanju z dne 28. januarja 2016(54),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(55),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(56),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav(57),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(58),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic(59),

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, na podlagi katerih se izvaja okvir OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, ki ga je Svet za človekove pravice odobril v svoji resoluciji 17/4 z dne 16. junija 2011(60),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske ustanove za demokracijo za leto 2015(61),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0355/2016),

A.  ker člen 21 PEU Evropsko unijo zavezuje skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) v skladu z načeli, na katerih temelji in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

B.  ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Evropske unije;

C.  ker člen 3 PEU določa, da Evropska unija „[v] odnosih s preostalim svetom [...] podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov“;

D.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic temelji zunanje in varnostne politike EU, kot določa klavzula o človekovih pravicah v vseh sporazumih EU s tretjimi državami;

E.  ker so spoštovanje človekovih pravic, mir, varnost in razvoj tesno povezani in se medsebojno krepijo;

F.  ker bi bilo treba politiko podpiranja človekovih pravic in demokracije vključiti tudi v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, na primer v razvojno, migracijsko, varnostno, protiteroristično, širitveno in trgovinsko politiko, zlasti z izvajanjem pogojevanja s človekovimi pravicami;

G.  ker je notranja in zunanja usklajenost na področju človekovih pravic ključna za verodostojnost politike človekovih pravic EU v tujini ter ker je večja usklajenost notranje in zunanje politike EU in tudi med zunanjimi politikami EU nujna za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic in demokratizacije; ker bi večja skladnost morala EU omogočiti hitrejše in učinkovitejše odzivanje že v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic; ker je težava v zvezi z usklajenostjo posebno izrazita pri sedanji migracijski politiki;

H.  ker so vrednote svobode, spoštovanja človekovih pravic in načela rednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker za demokratično ureditev ne zadostujejo samo pravične in svobodne volitve, temveč so potrebni tudi pregledno in odgovorno upravljanje, spoštovanje pravne države, svoboda govora, spoštovanje človekovih pravic, neodvisno sodstvo ter spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah;

I.  ker je spoštovanje človekovih pravic ogroženo po vsem svetu in ker univerzalnost človekovih pravic resno spodkopavajo številni avtoritarni režimi; ker so po vsem svetu številni poskusi zmanjšanja prostora civilne družbe, tudi na večstranskih forumih; ker ima kršenje človekovih pravic negativne posledice za posameznike, njihove sorodnike in celotno družbo;

J.  ker je bila EU ključni akter pri sprejetju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katere cilj je uresničitev človekovih pravic za vse;

K.  ker je Svet 20. julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, da bi se EU lahko spoprijela z izzivi z bolj usmerjeno, sistematično in usklajeno uporabo instrumentov na področju človekovih pravic; ker bi bilo treba ta akcijski načrt izvajati v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

L.  ker je podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko izjavila, da bodo človekove pravice ena njenih glavnih prednostnih nalog in da jih namerava uporabiti kot vodilo pri vseh svojih odnosih s tretjimi državami; ker je poleg tega ponovila zavezanost EU k spodbujanju človekovih pravic na vseh področjih zunanjih odnosov, in sicer brez izjeme;

M.  ker je zavezanost EU učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, sestavni del zunanje politike Unije, ki izhaja iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami; ker je dialog s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih eno od najučinkovitejših orodij za obravnavanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

N.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, s katerimi se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k mednarodnim prizadevanjem za spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;

O.  ker je tesno sodelovanje s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah po mnenju EU ena od njenih glavnih prednostnih nalog pri spodbujanju človekovih pravic in spopadanju s kršitvami človekovih pravic;

P.  ker je Parlament v resoluciji z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj(62) izrazil zaskrbljenost zaradi zatiranja organizacij civilne družbe, poudaril, da je treba osnovati sistem spremljanja za ocenjevanje napredka na področju politik in regulativnih določb ter pozval, da se ustvari okolje, ki bo omogočalo sodelovanje organizacij civilne družbe; ker so številne države nedavno sprejele strogo zakonodajo na področju nevladnih organizacij, v skladu s katero so tuje organizacije, ki domnevno ogrožajo njihovo ustavno ureditev, obrambo ali varnost, nezaželene, in ker je bilo samo leta 2015 po svetu ubitih 185 aktivistov za človekove pravice na področju okolja, od tega 66 % iz držav Latinske Amerike;

Q.  ker je vse več držav, zlasti v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, uporabilo prepoved potovanja, da so zagovornikom človekovih pravic preprečile spremljanje mednarodnih dogodkov;

R.  ker člena 18 in 19 splošne deklaracije o človekovih pravicah priznavata, da imajo vsi pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi ter svobode mišljenja in izražanja, vključno s pravico, da nihče ne sme biti žrtev nadlegovanja zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje; ker se je število primerov pregona oseb, ki so le miroljubno uveljavljale svojo pravico do svobode mišljenja, bogoslužja in izražanja, zelo povečalo;

S.  ker člen 20 splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da imajo vsi pravico do mirnega zbiranja in združevanja; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 21/16 države opozarja na njihovo obveznost, da spoštujejo in v celoti varujejo pravice posameznikov do mirnega zbiranja in svobodnega združevanja, tako v spletu in resničnem življenju, in ker je treba podpreti svobodo misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom;

T.  ker vsi humanitarni ukrepi temeljijo na temeljnih pravilih mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, ki jih določajo ženevske konvencije in dodatni protokoli; ker je treba zagotoviti popolnoma nevtralno in nepristransko varstvo civilistov in razseljenih oseb na konfliktnih območjih ter ker mora prevladati neodvisnost pomoči;

U.  ker je nezakonita zasedba ozemlja trajna kršitev mednarodnega prava, pri čemer je okupacijska sila v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom odgovorna za civilno prebivalstvo na zasedenem ozemlju;

V.  ker je težko ohraniti dokaze o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu, zlasti v času doslej največjih tokov beguncev, ki bežijo pred nasiljem; ker je ohranjanje dokazov ključno za privedbo storilcev pred sodišče;

W.  ker so bila prizadevanja za zaprtje zapora v zalivu Guantanamo neuspešna, leta 2015 pa je bilo izpuščenih ali premeščenih samo 20 pripornikov;

X.  ker je po svetu vse več ljudi, ki bežijo pred vojno, oboroženimi spopadi ali drugimi ponižujočimi razmerami, ti begunski tokovi in različne oblike migracije pa so velik izziv tako za EU kot za ves svet, ki zahteva takojšnje, učinkovite in trajnostne rešitve v skladu z našimi skupnimi evropskimi vrednotami; ker humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja Komisija, vodilna svetovna donatorka, pomaga beguncem in razseljenim osebam v več kot 30 državah;

Y.  ker so za boj proti tihotapljenju ljudi, trgovini z njimi in njihovemu izkoriščanju za delovno silo potrebni kratko-, srednje- in dolgoročni odzivi, vključno z ukrepi za razbitje kriminalnih mrež in privedbo storilcev kaznivih dejanj pred sodišče, za zbiranje in analizo podatkov, za zaščito žrtev in vračanje migrantov brez urejenega statusa, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami in dolgoročne strategije, ki obravnavajo povpraševanje po žrtvah trgovine z ljudmi in tihotapljenja, ter temeljne vzroke za migracije, ki ljudi silijo v roke tihotapcev;

Z.  ker je pravičnost bistvena za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter so EU in njene države članice brezpogojne podpornice Mednarodnega kazenskega sodišča vse od njegove ustanovitve, pri čemer spodbujajo univerzalnost njegovega rimskega statuta in zagovarjajo njegovo integriteto, da bi prispevale k njegovi neodvisnosti;

AA.  ker je bil dosežen velik napredek pri odpravi smrtne kazni in ker so jo številne države opustile, druge pa so za ta namen sprejele zakonodajne ukrepe; ker se je leta 2015 izjemno povečalo skupno število usmrtitev, od katerih jih je bilo 90 % izvršenih v samo treh državah, in sicer v Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji; ker je Belorusija edina država v Evropi, ki še smrtne kazni še ni odpravila;

AB.  ker je enakost spolov ena od temeljnih evropskih vrednot in vključena v pravni in politični okvir EU, je pa tudi v središču programa OZN do leta 2030; ker sta se nasilje in diskriminacija proti ženskam in dekletom v zadnjih letih izjemno povečala, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih;

AC.  ker po ocenah Unicefa 250 milijonov otrok živi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, skoraj 50 milijonov otrok je bilo prisilno razseljenih zaradi nasilja, vojne, grozodejstev, terorizma in vstaj ali preseljenih čez mejo, številni pa še naprej trpijo zaradi vseh oblik diskriminacije, nasilja, izkoriščanja, zlorabe, prisilnega dela, revščine in nedohranjenosti;

AD.  ker je po podatkih Unicefa eden od 200 otrok na svetu begunec, ker je skoraj ena tretjina otrok, ki živijo zunaj svoje države rojstva, beguncev in ker se je število begunskih otrok med letoma 2005 in 2015 podvojilo;

AE.  ker člen 25 splošne deklaracije o človekovih pravicah priznava, da ima vsaka oseba pravico do „življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo“, v okviru katere sta materinstvo in otroštvo upravičena do posebne oskrbe in pomoči, ki vključuje zdravniško oskrbo; ker bi bilo treba vsem otrokom omogočiti izobraževanje, ustrezno prehrano in zdravstveno varstvo; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 26/28(36) poziva, naj se na naslednjem zasedanju socialnega foruma Sveta OZN za človekove pravice v ospredje postavi dostopnost zdravil v okviru pravice vsakogar, da uživa najvišji dosegljiv standard telesnega in duševnega zdravja; ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije zapisano, da je uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

AF.  ker morajo oblasti v skladu s konvencijo OZN o otrokovih pravicah spoštovati pravice otroka, ki je ločen od enega ali obeh staršev;

AG.  ker se na številnih območjih po svetu še vedno izvaja nasilje nad manjšinami, med drugim lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, in ker je razširjena diskriminacija pri zdravstvenem varstvu ter v izobraževanju, zaposlovanju in drugih sektorjih;

AH.  ker se v poročilih še vedno navajajo kršitve državljanskih in političnih, ekonomskih, delavskih, socialnih in kulturnih pravic kot tudi okoljska škoda zaradi zlorab nekaterih akterjev v zasebnem sektorju po vsem svetu; ker obstaja tesna povezava med korupcijo, davčnimi utajami, nezakonitimi tokovi kapitala in kršitvami človekovih pravic;

AI.  ker vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah veljajo za vse države in podjetja, bodisi nadnacionalna bodisi druga, ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo, vendar so učinkoviti mehanizmi nadzora in sankcij še vedno izziv za izvajanje teh načel na svetovni ravni; ker je treba ustrezno upoštevati posebne značilnosti malih in srednjih podjetij ter jih združiti s pristopom prožne družbene odgovornosti podjetij, prilagojene njihovemu potencialu;

AJ.  ker je Komisija oktobra 2015 objavila novo trgovinsko strategijo z naslovom „Trgovina za vse“, v kateri je opredelila svoj cilj, da bo trgovino uporabila kot orodje za krepitev človekovih pravic v tretjih državah;

AK.  ker je EU leta 2015 začela pripravljati zakonodajo za obravnavo trgovine z minerali, ki povzroča konflikte;

AL.  ker državnih in mednarodnih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre in svetovni pokali v nogometu, ne bi smeli izrabljati v politične namene, temveč pri njihovi organizaciji v celoti spoštovati vse človekove pravice, kot so določene v olimpijski listini, njihov cilj pa bi moral biti harmoničen razvoj človeštva, da bi spodbujali miroljubno družbo, ki bi stremela k varstvu človekovih pravic in človekovega dostojanstva in v kateri ne bi bilo diskriminacije na podlagi narodnosti, rase, vere, političnega prepričanja, spola, spolne identitete, spolne usmerjenosti ali spolnih značilnosti ipd.;

AM.  ker na najosnovnejše človekove pravice, kot je dostop do vode, naravnih virov in hrane, negativno vplivajo podnebne spremembe;

Osrednja vloga človekovih pravic v zunanjih politikah EU

1.  je resno zaskrbljen, ker sta spodbujanje in varstvo človekovih pravic in demokratičnih vrednot ogrožena po vsem svetu ter ker se univerzalnost človekovih pravic močno spodkopava v številnih delih sveta, tudi v avtoritarnih režimih in z delovanjem terorističnih skupin, kot je Daiš;

2.  je resno zaskrbljen zaradi številnih, vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, vse večjega omejevanja svobode zbiranja in izražanja ter vse številnejših represivnih zakonov zoper civilno družbo, ki se po svetu – v državah, kot so Rusija, Turčija in Kitajska – sprejemajo pod pretvezo boja proti terorizmu (z uvedbo protiterorističnih zakonov, izrednih razmer in varnostnih ukrepov), saj imajo ti represivni zakoni velikokrat negativen vpliv na človekove pravice in se pogosto zlorabljajo; opozarja, da ta zakonodaja nikakor ne bi smela služiti za zmanjšanje prostora, v katerem lahko delujejo skupine civilne družbe; poziva k jasni obsodbi teh zlorab in kršitev;

3.  odločno poudarja, da je EU zavezana skupni zunanji in varnostni politiki ter vsem drugim politikam z zunanjo razsežnostjo, ki temeljijo na spodbujanju demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnih človekovih pravic ter humanitarnega prava; ponovno poudarja, da so ta načela tudi neločljivo povezana z zunanjim delovanjem, ki presega skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z razvojnimi in humanitarnimi politikami;

4.  poziva vse institucije EU in države članice, naj uresničujejo svoje zaveze, da bodo spodbujale demokracijo in pravno državo, varovale in uveljavljale človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do razvoja z miroljubnimi sredstvi, ter naj človekovim pravicam namenijo osrednje mesto v odnosih EU z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnerji, in na vseh ravneh;

5.  ponovno poziva države članice, naj bodo zgled drugim državam in enotno podprejo nedeljivost, soodvisnost, medsebojno povezanost in univerzalnost človekovih pravic, zlasti z ratifikacijo vseh mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, ki jih je vzpostavila OZN;

6.  poudarja, da bi morala EU, če želi biti verodostojni akter na področju zunanjih odnosov, bolje uskladiti notranjo in zunanjo politiko na področju spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot, pri čemer so ključne strategije na področju človekovih pravic za spodbujanje in zaščito pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter si prizadevati za sistematično dosledno in usklajeno izvajanje politike na področju človekovih pravic EU;

7.  opozarja na svojo dolgoročno zavezo spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki jo med drugim odražajo vsakoletna podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, delo Pododbora za človekove pravice, podporo demokraciji in opazovanje volitev, Evropska ustanova za demokracijo, vsakomesečne razprave na plenarnih zasedanjih, resolucije o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ter številne parlamentarne delegacije;

8.  je globoko zaskrbljen, ker je danes vse več zagovornikov človekovih pravic tarča napadov; poziva EU in zlasti podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sistematično in odločno obsojata umore zagovornikov človekovih pravic in vse poskuse nasilja, preganjanja, groženj, nadlegovanja, izginotja, aretacije in samovoljnega pripora zoper njih, obsodita pa naj tudi tiste, ki ta grozodejstva izvajajo ali dopuščajo, prav tako pa naj okrepita javno diplomacijo, s katero bosta javno in jasno podprli zagovornike človekovih pravic, tudi pri njihovem pričanju v večstranskih forumih; poziva EU, naj pripravi smernice za to politiko, saj bo tako poskrbela za doslednost svojih trenutnih prednostnih nalog, opredeljenih v različnih obstoječih smernicah EU; spodbuja delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic, zlasti s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem zagovornikov človekovih pravic v zaporu in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki; ponovno opozarja na pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) pri nudenju nujne neposredne finančne in materialne pomoči zagovornikom človekovih pravic, ki so ogroženi, in sklada za nujno pomoč, ki delegacijam EU omogoča dodeljevanje neposredne priložnostne pomoči zagovornikom človekovih pravic, katerih življenje je v neposredni nevarnosti;

9.  poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo ustanovitev nacionalnih institucij za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli Združenih narodov, ki bodo imele dovolj pristojnosti, virov in strokovnega znanja za zagotavljanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

10.  opozarja, da je treba med Unijo in njenimi partnerji razviti medparlamentarne odnose v okviru odkritega dialoga, ki bo temeljil na medsebojnem razumevanju in zaupanju, z namenom učinkovitega spodbujanja človekovih pravic;

Strateški okvir EU za človekove pravice in demokracijo in novi akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo

11.  pozdravlja sprejetje drugega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in poziva EU in njene države članice, naj v celoti, dosledno, pregledno in pravočasno izvajajo ukrepe iz tega načrta ter povečajo podporo za demokracijo; poudarja, da je za usklajeno izvajanje akcijskega načrta potrebno soglasje in poglobljeno sodelovanje med EU in državami članicami, ki jih odločno poziva, naj ta načrt izvajajo in pregledujejo bolj samostojno; poudarja, da bi morale države članice poročati o izvajanju akcijskega načrta;

12.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz drugega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako v smislu namenskih človeških virov v delegacijah ter na Komisiji in v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) kot v smislu razpoložljivih finančnih sredstev za projekte;

13.  meni, da je svobodna civilna družba eden od temeljev za varstvo in podpiranje človekovih pravic in demokratičnih vrednot, zato je zaskrbljen, da se njen javni prostor zmanjšuje in da so zagovorniki človekovih pravic in novinarji po vsem svetu vse bolj ogroženi; pozdravlja dejstvo, da je bila odprava groženj prostoru civilne družbe kot cilj vključena v akcijski načrt, in poziva EU, naj izvede načrtovane ukrepe; spodbuja vse strani, ki sodelujejo pri zunanjem delovanju EU, naj opredelijo in obravnavajo obstoječe vrzeli pri varstvu človekovih pravic in demokratičnih svoboščin ter okrepijo sodelovanje s civilno družbo, parlamenti, političnimi strankami in lokalnimi oblastmi ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami na terenu; opozarja, da akcijski načrt ne vključuje posebnega cilja za spodbujanje demokratičnih standardov v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

Letno poročilo EU

14.  pozdravlja prizadevanja, da se vsebinski del letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljša in postane bolj jedrnat in sistematičen ter širše dostopen splošni javnosti; ponavlja svoje prepričanje, da bi bilo treba letno poročilo izboljšati z bolj objektivnim pristopom, v okviru katerega bi se v poročilu poleg dosežkov in dobre prakse izpostavili zelo specifični izzivi in omejitve v tretjih državah ter določila priporočila za popravne ukrepe, vsebovalo pa bi tudi informacije o ukrepih, ki jih je izvedla ESZD, da bi se soočila s temi izzivi; ponavlja svoje mnenje, da bi morala biti poročila o posameznih državah, ki so sestavni del letnega poročila, čim manj opisna in bi morala bolje predstaviti izvajanje državnih strategij na področju človekovih pravic in demokracije ter zagotoviti pregled učinka ukrepov EU na terenu;

15.  znova poziva k sistematičnemu in celovitemu poročanju o sprejetih ukrepih, doseženih rezultatih in političnih sklepih, ki so bili oblikovani v odziv na resolucije Parlamenta o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države; vztraja, da se je treba hitro in ustrezno odzvati na kršitve človekovih pravic, tudi v zgodnjih fazah; v zvezi s tem pozdravlja nadaljnje ukrepe ESZD v okviru Pododbora za človekove pravice na osnovi resolucij o razpravah glede primerov kršenja človekovih pravic, demokracije in pravne države; Komisijo in ESZD znova poziva, naj izčrpno pisno odgovorita na resolucijo Parlamenta o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji, saj ima to pomembno vlogo pri sistematičnem in poglobljenem spremljanju vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, ter pri parlamentarnem nadzoru; ponavlja povabilo visoki predstavnici in podpredsednici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na poročilo Parlamenta;

Posebni predstavnik EU za človekove pravice

16.  opozarja na pomembnost vplivnejšega in prožnejšega mandata posebnega predstavnika EU za povečanje učinkovitosti, doslednosti in prepoznavnosti EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel po svetu; znova poziva, naj ta mandat postane stalen; poleg tega meni, da bi moral imeti posebni predstavnik EU pravico do javnega nastopanja, pooblastilo za dajanje pobud, večjo prepoznavnost v javnosti ter ustrezne vire in strokovno znanje;

17.  poudarja, kako pomembna sta sistematična podpora za civilno družbo ter pristno in temeljito posvetovanje z njo med pripravami na obiske posebnega predstavnika EU v partnerskih državah; v zvezi s tem pozdravlja tesno sodelovanje posebnega predstavnika EU z zagovorniki človekovih pravic in s civilno družbo, vključno z lokalnimi predstavniki, mladino in otroki, pa tudi z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, pred in med obiskom partnerskih držav ter po njem, ter poudarja pomen trajnega in še tesnejšega delovanja na tem področju, pa tudi potrebo po jasnih in preglednih mehanizmih za spremljanje; v celoti podpira osredotočenje posebnega predstavnika EU na spodbujanje in varstvo odprtega prostora za civilno družbo in zagovornike človekovih pravic kot ključno prednostno nalogo njegovega mandata; poziva posebnega predstavnika EU, naj po svojih obiskih redno poroča Parlamentu; obžaluje, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in razpoložljivih govorov; obžaluje tudi, da ni na voljo uradnih informacij o njegovih dejavnostih in načrtih niti poročil o napredku ali pregledov;

18.  spodbuja posebnega predstavnika EU, naj se še naprej sistematično zavzema za prednostne naloge EU na področju človekovih pravic in poglobi sodelovanje z vsemi pomembnimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter mehanizmi za človekove pravice; poziva Svet, naj v mandat prihodnjih posebnih predstavnikov EU za geografska območja kot splošno načelo sprejme vključitev sistematičnega sodelovanja s posebnim predstavnikom EU;

Strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in demokracije ter vloga delegacij EU

19.  pozdravlja vključitev demokracije v strategije za posamezne države na področju človekovih pravic kot nujnega elementa za celovito analizo stanja človekovih pravic in demokracije v partnerskih državah;

20.  znova poudarja pomembnost upoštevanja strategij za posamezne države na področju človekovih pravic na vseh ravneh oblikovanja politik do tretjih držav, tudi v okviru priprav političnih dialogov na visoki ravni, dialogov o človekovih pravicah, strateških dokumentov držav in letnih akcijskih programov;

21.  ponavlja, da bi se morale strategije za posamezne države na področju človekovih pravic ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno; poudarja, da je treba te strategije redno ocenjevati; poziva k nadaljnjim izboljšavam sodelovanja, komunikacije in izmenjave informacij med delegacijami EU, veleposlaništvi držav članic in institucijami EU pri pripravi in izvajanju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic; ponavlja svojo zahtevo, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogočita dostop do strategij za posamezne države na področju človekovih pravic in prejemanje informacij o tem, kako EU izvaja te strategije, ter naj se strategije predstavijo v obliki, ki bo poslancem omogočala, da ustrezno opravijo svojo dolžnost pregleda;

22.  poudarja, da je treba izvajati skladno in prepoznavno politiko EU za civilno družbo in bolje razumeti uporabo javne diplomacije; spodbuja objavo strategij za posamezne države na področju človekovih pravic in časovnih načrtov ter vzpostavitev učinkovitih povratnih informacij, spremljanja primerov in izmenjave informacij;

23.  pozdravlja, da so vse delegacije EU imenovale kontaktne točke za človekove pravice in/ali enakost spolov, ter opozarja na svoje priporočilo visoki predstavnici in podpredsednici ter ESZD, naj oblikujeta jasne operativne smernice o vlogi kontaktnih točk za človekove pravice; vztraja, da bi moralo tudi diplomatsko osebje držav članic podpirati delo kontaktnih točk za človekove pravice; zahteva, da mora delo kontaktnih točk za človekove pravice potekati povsem neodvisno in brez političnega vmešavanja in nadlegovanja nacionalnih oblasti tretjih držav, predvsem pri stikih z aktivisti na področju človekovih pravic in civilno družbo; vztraja pri pomenu usposabljanja celotnega osebja delegacij EU v zvezi z vsebino smernic EU o človekovih pravicah;

24.  pozdravlja večji proračun in poenostavljene postopke EIDRH za obdobje 2014–2020 in poziva, naj se načrtovana dodelitev za vmesni pregled tega instrumenta ohrani za preostalo obdobje trenutnega večletnega finančnega okvira; ponovno opozarja, da se morajo različni instrumenti financiranja EU uskladiti in dopolnjevati med seboj in da je treba poskrbeti, da bo to izboljšanje veljalo za vse instrumente, ki so pomembni za človekove pravice;

25.  poziva k vsakoletnemu sprejetju letnih akcijskih programov evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice namesto nedavnega dvoletnega (2016–2017), da bi zagotovili čim večjo prožnost pri odzivu na spreminjajoče se razmere in optimalno dopolnjevanje z drugimi instrumenti za zunanje financiranje EU;

Dialogi in posveti o človekovih pravicah

26.  znova izraža podporo posebnim dialogom o človekovih pravicah in priznava, da so lahko uspešno in učinkovito orodje za dvostransko delovanje in sodelovanje, če nasprotnim strankam omogočajo sodelovanje pri konkretnih vprašanjih in pošiljanje pomembnih političnih sporočil, so usmerjeni v rezultate in predmet doslednega spremljanja ter niso namenjeni samo izmenjavi informacij o dobri praksi in izzivih; poziva EU, naj v vse dialoge o človekovih pravicah sistematično vključi razprave o stanju pravic žensk in otrok;

27.  priznava pomembnost sodelovanja v posebnih dialogih o človekovih pravicah tudi z državami, ki imajo na tem področju resne težave; vendar poudarja, da mora EU sprejeti jasne politične sklepe, če ti dialogi o človekovih pravicah nimajo pozitivnih rezultatov; svari pred zapostavljanjem razprav o človekovih pravicah v političnih dialogih na visoki ravni;

28.  vztraja, da se razprave o človekovih pravicah v političnih razpravah na visoki ravni nikoli ne bi smele podrediti drugim interesom; ponavlja svoj poziv ESZD, naj oblikuje mehanizem za pregled dialogov o človekovih pravicah, da se izboljšajo; meni, da bi morali v primeru trajnega neuspeha teh dialogov uporabiti alternativna orodja za podporo uveljavljanju človekovih pravic v zadevni državi;

29.  poziva ESZD, naj nadalje sistematično vodi pripravljalne dialoge s civilno družbo, da se njihovi izidi neposredno vključijo v dialoge o človekovih pravicah; poudarja, da je pomembno, da visoka predstavnica in podpredsednica ter ESZD v dialogih o človekovih pravicah opozarjata na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic; poziva ESZD, naj sistematično spremlja zaveze, sprejete med dialogi o človekovih pravicah, in sistematizira poročevalska srečanja z organizacijami civilne družbe;

Smernice EU o človekovih pravicah

30.  pozdravlja smernice EU o človekovih pravicah kot dragoceno orodje zunanje politike EU na področju človekovih pravic, ki zagotavlja praktično usmeritev za delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic; ponovno poziva, naj se brez odlašanja sprejmejo nove smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic;

31.  odločno poudarja pomembnost stalnega ocenjevanja izvajanja smernic z jasnimi referenčnimi merili; poziva Komisijo, naj izvede in objavi izčrpno oceno o izvajanju smernic v delegacijah EU in diplomatskih predstavništvih držav članic v vseh tretjih državah, da bi odkrila morebitne razlike in vrzeli pri izvajanju in jih odpravila; meni, da je treba za ustrezno izvajanje smernic zagotoviti sistematično in učinkovito usposabljanje uslužbencev ESZD in osebja delegacij EU;

Boj proti vsem oblikam diskriminacije

32.  najstrožje obsoja vse oblike diskriminacije, tudi na podlagi rase, barve kože, spola, spolne usmeritve, spolne identitete, jezika, kulture, vere ali prepričanja, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali drugega statusa; ponovno poziva k okrepljeni politiki in diplomaciji EU, katere cilj bi bil odpraviti vse vrste diskriminacije in izkoristiti vsako priložnost za izražanje resne zaskrbljenosti zaradi teh vrst diskriminacije; poleg tega poziva EU, naj še naprej spodbuja ratifikacijo in popolno izvajanje vseh ustreznih konvencij OZN, kot je Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ali Konvencija OZN o pravicah invalidov; pozdravlja delo ESZD v zvezi s priročnikom o nediskriminaciji;

Misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP)

33.  opozarja na zavezo EU vključitvi človekovih pravic in vidikov spola v misije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti in nedavno sprejeto resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2242, v skladu s katero so ženske osrednji element vseh prizadevanj za obravnavanje globalnih izzivov; v zvezi s tem znova poziva EU in njene države članice, naj v procesu doseganja trajnostne sprave podpirajo sistematično sodelovanje žensk kot ključni element mirovnih procesov; v zvezi s tem poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pa tudi pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih;

34.  poudarja, da je SVOP instrument, ki ne zagotavlja zgolj evropske varnosti, temveč je tudi del instrumentov zunanje politike EU in ga je zato treba uporabljati za krepitev podpiranja človekovih pravic in demokracije v tretjih državah;

35.  poziva k nadaljnjemu evropskemu vojaškemu povezovanju, da bi se izboljšala pripravljenost in prožnost evropskih oboroženih sil za odzivanje na grožnje in primere hujših kršitev človekovih pravi, genocida ali etničnega čiščenja; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba koncept „odgovornosti za zaščito“ utrditi v mednarodnem pravu in da bi morala EU kot skupnost vrednot voditi pobude in pomembne ukrepe za zaščito civilistov, tudi ko te ogrožajo njihove lastne države;

36.  poudarja, da je tihotapljenje migrantov povezano s trgovino z ljudmi in pomeni resno kršitev človekovih pravic; opozarja, da so misije skupne varnostne in obrambne politike, kot so Pomorske sile Evropske unije – sredozemska operacija Sophia (EURONAVFOR MED), učinkovito sredstvo za boj proti tihotapljenju migrantov; poziva EU, naj še naprej izvaja in krepi tovrstne operacije;

37.  poziva Svet za zunanje zadeve ter visoko predstavnico in podpredsednico, naj zahtevata, da vodje misij EU in ustrezni predstavniki EU (vodje civilnih operacij EU, poveljniki vojaških operacij EU in posebni predstavniki EU) poročajo o primerih hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in spodbujajo kodeks ravnanja glede ukrepov Varnostnega sveta za preprečevanje genocida, hudodelstev zoper človečnost ali vojnih hudodelstev, s katerim bi se države članice OZN zavezale k podpori ukrepov Varnostnega sveta, ki bi bili namenjeni preprečevanju ali končanju takih hudodelstev; poziva k vključevanju politik za varstvo otrok v vse civilne in vojaške operacije EU, v katerih prihaja do stikov z otroki;

38.  zahteva, naj EU okrepi sodelovanje z OZN pri oblikovanju skupne strateške vizije o varnosti na podlagi nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter revizije mirovnih operacij OZN in njenega načina graditve miru; vztraja, da je potrebno sodelovanje z OZN pri krepitvi vloge in zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov, civilnem in vojaškem kriznem upravljanju in reševanju konfliktov ter da je treba še dodelati postopke za uporabo skupne varnostne in obrambne politike za podporo operacij OZN, vključno z napotitvijo bojnih skupin EU ali gradnjo zmogljivosti in pobudami za reformo varnostnega sektorja, pri tem pa človekove pravice in spol vključiti v delo misij in operacij;

Vsestransko sodelovanje na področju človekovih pravic

39.  odločno poudarja, da so človekove pravice, opredeljene v konvencijah OZN, univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane, kot to opredeljujeta dunajska deklaracija iz leta 1993 in akcijski program, ter da je treba doseči spoštovanje teh pravic; opozarja, da je Unija zavezana spodbujati in razvijati mednarodno pravo v okviru OZN; poudarja, da je pomembno, da države članice ratificirajo vse mednarodne instrumente na področju človekovih pravic, ki jih je vzpostavila OZN, vključno z instrumenti, določenimi v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, in zlasti opcijskim protokolom, v katerem so določeni mehanizmi za pritožbe in izvajanje preiskav, v skladu s členom 21 PEU;

40.  poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava; znova poudarja tudi, da je pomembno, da EU dejavno in dosledno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s Tretjim odborom, Generalno skupščino OZN in Svetom za človekove pravice, da bi izboljšala svojo verodostojnost; podpira prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj okrepi prakso medregijskih pobud, sprejema in predlaga resolucije ter natančneje spremlja postopek splošnega rednega pregleda OZN; obsoja dejstvo, da sedeže v Svetu ZN za človekove pravice pogosto zasedajo države z dokazano zgodovino hudih kršitev človekovih pravic, zato poziva države članice EU, naj objavljajo svoje glasove; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj v svojih vzorcih glasovanja odražajo enak pomen pravic ter svoj glas za resolucije Sveta ZN za človekove pravice oblikujejo na podlagi vsebine teh besedil, ne pa njihovih predlagateljev; poudarja, kako pomembna in potrebna sta stalno zastopništvo EU v vseh večstranskih forumih ter večja prepoznavnost EU;

41.  poziva EU, naj posebno pozornost nameni spornim ozemljem v svojem vzhodnem sosedstvu, na katerih živi približno pet milijonov ljudi brez pravega varstva človekovih pravic in dostopa do pravnega varstva; poziva EU, naj to vprašanje postavi v ospredje dnevnega reda za iskanje rešitev v dvostranskih stikih z zadevnimi državami in naj uporabi vse svoje instrumente v podporo konkretnim rešitvam za napredek človekovih pravic v teh entitetah in delovanju zagovornikov človekovih pravic v teh državah;

Spodbujanje odprtega prostora za civilno družbo in podpiranje zagovornikov človekovih pravic

42.  odločno obsoja vsako napadanje, zastraševanje, prijetje, ubijanje, nadlegovanje ali zatiranje tožilcev, sodnikov, pravnikov, akademikov, novinarjev in pripadnikov vseh drugih poklicev, katerih neodvisnost in poklicna svoboda sta bistveni za razvoj demokratične družbe;

43.  obžaluje vse večje število napadov na okoljske aktiviste in zagovornike človekovih pravic po vsem svetu; odločno obsoja nekaznovanje njihovih morilcev in poziva ESZD, naj podpre zahteve, da bi bili odgovorni za ta dejanja privedeni pred sodišče;

44.  odločno obsoja, da so številne države po vsem svetu pred kratkim sprejele strogo zakonodajo v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki slabi delovanje civilne družbe in vodi v samovoljno uporabo s kaznovanji, vključno z zaporno kaznijo, zamrznitvijo sredstev in prepovedmi dostopa za člane osebja nevladnih organizacij, zlasti tistih, ki prejemajo tuja javna sredstva;

45.  odločno obsoja, da oblasti izdajajo prepovedi potovanja kot orodje za zastraševanje in utišanje neodvisnih zagovornikov človekovih pravic in aktivistov, pa tudi pravnikov in novinarjev, ter poudarja, da so taki ukrepi pogosto sprejeti samovoljno in brez pravne osnove;

46.  izpostavlja vlogo delegacij EU pri potrjevanju in spodbujanju ključne vloge, ki jo ima civilna družba v demokraciji, ter ustvarjanju plodnega okolja za civilno družbo, za katero sta pri sodelovanju z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic potrebni kar največja preglednost in vključenost; zato obžaluje, da deset let po sprejetju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic kontaktne informacije kontaktnih točk za človekove pravice/uradnikov za zvezo za zagovornike človekovih pravic še zmeraj niso navedene na vseh spletiščih delegacij EU;

47.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico ter zunanje ministre EU, naj na agendo Sveta za zunanje zadeve redno uvrščajo razpravo o prizadevanjih EU za izpustitev zagovornikov človekovih pravic, človekoljubnih delavcev, novinarjev, političnih aktivistov in drugih ter naj se organizira javni letni Svet za zunanje zadeve, katerega agenda bo vključevala zmanjševanje prostora za civilno družbo in nalaganje zapornih kazni zagovornikom človekovih pravic, ter naj z ustreznimi nasprotnimi strankami ob vseh priložnostih obravnavajo te primere, vključno s primeri iz resolucij Parlamenta glede razprav o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

48.  poziva mednarodno skupnost, naj proti političnim voditeljem, ki strukturno zlorabljajo policijsko in vojaško silo za utišanje protestov proti njihovemu vodenju (ali podaljšanju njihovega vodenja), sproži postopke na sodišču;

Migranti, begunci, prosilci za azil in notranje razseljene osebe

49.  izraža solidarnost z begunci in migranti, ki kot žrtve konfliktov, propada struktur upravljanja in mrež, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, v velikem številu doživljajo hude kršitve človekovih pravic; obsoja izredno veliko število smrtnih žrtev na morju v Sredozemlju; je zelo zaskrbljen zaradi vse številnejših kršitev človekovih pravic beguncev, migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil na poti v Evropo; poudarja, da so begunke in otroci begunci, prosilci za azil in migranti brez dokumentov še posebej ranljivi na migracijskih poteh in znotraj same EU; poziva k nujnim ukrepom, s katerimi bi izboljšali skladnost migracijskih politik, in poudarja, da je za iskanje trajnostnih, dolgoročnih in skladnih rešitev potreben celovit pristop, temelječ na mednarodnih standardih in načelih s področja človekovih pravic, obenem pa obravnavanje temeljnih vzrokov begunske krize; poudarja, da je za zaščito migrantov in beguncev potrebna solidarnost v skladu s politikami EU, temelječimi na človekovih pravicah; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je razlikovati med begunci in migranti;

50.  poudarja dejstvo, da so konflikti, vojne, propadanje struktur upravljanja in nespoštovanje človekovih pravic in demokracije osrednji vzroki za migracije in razseljevanje; poudarja, da bi morale države gostiteljice zagotoviti popoln dostop do brezplačnega kakovostnega javnega izobraževanja, zdravstvenih storitev, tudi tistih, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami na tem področju, pa tudi dostop do trga dela ter bivališč, ki ustrezajo potrebam beguncev; poudarja, da je pripravljenost migrantov in beguncev za vključevanje, zraven ustreznih politik socialne pomoči, bistvenega pomena za vključevanje; poziva EU naj poveča prizadevanja v podporo Libanonu in Jordaniji, kamor se je zateklo izjemno veliko število beguncev, ki se pogosto soočajo s številnimi grožnjami;

51.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje z državami izvora in tranzitnimi državami, da bi olajšali strukturirano upravljanje migracijskih tokov in poenostavili ukrepe za spopadanje s temeljnimi vzroki migracije; poudarja, da se je treba boriti proti skupinam, ki so dejavne na področju nezakonitega tihotapljenja migrantov; opozarja, kako pomembno je, da EU spodbudi te države, da pristopijo k Protokolu iz Palerma proti nezakonitemu tihotapljenju migrantov; opozarja na zaveze, sprejete na vrhu v Valletti;

52.  poudarja, da je nujno treba razviti in uvesti celovit, dosleden in dobro usklajen skupni evropski azilni sistem, za katerega bi države članice prevzele skupno odgovornost;

53.  poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj sporočijo, kakšna jamstva so bila sprejeta, da takšno sodelovanje ne bi neposredno ali posredno koristilo varnostnim, policijskim in pravosodnim sistemom, vpletenim v kršenje človekovih pravic;

54.  je seznanjen z nedavnim predlogom Komisije o pripravi seznama EU varnih izvornih držav ter o spremembi direktive o azilnih postopkih;

55.  priznava, da je treba izboljšati učinkovitost sistema Unije za vračanje, saj je bilo v letu 2014 dejansko vrnjenih 36 % državljanov tretjih držav, ki jim je bilo naloženo, da zapustijo Unijo;

56.  meni, da bo treba za večjo učinkovitost ponovnega sprejema in za zagotovitev usklajenosti vračanja na evropski ravni sprejeti nove sporazume EU o ponovnem sprejemu, ki bi morali imeti prednost pred dvostranskimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo direktiva o vračanju izvajala v skladu s postopki, standardi in temeljnimi človekovimi pravicami, ki bodo EU omogočili zagotavljanje humane in dostojne obravnave povratnikov v skladu z načelom nevračanja; poziva EU in njene države članice, naj posebno pozornost namenijo prošnjam za politični azil oseb, ki jim morda grozi politični pregon, da bi preprečili vračanje ljudi, ki jim lahko v državah izvora grozi kršenje človekovih pravic;

58.  znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o migracijah, sodelovanju in ponovnem sprejemu z državami, ki niso članice EU, skladni z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in beguncih ter mednarodnim pomorskim pravom, pa tudi z načeli in vrednotami EU; poziva države članice, naj spoštujejo mednarodno načelo nevračanja v skladu z mednarodnim pravom; poziva, naj se vključijo nadzorni mehanizmi, s katerimi bi bilo mogoče oceniti vpliv sodelovanja na področju migracij z državami, ki niso članice EU, in ukrepov mejnega nadzora na človekove pravice; vztraja, da je treba človekove pravice vključiti v vse dejavnosti Frontexa in jih spremljati; poziva EU, naj dejavno sodeluje v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, vključno z njegovo morebitno pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu;

59.  prav tako zahteva, naj klavzula določa, da je mogoče prekiniti izvrševanje pogodb, dokler podpisnice ne zagotovijo zadostnih jamstev v zvezi s posameznimi pregledi prošenj za azil in, splošneje, ne začnejo spoštovati človekovih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev;

60.  opozarja, da je treba v evropskih in mednarodnih vodah spoštovati načelo nevračanja, kot ga potrjujeta Evropsko sodišče za človekove pravice in obstoječa zakonodaja EU; opozarja na zavezo razvoju ustreznih zakonitih in varnih migracijskih poti ob hkratnemu izboljšanju varovanja zunanjih meja EU; poziva Unijo in najbolj razvite tretje države, naj podpišejo sporazume o partnerstvu s tretjimi državami in tako spodbudijo združitev družine in mobilnosti za ljudi z vsemi stopnjami usposobljenosti, vključno z manj kvalificiranimi;

61.  poziva države članice, naj spoštujejo in v celoti izvajajo sprejeti skupni azilni sveženj EU in skupno migracijsko zakonodajo, s čimer bi predvsem zaščitili ranljive prosilce za azil, kot so otroci, ženske, starejši in pripadniki skupine LGBTI, pred nasiljem in diskriminacijo med azilnim postopkom ter državam članicam zagotovili ustrezno usposabljanje, da bi bile zmožne primerno in preudarno voditi postopke; poziva države članice, naj sodelujejo pri programih za preselitev, ki omogočajo združitev družine in odobritev humanitarnih vizumov; poudarja pomen odpravljanja upravnih in političnih ovir za čimprejšnje izvajanje zavez glede premestitve; se zaveda, da je treba varno vrniti ljudi, za katere se po individualni obravnavi njihove prošnje za azil izkaže, da niso upravičeni do zaščite v Uniji;

62.  je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večjega števila begunskih otrok, pa tudi zaradi položaja otrok brez spremstva ter pogrešanih ali ločenih otrok; poziva države članice, naj hitro ponovno združitev mladoletnikov brez spremstva z družinskimi člani uvrstijo povsem na vrh seznama prednostnih nalog; poudarja, kako pomembno je v okviru programov EU za obravnavo temeljnih vzrokov migracij otrokom zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja; poziva države, naj prenehajo zadrževati otroke v priporu, prav tako pa naj pri vseh postopkih upoštevajo interese otrok ter jim zagotovijo zaščito v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, kako pomembno je dodeliti ustrezna sredstva za zaščito begunskih in migrantskih otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami; poziva Komisijo, naj poskrbi, da mladoletniki brez spremstva ne bodo izginjali, prav tako pa naj pripravi strategijo, s katero bi v prihodnje preprečili izginotje mladoletnih migrantov brez spremstva na ozemlju EU ter poiskali pogrešane otroke;

63.  priznava, da so prosilci za azil iz vrst LGBTI na poti in ob prihodu v državo, v kateri nameravajo zaprositi za azil, pogosto izpostavljeni dodatnim nevarnostim, in sicer v obliki nadlegovanja, izključenosti, spolnega nasilja ali drugih vrst nasilja; opozarja, da je v številnih državah, ki za prosilce za azil veljajo kot varne, prisotna diskriminacija zoper osebe LGBTI ali celo kriminalizacija homoseksualnosti; poudarja, da ranljive skupine potrebujejo dodatna varovala, zato poziva države, naj zagotovijo, da bodo osebe LGBTI zaščitene v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;

64.  poudarja, kako pomembne so naložbe v preventivne ukrepe, zlasti oblikovanje strategij integracije in socialnega vključevanja; poudarja, da je treba začeti izvajati posebne programe deradikalizacije in ponovne integracije, namenjene povratnikom;

65.  opozarja na težaven položaj, kar zadeva begunce v državah, ki mejijo na Sirijo, in šteje za pomembno, da EU stori vse, kar je v njeni moči, da pomaga zagotoviti beguncem v teh državah dostojne pogoje bivanja in še posebej dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in možnosti zaposlitve;

66.  izpostavlja dramatičen položaj notranje razseljenih oseb, zlasti njihovo izredno veliko število v Iraku in Siriji, pa tudi čedalje večje število notranje razseljenih oseb v Ukrajini, ki je leta 2015 znašalo skupaj 1,4 milijona; poudarja, da morajo programi za begunce v regiji priznavati in vključiti tudi potencialno usodo notranje razseljenih oseb; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi izboljšali položaj notranje razseljenih oseb in jim zagotovili dostop do bivališča, hrane, zdravstvene nege in izobraževanja;

67.  opozarja, da je bilo po podatkih svetovnega centra za spremljanje notranje razseljenosti samo v letu 2015 zaradi okoljskih nesreč razseljenih 19,3 milijonov ljudi; opozarja, da so te razselitve najbolj razširjene v južnih regijah; poudarja, da je 85 % teh oseb iz držav v razvoju in da se pretežno selijo znotraj svoje države in med regijami;

Trgovina z ljudmi

68.  poziva EU, naj boj proti trgovini z ljudmi postavi v ospredje svoje zunanje politike ter ukrepa tako v zvezi s povpraševanjem kot ponudbo v tej verigi, posebno pozornost posveti zaščiti žrtev ter izboljša komunikacijo in sodelovanje z ustreznimi akterji v boju proti tej trgovini; ponovno opozarja, da morajo vse države članice izvajati Direktivo EU (2011/36/EU) in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi;

69.  opozarja, da kriminalne mreže izkoriščajo čedalje večje migracijske pritiske, premalo varne migracijske poti ter ranljivost migrantov in beguncev, zlasti žensk, deklet in otrok, ki so lahko zato žrtve tihotapljenja, trgovine z ljudmi, suženjstva in spolnega izkoriščanja;

70.  poziva, naj bodo EU in države članice pozorne na identifikacijo beguncev in migrantov kot žrtev trgovine z ljudmi ali kot žrtev kršitev in zlorab, ki so del tihotapljenja; v zvezi s tem poziva k usposabljanju mejnih straž, da bi zagotovili natančno identifikacijo, ki je bistvenega pomena pri zagotavljanju zakonsko predpisanih pravic žrtvam;

71.  pozdravlja povečanje sredstev za operaciji Triton in Pozejdon; je seznanjen z začetkom operacije EUNAVFOR MED/Sophia zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju ter podpira okrepitev upravljanja zunanjih meja Unije;

72.  poziva EU in njene države članice, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin;

Povezave med razvojem, demokracijo in človekovimi pravicami

73.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine in neenakosti v nekaterih delih sveta, saj je zaradi tega ogroženo uveljavljanje človekovih pravic v celoti; meni, da sta spoštovanje človekovih pravic in pravica do razvoja sama po sebi povezana; poudarja, da so spoštovanje človekovih pravic, tudi ekonomskih in socialnih pravic, enakost spolov, dobro upravljanje, ohranjanje demokracije in pravne države ter mir in varnost osnovni pogoji za odpravo revščine in neenakosti;

74.  pozdravlja agendo za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja, da bi moral biti cilj razvojnega sodelovanja EU s tretjimi državami ustvarjanje mednarodnega okolja, ki spodbuja uveljavljanje socialnih in ekonomskih pravic, in poziva k izvajanju deklaracije OZN o pravici do razvoja iz leta 1986; opozarja, da je načelo usklajenosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, izjemno pomembno za doseganje spoštovanja človekovih pravic; poziva EU, naj zagotovi, da bo usklajenost politik za razvoj s pomočjo potrebnih smernic, ocen učinkov ter mehanizmov spremljanja in poročanja vključena v politike EU in držav članic; meni, da skladnost politik za razvoj, kakor je navedeno v členu 208 PDEU, in jasno opredeljeni okviri vseh instrumentov EU in mehanizmov za človekove pravice bistveno pripomorejo k uresničevanju agende do leta 2030, zagotavljajo vključevanje obrobnih in ranljivih skupin ter zagotavljajo pristop na podlagi človekovih pravic; vztraja, da je treba povečati skladnost in usklajevanje vseh zunanjih politik in instrumentov EU, hkrati pa izvajati pristop na podlagi človekovih pravic; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, pri tem pa upoštevajo svoja pooblastila, skladnost z zavezami na področju razvoja ter politike EU na tem področju; poziva Komisijo, naj oceni uporabo orodij pristopa na podlagi človekovih pravic v delegacijah ter Parlamentu posreduje povzetek te ocene;

75.  opozarja, da je treba v razvojno politiko EU uvesti na pravicah temelječ pristop, katerega cilj je vključiti načela človekovih pravic v operativne dejavnosti EU za razvoj, kar bi vključevalo teoretične in praktične ureditve za usklajevanje človekovih pravic in dejavnosti razvojnega sodelovanja; poziva, naj se orodja tega pristopa hitreje posredujejo partnerjem, vključno z lokalnimi organi, civilno družbo in zasebnim sektorjem, njihovo uporabo pa naj tesno spremlja Komisija;

76.  meni, da bi morale biti človekove pravice za vse horizontalna značilnost pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030; poziva, naj se na državni in mednarodni ravni vzpostavi vključujoč in na pravicah temelječ okvir kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja, ki bo upošteval človekove pravice, da se zagotovi dobra preglednost in odgovornost v zvezi s tem in da bodo sredstva, namenjena razvoju, dejansko dosegla ljudi, ki jih potrebujejo;

77.  ponovno potrjuje, da je treba ustrezno obravnavati svetovni izziv z revščino in podhranjenostjo povezanih ter zapostavljenih bolezni; poziva k ambiciozni dolgoročni politični strategiji in akcijskemu načrtu za svetovno zdravje, inovacije in dostop do zdravil, ki med drugim zajema naložbe v raziskave in razvoj, da bi ohranili pravico do življenjskega standarda, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje vsem ljudem, brez diskriminacije na podlagi rase, vere, političnega prepričanja, ekonomskega ali družbenega položaja, spolne identitete ali spolne usmerjenosti;

78.  je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi sredstva, namenjena ukrepom za boj proti revščini in spodbujanje razvoja, ki v praksi spodbujajo tudi politike za ohranjanje človekovih pravic, uporabili v namene, ki niso povezani z razvojem; poudarja, da bi morala biti razvojna pomoč namenjena izkoreninjenju revščine in ne zgolj prevzeti vloge instrumenta, katerega cilj je nadzor nad migracijami, ter opozarja, kako pomemben je cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru, pravičnosti in močnih institucijah za napredek na področju človekovih pravic in učinkovitega demokratičnega upravljanja; poudarja, da je treba, če želimo zagotoviti preglednost pomoči EU in odgovornost držav prejemnic, v vse razvojne programe dodati protikorupcijsko klavzulo, in da bi morali biti utrjevanje pravne države, dobrega upravljanja, institucionalnih zmogljivosti z uporabo proračunske podpore, demokratične udeležbe in predstavniškega odločanja, stabilnosti, socialne pravičnosti ter vključujoče in trajnostne rasti, ki bi omogočala pravično porazdelitev pridobljenega bogastva, osrednji cilji vseh zunanjih politik EU; svari pred populizmom, ekstremizmom in zlorabami položaja, ki opravičujejo kršitve človekovih pravic;

79.  opaža, da prihaja zaradi čedalje večjih humanitarnih potreb do stalne vrzeli v financiranju humanitarne pomoči in do pomanjkljivosti Svetovnega programa za hrano, posledica česar je zmanjševanje dobave hrane; poziva države članice OZN, Evropsko unijo in njene države članice, naj spoštujejo vsaj svoje finančne obveznosti; v zvezi s tem ugotavlja, da večina držav članic EU ni izpolnila zaveze, da se 0,7 % BDP nameni razvojni pomoči, vendar pozdravlja predanost EU v zvezi s humanitarno pomočjo in civilno zaščito, saj so EU in države članice največji donator;

80.  pozdravlja nov evropski načrt za zunanje naložbe in skrbniški sklad za Afriko, katerih cilj je obravnavati temeljne vzroke revščine, neenakosti in nezakonitih migracij z ustvarjanjem trajnostne rasti in delovnih mest, pa tudi spodbujati spoštovanje človekovih pravic ter zasebne naložbe v Afriki in sosedstvu EU; poziva, naj se v sosednjih državah EU začasno uporabi Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi prispevali k njihovi stabilizaciji;

81.  je zadovoljen, da je bilo v letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 dodano poglavje o razvoju, in poziva, naj to postane stalna praksa tudi v poročilih za naslednja leta;

Trgovina, podjetništvo in človekove pravice

82.  poziva k hitremu, učinkovitemu in celovitemu izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva vse države članice OZN, tudi države članice EU, naj pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da ima lahko poslovna skupnost pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije;

83.  ponovno potrjuje, da so nujno potrebni stalni, učinkoviti in dosledni ukrepi na vseh ravneh, tudi na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, da bi lahko učinkovito obravnavali kršitve človekovih pravic in primere korupcije, ki jih zagrešijo mednarodne korporacije, ko se pojavijo, in zagotovili, da bodo te korporacije za kršitve tudi odgovarjale, med drugim z reševanjem pravnih težav, ki nastanejo zaradi ekstrateritorialne razsežnosti podjetij in njihovega ravnanja;

84.  poziva OZN, EU in njene države članice, naj z multinacionalkami in evropski podjetji razpravljajo o težavah, povezanih s prilaščanjem zemljišč in ravnanjem z zagovorniki zemljiških pravic, ki so pogosto žrtve povračilnih ukrepov, med drugim tudi groženj, nadlegovanja, samovoljnega prijetja, napadov in umorov;

85.  toplo pozdravlja priprave na zavezujočo pogodbo OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; obžaluje, da nekateri ta proces ovirajo, ter poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno sodelujejo pri teh pogajanjih;

86.  opozarja na različni, vendar dopolnjujoči se vlogi držav in podjetij v zvezi z varstvom človekovih pravic; odločno ponavlja, da morajo države žrtvam kršitev človekovih pravic omogočiti dostop do učinkovitih pravnih sredstev; v zvezi s tem opozarja, da je spoštovanje človekovih pravic v tretjih državah, vključno z zagotavljanjem učinkovitih pravnih sredstev za vse žrtve teh zlorab, bistven element zunanjih odnosov EU s temi državami; je zadovoljen, da je imela EU vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za svetovno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov, pa tudi pri njihovem izvajanju; pozdravlja sklepe Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah, sprejete 20. junija 2016, in dejstvo, da v njih poziva, da se v nacionalne akcijske načrte o podjetništvu in človekovih pravicah vključi dostop do pravnih sredstev;

87.  ponavlja, da je treba pozornost nameniti posebnim lastnostim malih in srednjih podjetij, ki delujejo predvsem na lokalni in regionalni ravni v specifičnih sektorjih; zato meni, da je bistveno, da politike Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti na tem področju, ustrezno upoštevajo posebne potrebe malih in srednjih podjetij in da so skladne z načelom, po katerem je treba najprej razmišljati v majhnem merilu, ter da priznavajo neformalni in intuitivni pristop teh podjetij do družbene odgovornosti; znova zavrača vse ukrepe, ki utegnejo privesti do dodatnih upravnih ali finančnih bremen za mala in srednja podjetja, in podpira tiste ukrepe, ki bodo slednjim omogočali izvajanje skupnih dejavnosti;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno politiko na področju podjetništva in človekovih pravic na vseh ravneh, zlasti v zvezi s trgovinsko politiko Unije; poziva Komisijo in države članice, naj redno poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za zagotavljanje učinkovitega varstva človekovih pravic pri poslovnih dejavnostih;

89.  znova odločno poziva k sistematičnemu vključevanju klavzul o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, ki so bili že ali še bodo sklenjeni, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; ocenjuje, da so nujno potrebni predhodni mehanizmi nadzora, ki bi se uporabili že pred sklenitvijo okvirnega sporazuma in od katerih bi bila njegova sklenitev odvisna, saj bi bili njegova temeljna značilnost, potrebni pa so tudi naknadni mehanizmi nadzora, ki bi omogočali konkretno ukrepanje ob kršitvah teh klavzul, denimo primerne sankcije, kakor so v sporazumu navedene v členih o človekovih pravicah, vključno z (začasno) razveljavitvijo sporazuma;

90.  poziva k vzpostavitvi mehanizmov, s katerim bi zagotovili, da države in podjetja spoštujejo človekove pravice, in k vzpostavitvi mehanizmov za pritožbe oseb, katerih pravice kršijo trgovinski in investicijski sporazumi;

91.  je seznanjen z zakonodajnim predlogom Komisije z dne 28. septembra 2016, ki spreminja Uredbo 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo in ki se nanaša na okrepitev tega nadzora, saj se nekatero blago in tehnologijo lahko zlorabi za povzročanje hujših kršitev človekovih pravic;

92.  pozdravlja sporazum o posodobitvi nadzora EU nad izvozom blaga, ki bi se lahko uporabilo za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje, in poziva k učinkovitemu in popolnemu izvajanju te pomembne zakonodaje; spodbuja EU in njene države članice, naj spodbujajo tretje države, da bi razmislile o sprejetju podobne zakonodaje, ter začnejo pobudo za spodbujanje mednarodnega okvira o orodju za mučenje in smrtno kazen; pozdravlja pobudo za uredbo o vzpostavitvi sistema potrebne skrbnosti v dobavni verigi za odgovoren uvoz mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov; pozdravlja predlog Komisije za posodobitev zakonodaje EU o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo; poudarja, da je prednostna naloga Parlamenta, da spoštovanje človekovih pravic postane merilo za izdajo izvoznih dovoljenj, in poziva države članice, naj se končno dogovorijo o prehodu na sodobnejšo, prožnejšo in na človekovih pravicah temelječo izvozno politiko; poziva države članice, naj izvajajo strožji in bolj na človekovih pravicah temelječ nadzor nad izvozom orožja, zlasti ko gre za države, ki dokazano z nasiljem izvajajo notranjo represijo in kršijo človekove pravice;

93.  odobrava, da je Komisija sprejela novo trgovinsko strategijo z naslovom „Trgovina za vse“, da bi človekove pravice vključila v trgovinsko politiko in položaj EU kot trgovinske sile izkoristila za izboljšave na področju človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da bosta za to potrebna popolna usklajenost in dopolnjevanje trgovinskih in zunanjepolitičnih pobud, vključno s tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati, ESZD in organi držav članic; je seznanjen z načrti Komisije za okrepitev evropske gospodarske diplomacije in poudarja, da bi morala trgovinska politika prispevati tudi k trajnostni rasti v tretjih državah; poziva Komisijo, naj vse deležnike vključi v razpravo o regulativnem okviru in obveznostih podjetij v državah, kjer se bodo zasebne in javne naložbe najverjetneje povečale; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politikami EU, ter priporoča izboljšave naknadnih kontrol pri ocenjevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov teh projektov;

94.  pozdravlja novo uredbo o splošni shemi preferencialov (GSP), ki je začela veljati 1. januarja 2014, kot ključni instrument trgovinske politike EU za spodbujanje človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih državah v razvoju; predvsem pozdravlja dejstvo, da so trgovinske ugodnosti iz sistema GSP+ po svoji naravi in pravno pogojene z nepretrganim izvajanjem mednarodnih konvencij o človekovih pravicah; pozdravlja, da je Komisija objavila prvo dvoletno poročilo o stanju izvajanja GSP +, in dialog o poročilu z Evropskim parlamentom pred njegovo objavo; ugotavlja, da v več državah s statusom GSP+ poročajo o kršitvah temeljnih standardov dela, in poziva k pristnemu izvajanju GSP+; poziva Komisijo, naj preveri, ali je mogoče na seznam konvencij, ki so pogoj za status GSP+, dodati rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, in poziva kandidatke za status GSP+, ki niso podpisnice statuta, naj ga ratificirajo;

95.  pozdravlja dejstvo, da so bili za 14 držav odobreni izrazito naklonjeni trgovinski preferenciali v okviru sheme GSP+, ki je v veljavi od 1. januarja 2014, ter pozdravlja skladnost s 27 mednarodnimi konvencijami (vključno s konvencijami o temeljnih človekovih pravicah in delavskih pravicah), k čemur se je večkrat pozivalo;

96.  znova odločno poziva k celovitim, predhodnim ocenam učinka na človekove pravice, ki v precejšnji meri upoštevajo stališča civilne družbe, pri vseh trgovinskih in investicijskih sporazumih;

97.  pozdravlja sprejetje novih smernic o analizi učinkov človekovih pravic v ocenah učinka pobud trgovinske politike(63), a je zelo zaskrbljen zaradi kakovosti razdelkov o človekovih pravicah v oceni učinka sporazuma med EU in Mjanmarom o zaščiti naložb, pa tudi zaradi dejstva, da Komisija ni opravila ocene učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice; ponovno izraža podporo celoviti oceni, ki jo je treba pripraviti v okviru naknadne ocene teh sporazumov;

98.  poziva EU, naj v ocene učinka na človekove pravice, ki se opravijo, preden se EU odloči skleniti nove trgovinske in naložbene sporazume, vključi svobodo veroizpovedi in prepričanja;

Šport in človekove pravice

99.  je zaskrbljen nad podelitvijo organizacije velikih športnih prireditev državam, ki so v preteklosti kršile človekove pravice, na primer svetovno nogometno prvenstvo FIFA v Rusiji leta 2018 in v Katarju leta 2022 ter olimpijske igre na Kitajskem leta 2022, prav tako pa ga skrbijo kršitve človekovih pravic zaradi velikih športnih prireditev, vključno s prisilnim izseljevanjem prebivalstva brez posvetovanja oziroma odškodnine, izkoriščanjem ranljivih skupin, kot so otroci in delavci migranti, ki bi lahko veljalo za suženjstvo, in utišanjem organizacij civilne družbe, ki opozarjajo na te kršitve; poziva Mednarodni olimpijski komite in Mednarodno združenje nogometnih zvez (FIFA), naj pri svojem ravnanju spoštujeta ideje športa in uvedeta varovalne mehanizme, ki bodo preprečili, nadzorovali in odpravljali vse kršitve človekovih pravic, povezane z velikimi športnimi prireditvami; poziva k oblikovanju političnega okvira EU za šport in človekove pravice; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe ter se posvetujejo o okoliščinah njihove udeležbe na tovrstnih dogodkih;

Invalidi

100.  pozdravlja nova cilja št. 12 in 16, zlasti točko 16(f), v sklepih Sveta o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami sistematično vključevala konvencijo o pravicah invalidov; opozarja, da je treba v prizadevanjih zoper diskriminacijo upoštevati posebne potrebe invalidov; poziva, naj se natančno preuči učinkovitost projektov na področju invalidnosti ter zagotovi ustrezna vključitev organizacij invalidov v njihovo načrtovanje in izvajanje;

101.  poziva država članice, naj zagotovijo, da bodo imeli invalidi dejansko svobodo gibanja v javnih prostorih ter tako enake možnosti sodelovanja v javnem življenju;

102.  odločno poziva k vključevanju človekovih pravic invalidov v vse zunanje politike in ukrepe EU, zlasti na področju migracije in beguncev, da bi se ustrezno odzvali na njihove posebne potrebe, saj so žrtve večkratne diskriminacije; želi opomniti, da so invalidne ženske in otroci žrtve dvojne diskriminacije in pogosto v večji nevarnosti, da bodo postali žrtve nasilja, zlorab, grdega ravnanja ali izkoriščanja; odločno podpira priporočilo, da bi vidik spola vključili v vse strategije EU na področju invalidnosti, tudi v zunanje politike in zunanje delovanje;

103.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico, naj še naprej podpira proces ratifikacije in izvajanja konvencije o pravicah invalidov Organizacije združenih narodov v državah, ki je še niso ratificirale ali začele izvajati; ugotavlja, da bi morala biti EU zgled drugim in omenjeno konvencijo učinkovito izvajati na domačih tleh; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri izvajanju vključujoče agende za trajnostni razvoj do leta 2030, kar bo zagotovilo, da ne bo nihče v zaostanku, kot je svetoval odbor konvencije za pravice invalidov v sklepnih ugotovitvah k svojemu pregledu izvajanja te konvencije v EU;

Pravice žensk in otrok

104.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov (2016–2020), ki vključuje obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk z vidika enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da bi bilo treba ta akcijski načrt izvajati skupaj z akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo, da bi v zvezi s tem zagotovili tudi priznanje pravic žensk; prav tako pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov (2016–2019), ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; znova potrjuje, da pravic žensk ni mogoče žrtvovati zaradi posebnih prepovedi posamezne vere ali prepričanja; zahteva, naj EU okrepi podporo izvajanju obveznosti in zavez na področju pravic žensk, ki izhajajo iz konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pekinških izhodišč za ukrepanje ter kairske deklaracije o prebivalstvu in razvoju, ter ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je pomembno, da se ne spodkopavata niti pravni red pekinških in kairskih izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice niti varstvo spolnih in reproduktivnih pravic ter da se ženskam, ki so žrtve vojnih posilstev, zagotovi vsa potrebna varna zdravstvena in psihološka pomoč in storitve, vključno z varnim splavom, kot določa mednarodno humanitarno pravo; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije, varnega splava in cele palete storitev spolnega in reproduktivnega zdravja pomembni elementi za reševanje življenja žensk, pa tudi za zmanjševanje smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami; poudarja, da so spoštovanje vseh pravic žensk, zagotavljanje njihovega človeškega dostojanstva ter zatiranje nasilja in diskriminacije proti njim bistvenega pomena za uveljavljanje njihovih človekovih pravic; opozarja, da ima vsak posameznik pravico, da svobodno odloča o svoji spolnosti ter spolnem in reproduktivnem zdravju; v zvezi s tem priznava neodtujljivo pravico žensk do samostojnega odločanja, tudi o možnostih načrtovanja družine;

105.  znova obsoja vse oblike zlorab žensk in otrok ter nasilja nad njimi, tudi nasilja na podlagi spola, vključno s škodljivo prakso zgodnjih in prisilnih porok, pohabljanja ženskih spolnih organov, izkoriščanja in suženjstva, družinskega nasilja, pa tudi uporabo spolnega nasilja kot vojaškega orožja; meni, da se nasilje nad ženskami kaže tudi na psihološki ravni, in poudarja, da je treba vključiti vidike spola, ki med drugim spodbujajo dejavno udeležbo žensk pri humanitarni pomoči in vključujejo strategije za zaščito pred spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, ter osnovne zdravstvene ukrepe, vključno z reproduktivnim spolnim zdravjem; poudarja, da se morajo Komisija in države članice ne le boriti proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ampak kot prednostno nalogo spodbujati tudi dostop do izobraževanja in boj proti spolnim stereotipom za deklice in dečke, in to že v zgodnjem otroštvu; poziva EU in njene države članice, naj hitro ratificirajo Istanbulsko konvencijo, da se uskladita notranje in zunanje delovanje EU na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola; pozdravlja predlog Komisije z dne 4. marca 2016, da bi EU pristopila k Istanbulski konvenciji – prvemu pravno zavezujočemu mednarodnemu instrumentu, ki je namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu; meni, da bo to vodilo k večji učinkovitosti in doslednosti notranjih in zunanjih politik EU ter okrepilo odgovornost in vlogo EU v boju proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola na mednarodni ravni; poziva Komisijo in Svet, naj storita vse, kar je v njuni moči, da bi EU omogočila podpis in sklenitev te konvencije, ter naj obenem spodbudita 14 držav članic, ki tega še niso storile, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo ter zagotovijo njeno pravilno izvajanje; poudarja, da je treba zagotoviti, da so zdravstveni delavci, policisti, tožilci, sodniki, diplomati in pripadniki mirovnih sil, tako znotraj EU kot v državah, ki niso članice, ustrezno usposobljeni za pomoč in podporo žrtvam nasilja, zlasti ženskam in otrokom, v konfliktnih razmerah in operacijah na terenu;

106.  je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic, ki prizadenejo ženske in otroke v begunskih taboriščih in sprejemnih centrih, vključno s prijavljenimi primeri spolnega nasilja in neenakega obravnavanja žensk in otrok; odločno poziva ESZD, naj zahteva strožja pravila in dobro prakso v tretjih državah; poudarja, da je treba ženskam in otrokom, zlorabljenim v konfliktu, zagotoviti dostop do zdravstvene in psihološke oskrbe, prav tako pa je treba zagotoviti nadaljnje izobraževanje in zdravstveno varstvo otrok ter njihovo oskrbovanje s hrano v begunskih taboriščih, konfliktnih območjih in območjih, ki jih je prizadela skrajna revščina;

107.  ugotavlja, da je treba ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola usmeriti tudi v nasilje na spletu, vključno z nadlegovanjem, izsiljevanjem in ustrahovanjem, ter si prizadevati za vzpostavitev spletnega okolja, ki bo varno za ženske in dekleta;

108.  pozdravlja sprejetje nedavne resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2242, v skladu s katero so ženske osrednji element vseh prizadevanj za obravnavanje globalnih izzivov, in podpira njeno izvajanje ter poziva k dodatnim prizadevanjem za vključitev agende za ženske, mir in varnost v zelo raznovrstne razsežnosti ohranjanja miru; poudarja pomen enakovrednega, polnega in dejavnega sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter v mirovnih pogajanjih in procesu graditve miru; priporoča, naj se uvede sistem kvot, da bi spodbudili udeležbo žensk na vseh političnih ravneh;

109.  globoko obžaluje, da so Romi in še posebej romske ženske še naprej žrtve razširjene diskriminacije in nestrpnosti do Romov, s čimer se napaja krog prikrajšanosti, izključenosti, segregacije in potiskanja na rob družbe; poziva EU in države članice, naj v celoti spoštujejo človekove pravice Romov, tako da jim zagotavljajo pravice do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlitve, stanovanja in socialnega varstva;

110.  močno obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v političnem življenju in premajhno zastopanost žensk pri političnem, družbenem in gospodarskem odločanju, kar spodkopava človekove pravice in demokracijo; meni, da bi morale vlade poskušati doseči enakost spolov v procesih vzpostavljanja in ohranjanja demokracije ter se boriti proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola v družbi; poudarja, da poročila misij za opazovanje volitev nudijo natančne smernice za politični dialog EU s tretjimi državami, da bi se izboljšala udeležba žensk v volilnem procesu in demokratično življenje držav;

111.  obžaluje, da nekatere države še vedno omejujejo udeležbo žensk na volitvah;

112.  obžaluje dejstvo, da se ženske po vsem svetu še naprej soočajo z velikimi izzivi pri iskanju in ohranjanju dostojnih delovnih mest, kar je razvidno iz poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom Ženske pri delu 2016;

113.  obžaluje, da po vsem svetu še vedno velja, da se ženske s težavo prebijejo v ospredje poslovnega življenja, da obstajajo razlike v plačah med spoloma ter da se ženske odvrača od podjetništva; poziva k oblikovanju pobud za dodatno krepitev vloge žensk, zlasti na področjih samozaposlitve ter malih in srednjih podjetij;

114.  spominja, da je dostop do izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mikroposojil bistvenega pomena za krepitev vloge žensk in preprečevanje kršitev človekovih pravic;

115.  spodbuja ženske, naj se dejavno vključijo v sindikate in druge organizacije, saj bo to zelo pripomoglo k vpeljavi vidikov enakosti spolov v delovne pogoje;

116.  poziva države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se osredotočijo na gospodarsko in politično emancipacijo žensk v državah v razvoju s spodbujanjem njihovega sodelovanja v podjetjih in izvajanjem lokalnih in regionalnih razvojnih projektov;

117.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo načelo enakosti spolov v pripravo vseh proračunov, ki zadevajo sredstva EU;

118.  poziva k naložbam v ženske in mlade, saj je to učinkovit način za boj proti revščini, zlasti revščini žensk;

119.  je močno zaskrbljen zaradi čedalje bolj razširjene protimikrobne odpornosti, ki naj bi postala najpogostejši vzrok smrti na svetu, prizadela pa naj bi zlasti ranljive in šibke v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje resnično učinkovito strategijo za javno zdravje, ki bo vključevala naslednje:– odkrivanje vzrokov bolezni, diagnosticiranje in načine širjenja odpornih bakterij s turizmom in trgovino,

– opredelitev najprimernejših mednarodnih, državnih in regionalnih ukrepov v izrednih razmerah po izbruhu okužbe z bakterijo, ki ga ni mogoče ustaviti, ter celovito in usklajeno pripravo teh ukrepov,

– pripravo strogih, na obseg osredotočenih pravil za uporabo antibiotikov v vseh svetovnih regijah, v povezavi z ustreznimi in učinkovitimi ukrepi za izvrševanje,

– razvoj in uvedbo doslej najobsežnejšega informacijskega programa o grožnji protimikrobne odpornosti, pri katerem bodo uporabljeni vsi viri, še zlasti družbeni mediji;

Otrokove pravice

120.  znova potrjuje, da sta nujno potrebna univerzalna ratifikacija in učinkovito izvajanje Konvencije OZN o otrokovih pravicah in njenih izbirnih protokolov, in zahteva, da se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice, ter vključuje vprašanje obveznosti držav pogodbenic glede izvajanja te konvencije v svoje politične dialoge in dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami; pozdravlja, da sta Južni Sudan in Somalija ratificirala to konvencijo; znova poziva Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije, naj raziščeta načine in možnosti, da bi EU pristopila h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah;

121.  zahteva, da EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika o naboru instrumentov na področju otrokovih pravic, ki sta ga pripravila EU in UNICEFA, z naslovom Integrating Child Rights in Development Cooperation (Vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje), in glede tega ustrezno usposobi osebje delegacij EU; opozarja na resen problem neregistriranih rojstev otrok zunaj matične države staršev, ki je še zlasti pereč v povezavi z begunci, in poziva EU, naj to vprašanje, po potrebi, načne v vseh političnih dialogih s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj oblikuje politike za zaščito otrok, katerih starši so v zaporu, ter se zanjo zavzema v mednarodnih forumih, da se odpravita njihova diskriminacija in stigmatizacija; poudarja, da na milijone otrok še vedno trpi zaradi neustrezne prehranjenosti, veliko število pa se sooča z nepopravljivimi, dolgoročnimi posledicami in celo s smrtjo; poziva Komisijo in mednarodno skupnost, naj uvedeta inovativne načine za učinkovito odpravljanje neustrezne prehranjenosti, zlasti pri otrocih, z neomejeno uporabo celotne prehranske verige, pri tem pa vključita javno-zasebna partnerstva in druge razpoložljive vire, zlasti družbene medije;

122.  izraža potrebo po mednarodni pomoči za prizadevanja v zvezi z iskanjem in osvoboditvijo žensk in otrok, ki so še vedno v ujetništvu Daiša in drugih terorističnih skupin ali paravojaških organizacij, ter spodbujanju posebnih programov za zdravljenje nekdanjih ujetnikov v EU in po vsem svetu; je zaskrbljen zaradi novačenja otrok in njihovega sodelovanja pri terorističnih in vojaških dejavnostih; poudarja, da je treba oblikovati politike za vodenje iskanja, osvoboditve, rehabilitacije in reintegracije teh otrok; poudarja, da je treba spodbujati politike za njihovo razorožitev, rehabilitacijo in ponovno vključitev v družbo; ponavlja zahtevo, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih in notranjih politikah EU namenila prednost in jih spodbujala, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobrazbe, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih;

Pravice starejših oseb

123.  pozdravlja cilj št. 16g v akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki predvideva povečano ozaveščanje o človekovih pravicah in posebnih potrebah starejših oseb; je zaskrbljen zaradi negativnih posledic diskriminacije na podlagi starosti; opozarja na posebne izzive, s katerimi se starejše osebe soočajo pri uveljavljanju svojih človekovih pravic, kot pri dostopu do socialnega in zdravstvenega varstva; poziva države članice, naj na osnovi sedanjega pregleda madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju predvidijo izvajanje obstoječih instrumentov in opredelijo morebitne vrzeli; poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo v odprti delovni skupini OZN o staranju in si bolj prizadevajo za zaščito in spodbujanje pravic starejših oseb, vključno z razmislekom o pripravi novega pravnega instrumenta;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb (oseb LGBTI)

124.  je močno zaskrbljen zaradi porasta nasilja in diskriminacije proti osebam LGBTI; odločno obsoja nedaven porast diskriminacijskih zakonov in nasilnih dejanj nad posamezniki na podlagi njihove spolne usmeritve, spolne identitete in spolnih značilnosti; obsoja, da 73 držav še vedno kazensko preganja homoseksualnost (vključno z obtožbami o „razvratu“ proti osebam LGBTI), od tega 13(64) držav dovoljuje smrtno kazen, v 20 pa je transseksualnost še vedno kaznivo dejanje; je močno zaskrbljen zaradi tako imenovanih propagandnih zakonov, ki želijo omejevati svobodo izražanja in zbiranja oseb LGBTI ter zagovornikov njihovih pravic; poziva vse države, ki imajo take zakone, naj te določbe umaknejo; odločno obsoja vse večje omejevanje ter težke pogoje za uresničevanje svobode zbiranja in združevanja skupin LGBTI in zagovornikov pravic, ter za dogodke in proteste, kot so parada ponosa, saj so bili protestniki v nekaterih primerih deležni nasilnega odziva oblasti; znova opozarja na ključno vlogo teh temeljnih svoboščin pri delovanju demokratičnih družb in na odgovornost držav pri zagotavljanju, da bodo te pravice spoštovane in da se tiste, ki jih uveljavljajo, zaščiti; zahteva, da ESZD prednostno obravnava in okrepi svoje dejavnosti v državah z razširjenostjo nasilja, umorov, zlorab in diskriminacije oseb LGBTI ter obsodi te prakse v skladu s smernicami EU o smrtni kazni in smernicami EU glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja ter z visokim komisarjem OZN za človekove pravice nadaljuje delo na tem področju; poudarja, da je treba podpirati delo zagovornikov človekovih pravic LGBTI z večjo pomočjo in sredstvi za učinkovito načrtovanje, predvsem z izvajanjem kampanj osveščanja, ki se prav tako financirajo prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), za splošno javnost o diskriminaciji oseb LGBTI in nasilju nad njimi, in z zagotavljanjem nujne pomoči tistim, ki potrebujejo takšno podporo; poziva delegacije EU in ustrezne institucije, naj se dejavno zavzemajo za spodbujanje teh pravic in temeljnih svoboščin;

125.  pozdravlja dejstvo, da je Svet za zunanje zadeve 24. junija 2013 sprejel smernice za spodbujanje in zaščito uveljavljanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; poziva ESZD in Komisijo, naj se zavzameta za bolj strateško in sistematično izvajanje teh smernic, vključno z ozaveščanjem in usposabljanjem osebja EU v tretjih državah, da se učinkovito opozori na vprašanje pravic oseb LGBTI v političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter v večstranskih forumih; poudarja, da je pomembno, da smernice EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic postanejo dostopne za osebe LGBTI; poziva h konkretnim ukrepom za večjo usklajenost med notranjimi in zunanjimi politikami EU v zvezi osebami LGBTI;

126.  spodbuja institucije EU in države članice, naj še naprej prispevajo k razmisleku o priznavanju istospolnih porok ali istospolnih civilnih partnerstev kot političnem in socialnem vprašanju ter vprašanju človekovih in državljanskih pravic; pozdravlja dejstvo, da vse večje število držav spoštuje pravico do ustvarjanja družine s poroko, civilnim partnerstvom in posvojitvijo brez diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, in poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo predloge za vzajemno priznavanje teh zvez in istospolnih družin v EU, da se zagotovi enaka obravnava glede dela, prostega gibanja, obdavčitve in socialnega varstva, ter da se zavarujejo prihodki družin in otrok;

Pravice domorodnih ljudstev in pripadnikov manjšin

127.  je globoko zaskrbljen, da diskriminacija še vedno ogroža zlasti domorodna ljudstva, ki so še posebej občutljiva za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da jih večina živi pod pragom revščine ter ima zelo omejen dostop do politične zastopanosti in odločanja ali ga sploh nima, kar je v nasprotju z njihovo pravico do svobodne, predhodne in informirane privolitve, kot je zagotovljena v deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev in priznana v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005; je zlasti zaskrbljen zaradi poročanj o širjenju in povečanju števila kršitev človekovih pravic domorodnih ljudstev, kot so pregon, samovoljna prijetja in uboji zagovornikov človekovih pravic, prisilna razselitev, prilaščanje zemljišč in kršitve s strani podjetij;

128.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaradi kršitev človekovih pravic na področju pridobivanja naravnih virov prizadeto zlasti domorodno prebivalstvo; poziva Komisijo in ESZD, naj podpreta stroge pravne okvire in pobude, katerih cilj sta preglednost in dobro upravljanje v rudarskem sektorju in drugih sektorjih pridobivanja naravnih virov ter ki spoštujejo svobodno, predhodno in informirano privolitev lokalnega prebivalstva in deklaracijo OZN o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva delegacije EU, naj dodatno okrepijo dialog z domorodnimi ljudstvi na terenu, da bi odkrili in preprečili kršitve človekovih pravic;

129.  poudarja, da imajo narodne manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato je treba na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja spodbujati popolno in dejansko enakost med osebami, ki pripadajo narodni manjšini, in osebami, ki pripadajo večini; poziva Komisijo, naj v celotnem procesu širitve skrbno spremlja izvajanje določb o varstvu pravic oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam;

Pravice oseb, ki so izpostavljene kastni diskriminaciji

130.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic oseb, ki so izpostavljene kastni hierarhiji in kastni diskriminaciji, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega sistema in zaposlitve, nenehno segregacijo ter ovirami pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja, ki izhajajo iz kastnega sistema; je zelo zaskrbljen zaradi alarmantne stopnje nasilnih napadov na podlagi kaste na dalite ter zaradi institucionalizirane diskriminacije brez kaznovanja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastni diskriminaciji in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost za izražanje svoje globoke zaskrbljenosti zaradi tovrstne diskriminacije;

Mednarodno kazensko sodišče (MKS)/prehodno pravosodje

131.  želi spomniti na univerzalnost MKS in ponavlja svojo polno podporo njegovemu delu; poudarja pomembno vlogo, ki jo igra pri prekinitvi prakse nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki skrbijo mednarodno skupnost, in pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; ostaja pozoren na vse poskuse spodkopavanja legitimnosti ali neodvisnosti MKS;

132.  želi spomniti na svojo resolucijo, v kateri poziva članice varnostnega sveta OZN, naj podprejo njegovo priporočilo MKS, na podlagi katerega naj razišče kršitve, ki jih zoper kristjane (kaldejske/sirske/asirske), jazide ter druge verske in etnične manjšine v Iraku in Siriji izvaja t. i. ISIS/Daiš;

133.  pozdravlja izjavo, ki jo je objavila Ukrajina, o sprejetju pristojnosti MKS za zločine, ki so bili storjeni v državi od 20. februarja 2014, saj ta izjava pomeni podlago za tožilce MKS za proučitev, ali bi sodišče lahko preiskalo zlorabe, storjene v času oboroženega spopada, čeprav Ukrajina še ni država članica MKS;

134.  pozdravlja sklepe Sveta o podpori EU prehodnemu pravosodju in okvir politike EU o podpori temu pravosodju, pri čemer je EU prva regionalna organizacija, ki je sprejela tako politiko; poziva EU, njene države članice in njene posebne predstavnike, naj aktivno spodbujajo delo MKS, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju hudodelstev iz Rimskega statuta, in izraža globoko zaskrbljenost, ker več nalogov za prijetje še ni bilo izvršenih; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s sodiščem in še naprej odločno diplomatsko in politično podpirajo prizadevanja za okrepitev in poglobitev odnosa med MKS in OZN, zlasti v varnostnem svetu OZN, ter naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje nesodelovanja z MKS in za učinkovit odziv na primere takega nesodelovanja; ponovno poziva, naj EU sprejme skupno stališče o kaznivem dejanju agresije in spremembah iz Kampale, države članice pa naj svojo nacionalno zakonodajo uskladijo z opredelitvami iz sprememb iz Kampale ter okrepijo sodelovanje z MKS; obžaluje, da se več držav zoperstavlja MKS in grozi z izstopom oziroma izstopa iz pristojnosti tega sodišča;

135.  ponovno poziva k imenovanju posebnega predstavnika EU za mednarodno pravosodje in mednarodno humanitarno pravo, da bi tema področjema zagotovili pomen in prepoznavnost, ki si ju zaslužita, da bi učinkovito spodbujali program EU ter da bi v vse zunanje politike EU vključili zavezanost EU boju proti nekaznovanosti in zavezanost MKS;

136.  poziva EU in njene države članice, naj MKS zagotovijo zadostna finančna sredstva in povečajo svojo podporo mednarodnemu sistemu kazenskega pravosodja, med drugim tudi prehodnemu pravosodju;

Mednarodno humanitarno pravo

137.  obsoja nezadostno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter je zelo zaskrbljen zaradi skrb vzbujajoče vse večje postranske škode v oboroženih spopadih po svetu in smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole, humanitarne konvoje in druge civilne tarče; izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega vpliva zločinskih dejanj nedržavnih akterjev v konfliktih po svetu; poziva EU, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi okrepila spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; pozdravlja zavezo EU in držav članic Mednarodnemu odboru Rdečega križa, na podlagi katere bodo odločno podprle vzpostavitev učinkovitega mehanizma za povečanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu poroča o ciljih in strategiji za uresničitev te zaveze; poziva mednarodno skupnost, naj skliče mednarodno konferenco, na kateri se bo pripravil mednarodni mehanizem za sledenje in zbiranje podatkov in za javno poročanje o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, vključno z napadi na bolnišnice, zdravstvene delavce in reševalna vozila; meni, da bi tak mehanizem lahko temeljil na izkušnjah obstoječega mehanizma za otroke, prizadete v oboroženih spopadih; zahteva, da podpredsednica/visoka predstavnica vsako leto predloži javni seznam domnevnih storilcev napadov na šole in bolnišnice, da bi lahko opredelili ustrezne ukrepe EU za končanje takih napadov;

138.  obžaluje, da sedem držav članic še ni ratificiralo Konvencije o kasetnem strelivu; poziva EU in njene države članice, naj podprejo svetovno prepoved uporabe belega fosforja, zlasti s sprejetjem novega protokola h Konvenciji o konvencionalnih orožjih, ki prepoveduje uporabo tovrstnega orožja;

139.  poziva države članice, naj ratificirajo glavne instrumente mednarodnega humanitarnega prava in druge ustrezne pravne instrumente, ki vplivajo na mednarodno humanitarno pravo; priznava pomen smernic EU za spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, in ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj pregledata njihovo izvajanje glede na tragične dogodke na Bližnjem vzhodu, predvsem z vidika razširjenega in sistematičnega nekaznovanja hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah; poziva EU, naj podpira pobude, katerih cilj je razširjati znanje o mednarodnem humanitarnem pravu in primere dobre prakse pri njegovi uporabi; poziva EU, naj uporabi vsa dvostranska orodja, ki jih ima na voljo, da bi učinkovito spodbujala spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani svojih partnerjev, vključno s političnim dialogom; ponovno poziva države članice, naj se pridružijo mednarodnim prizadevanjem za preprečevanje napadov na šole in vojaške uporabe šol s strani oboroženih akterjev tako, da odobrijo deklaracijo o varnih šolah, katere namen je prispevati h končanju splošno razširjenih vojaških napadov na šole v času oboroženih spopadov;

140.  poziva mednarodno skupnost, naj skliče mednarodno konferenco, na kateri se bodo pripravila nova zavezujoča mednarodna pravila, s katerimi bi se mednarodno humanitarno pravo na novo prilagodilo novi resničnosti vojn, da bi okrepili učinkovitost mednarodnih humanitarnih pravil;

141.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poda pobudo za uvedbo embarga EU na prodajo orožja državam, ki so obtožene resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlasti zaradi namernega napadanja civilne infrastrukture; poudarja, da je nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja tem državam v nasprotju s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008; poziva države članice, naj razmislijo o sprejetju zapornikov iz Guantanama v EU; poudarja, da je treba zapor v Guantanamu čim prej zapreti;

Svoboda misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja

142.  v skladu s členom 10 PDEU obsoja vsa nasilna dejanja in preganjanja, nestrpnost ter diskriminacijo na podlagi ideologije, veroizpovedi ali prepričanja; izraža resno zaskrbljenost glede nenehnih poročil o nasilju in preganjanju, nestrpnosti ter diskriminaciji v zvezi s skupinami, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, po vsem svetu; poudarja, da so svoboda misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja temeljne človekove pravice, ki so povezane z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ter vključujejo pravico posameznika, da verjame ali ne, pravico, da izkazuje oziroma ne izkazuje veroizpovedi ali prepričanja, in pravico do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri, kot je zapisano v členu 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in členu 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah za odpravo zakonov o bogokletstvu; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo spoštovanje in zaščito tovrstnih manjšin po vsem svetu, tudi na Bližnjem vzhodu, kjer Daiš in druge teroristične skupine preganjajo jazidske, krščanske in muslimanske manjšine ter ateiste; obžaluje zlorabo vere ali prepričanja v teroristične namene;

143.  podpira zavezanost EU spodbujanju pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, vključno z OZN, OVSE, Svetom Evrope in drugimi regionalnimi mehanizmi, ter spodbuja EU, naj pri OZN še naprej vlaga svoje letne resolucije o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter podpira pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj vodita stalen dialog z nevladnimi organizacijami, verskimi skupinami ali skupinami, ki jih druži določeno prepričanje, in verskimi voditelji;

144.  v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in generalni skupščini OZN; spodbuja EU, naj podpira pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, ter poziva države, ki trenutno ne sprejemajo zahtev za obiske posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, naj jih sprejmejo;

145.  poziva EU, naj okrepi svoje veljavne instrumente in sprejme še druge v okviru svojih pooblastil, da bi zagotovili učinkovito zaščito verskih manjšin po vsem svetu;

146.  zahteva konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje smernic EU za spodbujanje in zaščito svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno s: sistematičnim in doslednim usposabljanjem osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; poročanjem o razmerah v državi in lokalnih razmerah ter; tesnim sodelovanjem z lokalnimi akterji, zlasti z vodji verskih skupin ali skupin, ki jih druži določeno prepričanje;

147.  je zelo zaskrbljen, da je v nekaterih delih sveta položaj verskih skupin ali skupin, ki jih druži določeno prepričanje, ogrožen, pri čemer celotne verske skupnosti izginejo ali zbežijo;

148.  poudarja, da so kristjani trenutno verska skupina, ki je najbolj izpostavljena nadlegovanju in zastraševanju v državah po vsem svetu, tudi v Evropi, kjer se krščanske begunce redno preganja zaradi njihove vere, ter da so nekatere najstarejše krščanske skupnosti v nevarnosti, da povsem izginejo, zlasti v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu;

149.  spodbuja mednarodno skupnost in EU, naj zagotovita varstvo manjšin in vzpostavita varna območja; poziva k priznavanju, samoupravljanju in varstvu etničnih in verskih manjšin, ki že dolgo druga ob drugi miroljubno prebivajo na območjih, na primer v gorovju Sindžar (jazidi) in Ninivski nižini (kaldejsko-sirsko-asirska ljudstva); poziva k posebni pomoči, da bi ohranili (množična) grobišča na območjih trenutnih ali nedavnih konfliktov, da se izkopljejo in forenzično analizirajo človeški ostanki in s tem zagotovijo dostojen pokop ostankov žrtev ali njihova prepustitev družini; poziva k vzpostavitvi namenskega sklada, s katerim bi lahko financirali pobude za zavarovanje dokazov in tako omogočili preiskave ter pregon domnevnih hudodelstev zoper človečnost; poziva EU in njene države članice, naj ukrepajo za hitro oblikovanje skupine strokovnjakov, ki bi imela za nalogo zbiranje vseh dokazov v zvezi z morebitnimi potekajočimi mednarodnimi zločini proti verskim in etničnim manjšinam, vključno z genocidom, kjer koli bi se ti zgodili, tudi z ohranjanjem množičnih grobišč na območjih trenutnih ali nedavnih konfliktov, da bi se pripravila podlaga za mednarodni pregon odgovornih;

Svoboda izražanja v spletu in drugje ter prek avdiovizualnih in drugih medijskih virov

150.  poudarja, da so človekove pravice in temeljne svoboščine univerzalne in bi jih morali varovati po vsem svetu v vseh razsežnostih njihovega uresničevanja;

151.  poudarja vlogo svobode izražanja ter neodvisnosti in pluralizma medijev kot temeljnih elementov za uresničevanje demokracije ter krepitev vloge državljanov in civilne družbe pri zagotavljanju preglednosti in odgovornosti v javnem sektorju;

152.  je zaskrbljen zaradi vse večjega števila aretacij in poskusov ustrahovanja, s katerimi se novinarji soočajo v številnih državah, in opozarja, da take prakse resno ogrožajo svobodo tiska; poziva EU in mednarodno skupnost, naj zaščitita neodvisne novinarje in blogerje, zmanjšata digitalno ločnico ter omogočita neomejen dostop do informacij in komunikacije ter necenzuriran dostop do interneta (digitalna svoboda);

153.  izraža resno zaskrbljenost zaradi velikega povečanja in širjenja tehnologij za spremljanje, nadzorovanje, cenzuriranje in filtriranje, ki pomenijo vse večjo grožnjo aktivistom za človekove pravice in demokracijo v avtokratskih državah;

154.  odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; obsoja prakso spletnega nadzora in vdiranja v računalniške sisteme za zbiranje informacij, ki se lahko uporabijo v sodnih primerih oziroma v sodnih postopkih ali kampanjah blatenja;

155.  odločno obsoja, da oblasti nadzirajo internet, medije in akademski svet ter vse pogostejša zastraševanja, nadlegovanja in samovoljna prijetja, s katerimi se srečujejo zagovorniki človekovih pravic, pravniki in novinarji;

156.  obsoja, da avtoritarni režimi omejujejo digitalno komunikacijo, vključno z ukinjanjem spletišč in blokiranjem osebnih računov, da bi omejili svobodo izražanja, utišali opozicijo in zatrli civilno družbo; poziva EU in njene države članice, naj javno obsodijo režime, ki omejujejo digitalno komunikacijo svojih kritikov in opozicije;

157.  izpostavlja pomen spodbujanja neomejenega dostopa do interneta pri vseh oblikah stikov s tretjimi državami, tudi pri pristopnih pogajanjih, trgovinskih pogajanjih, dialogih o človekovih pravicah in diplomatskih stikih, da bi ljudem po vsem svetu zagotovili čim večjo dostopnost informacij o človekovih pravicah in demokraciji;

158.  je zaskrbljen zaradi naraščanja sovražnega govora, zlasti na platformah družbenih medijev; poziva Komisijo, naj vključi predstavnike organizacij civilne družbe, da se bodo njihova stališča upoštevala pri pogajanjih o kodeksih ravnanja; odločno obsoja vsako razširjanje sovražnih sporočil, ki spodbujajo nasilje ali teror;

159.  poziva k večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev, blogerjev in žvižgačev, zmanjševanja digitalne ločnice in omogočanja neomejenega dostopa do informacij in komunikacije ter necenzuriranega dostopa do interneta (digitalna svoboda);

160.  poziva k dejavnemu razvoju in širjenju tehnologij, ki bodo pripomogle k varstvu človekovih pravic in spodbujale digitalne pravice in svoboščine ter varnost in zasebnost ljudi;

161.  poziva EU, naj začne uporabljati brezplačno in odprtokodno programsko opremo ter k temu spodbuja tudi druge akterje, saj ta programska oprema zagotavlja večjo varnost in boljše spoštovanje človekovih pravic;

162.  poziva Komisijo in države članice, naj vprašanje svobode izražanja v spletu, digitalne svobode ter pomena brezplačnega in odprtega interneta izpostavijo v okviru vseh mednarodnih forumov, vključno s forumom OZN o upravljanju interneta, skupinama G8 in G20, OVSE in Svetom Evrope;

Boj proti terorizmu

163.  znova odločno obsoja terorizem in v celoti podpira ukrepe za izkoreninjenje terorističnih organizacij, zlasti Daiša, ki nedvomno ogroža regionalno in mednarodno varnost, pri tem pa opozarja, da je treba pri takih ukrepih vedno v celoti spoštovati mednarodno pravo na področju človekovih pravic; podpira izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2178 (2014) o spopadanju z grožnjami zaradi tujih terorističnih borcev in izvajanje madridskih vodilnih načel o zajezitvi toka tujih terorističnih borcev;

164.  opozarja, da je v akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo izpostavljena potreba po vključitvi spoštovanja pravice do svobode mišljenja in izražanja v razvojne politike in programe v zvezi z bojem proti terorizmu, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za nadzor; poudarja, da bi morale države članice v celoti uporabiti veljavne instrumente za obravnavanje radikalizacije evropskih državljanov ter razviti učinkovite programe za boj proti teroristični in ekstremistični propagandi ter metodam novačenja, zlasti na spletu, ter za preprečevanje radikalizacije; poudarja, da je nujno potrebno usklajeno delovanje EU, ter vztraja, da bi morale države članice sodelovati na občutljivih področjih, in sicer pri izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov;

165.  zahteva, da EU še naprej sodeluje z OZN v boju proti financiranju terorizma, tudi z uporabo obstoječih mehanizmov za imenovanje posameznih teroristov in terorističnih organizacij, ter pri okrepitvi mehanizmov zamrznitve premoženja po vsem svetu, ob tem pa naj spoštuje mednarodne standarde o dolžnem pravnem postopanju in načelo pravne države; poziva Komisijo in države članice, naj to vprašanje učinkovito in nujno obravnavajo pri tistih državah, ki financirajo ali podpirajo teroristične organizacije ali svojim državljanom to omogočajo;

Smrtna kazen

166.  ponovno izraža stališče EU o ničelni toleranci za smrtno kazen in znova poudarja svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju in krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ter kaznovanju v vseh primerih in vseh okoliščinah;

167.  pozdravlja odpravo smrtne kazni na Fidžiju, v Surinamu, Mongoliji in ameriški zvezni državi Nebraski;

168.  je globoko zaskrbljen, ker so v zadnjih letih nekatere države znova uvedle usmrtitve; obžaluje, da v drugih državah politični voditelji razmišljajo o ponovni uvedbi smrtne kazni; je zelo zaskrbljen zaradi poročanja o naraščanju števila smrtnih kazni po svetu leta 2015, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Saudovi Arabiji; opozarja organe v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki odločno prepoveduje smrtne kazni za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;

169.  je zlasti zaskrbljen zaradi vse večjega števila smrtnih kazni, izrečenih v skupinskih sodnih postopkih, ki ne zagotavljajo minimalnih standardov poštenega sojenja, določenih v mednarodnem pravu;

170.  odločno obsoja povečanje števila izrečenih smrtnih kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in poziva k izključitvi uporabe te kazni oziroma usmrtitev po hitrem postopku za taka dejanja;

171.  poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgoletni moratorij zanjo, naj spoštujejo svoje zaveze in je ne uvedejo znova; poziva EU, naj še naprej sodeluje na vseh mogočih forumih po svetu in uporablja diplomacijo za nasprotovanje smrtni kazni ter zagotovi, da se v celoti spoštuje pravica do poštenega sojenja vsake osebe, ki ji grozi usmrtitev; poudarja, kako pomembno je, da EU še naprej spremlja pogoje, pod katerimi se izvedejo usmrtitve v tistih državah, ki ohranjajo smrtno kazen, da bi zagotovili objavo seznama obsojenih na smrt in vrnitev njihovih trupel družinam;

172.  vztraja, da je pomembno, da EU ohrani prepoznavno politiko, katere cilj je odprava smrtne kazni po vsem svetu, v skladu s smernicami EU o smrtni kazni, ki so bile revidirane leta 2013, in da še naprej nasprotuje smrtni kazni; poziva EU, naj si še naprej prizadeva za univerzalno odpravo smrtne kazni, razišče nove načine izvajanja kampanj za ta namen ter naj v okviru EIDHR podpre ukrepe za preprečevanje smrtnih kazni ali usmrtitev; zahteva, da delegacije EU še naprej organizirajo dejavnosti ozaveščanja za ta namen;

Boj proti mučenju in grdemu ravnanju

173.  je globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega izvajanja mučenja oseb v priporu in grdega ravnanja z njimi, da se med drugim izvabijo priznanja, ki se nato uporabijo v kazenskih sodnih obravnavah, ki očitno ne izpolnjujejo mednarodnih standardov o poštenosti;

174.  obžaluje razširjeno uporabo mučenja nasprotujočih članov družbe in grdega ravnanja z njimi, da bi jih utišali, ter mučenja ranljivih skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, osebe LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, ter grdega ravnanja z njimi;

175.  najodločneje obsoja mučenje in grdo ravnanje Daiša in drugih terorističnih ali paravojaških organizacij; izraža solidarnost z družinami in skupnostmi vseh žrtev, ki jih je prizadelo tovrstno nasilje; obsoja prakse Daiša in drugih terorističnih ali paravojaških organizacij, ki so diskriminatorne in usmerjene v manjšinske skupine; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo prizadevanja, da bi učinkovito obravnavale nujno potrebo po preprečevanju dodatnega trpljenja;

176.  meni, da so razmere v zaporih in stanje zaporov v nekaterih državah zelo zaskrbljujoči; meni, da se je treba nujno boriti proti vsem oblikam mučenja zapornikov in grdega ravnanja z njimi, tudi psihološkega mučenja, in povečati prizadevanja za spoštovanje ustreznega mednarodnega prava, zlasti glede dostopa do zdravstvene oskrbe in zdravil; ostro obsoja kršitve tega prava in meni, da so primeri, pri katerih se zapornikov, ki bolehajo na primer za hepatitisom ali virusom HIV, ne zdravi, enakovredno zavračanju nudenja pomoči ogroženi osebi;

177.  zaradi stalnih poročil o razširjeni praksi usmrtitev po hitrem postopku, mučenja in grdega ravnanja po svetu poziva ESZD, naj na vseh ravneh dialoga in na vseh forumih poveča prizadevanja EU za boj proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugim oblikam grdega ravnanja v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni oziroma ravnanja;

178.  poziva ESZD, naj še naprej sistematično vključuje pomisleke o mučenju in grdem ravnanju v politične dialoge in dialoge o človekovih pravicah z zadevnimi državami ter v javne izjave, ter poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic na terenu, naj spremljajo primere mučenja in grdega ravnanja ter konkretno ukrepajo, da bi dosegli njihovo popolno izkoreninjenje, opazujejo s tem povezane kazenske sodne obravnave in uporabijo vse razpoložljive instrumente za pomoč zadevnim posameznikom;

Brezpilotni zrakoplovi

179.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih zrakoplovov zunaj mednarodnega pravnega okvira; poziva države članice, naj izrazijo jasna stališča glede politike in pravna stališča o oboroženih brezpilotnih zrakoplovih; znova poziva k skupnemu stališču EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, pri čemer naj se upoštevajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje praksi zunajsodnih in načrtnih pobojev, jih prepove in se zaveže, da bo sprejela ustrezne ukrepe v skladu z domačimi in mednarodnimi pravnimi obveznostmi, če je mogoče utemeljeno domnevati, da je posameznik ali subjekt na območju njene pristojnosti morda vpleten v nezakonite načrtne poboje v tujini; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, države članice in Svet, naj oborožene brezpilotne zrakoplove in popolnoma avtonomno orožje vključijo v ustrezne evropske in mednarodne mehanizme za razorožitev in nadzor orožja; države članice poziva, naj sodelujejo pri teh nadzornih mehanizmih in jih okrepijo; poziva EU, naj zagotovi večjo preglednost in odgovornost svojih držav članic zlasti glede tretjih držav pri uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov v zvezi s pravno podlago za njihovo uporabo in operativno odgovornost, da bi omogočili sodno presojo napadov z brezpilotnimi zrakoplovi in zagotovili, da bodo žrtve nezakonitih napadov z brezpilotnimi zrakoplovi imele dostop do učinkovitih pravnih sredstev;

180.  izpostavlja prepoved EU v zvezi z razvojem, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča napade brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje praksi nezakonitih načrtnih pobojev ter jo prepove;

181.  poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi finančnih sredstev EU za vse raziskovalne in razvojne projekte, povezane z gradnjo brezpilotnih zrakoplovov za civilne in vojaške namene; poziva k izvedbi ocen učinka prihodnjih projektov razvoja brezpilotnih zrakoplovov na človekove pravice;

182.  poudarja, da bi bilo treba vpliv tehnologij na izboljšanje človekovih pravic vključiti v vse politike in programe EU, da bi s tem dosegli napredek pri varstvu človekovih pravic ter spodbujali demokracijo, pravno državo, dobro upravljanje in mirno reševanje sporov;

Podpora demokraciji in volitve ter misije za opazovanje volitev

183.  opozarja, da so odprti prostor za civilno družbo, svoboda izražanja, zbiranja in združevanja ter ustrezno spoštovanje načela pravne države ključni elementi poštenih in demokratičnih volitev; poziva EU, naj zagotovi, da imajo lokalne nevladne organizacije prostor za zakonito opazovanje in spremljanje izvedbe volitev; poudarja, da je korupcija grožnja za enakopravno uživanje človekovih pravic in da ogroža demokratične procese; meni, da bi morala EU v vseh dialogih s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, kot določa Konvencija Združenih narodov proti korupciji; opozarja, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v njenem sosedstvu; v zvezi s tem poudarja, da je bil pregled evropske sosedske politike priložnost za opozorilo, da sta varstvo univerzalnih vrednot in spodbujanje človekovih pravic glavna cilja Unije; opozarja, da bi lahko izkušnje EU, politikov, akademikov, medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe ter izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno pripomogle k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih lahko uporabili za podporo in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja delo Evropske ustanove za demokracijo in programov EU za podporo organizacijam civilne družbe, zlasti EIDHR;

184.  priporoča, naj EU razvije celovitejši pristop k procesom demokratizacije, saj je opazovanje volitev le ena razsežnost daljšega in širšega cikla; ponavlja, da sta politični prehod in demokratizacija lahko trajnostna in uspešna le, če ju spremljajo spoštovanje človekovih pravic in enak dostop do demokratičnega procesa za ženske, invalide in druge marginalizirane skupine, spodbujanje pravice, preglednost, odgovornost, sprava, načelo pravne države, gospodarski in družbeni razvoj, boj proti skrajni revščini in vzpostavitev demokratičnih institucij; poudarja, da bi morala EU boj proti korupciji v državah, v katerih poteka proces demokratizacije, določiti kot prednostno nalogo, saj ta pojav ovira varstvo in spodbujanje dobrega upravljanja, spodbuja organizirani kriminal in je povezan z volilnimi goljufijami;

185.  pozdravlja skupno sporočilo o pregledu evropske sosedske politike in opozarja, da bi morali odnosi EU s sosednjimi državami, kot je določeno v PEU, temeljiti na vrednotah Unije, ki vključujejo človekove pravice in demokracijo; poudarja, da sta prispevanje k stabilizaciji sosedstva ter spodbujanje demokracije, načela pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic povezana;

186.  poudarja, da bi morala EU še naprej podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice ter civilno družbo v sosednjih državah; v zvezi s tem pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo v vzhodnem in južnem sosedstvu EU pri spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin ter demokratičnih načel;

187.  poudarja, da je širitvena politika eno od najmočnejših orodij za krepitev spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj še naprej podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

188.  poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej zagotavljata polno podporo tekočim demokratičnim procesom v tretjih državah ter političnemu dialogu med vladajočo stranko in opozicijskimi strankami ter civilni družbi; vztraja, da je pomembno dosledno naknadno spremljanje priporočil misij za opazovanje volitev kot del sodelovanja EU pri podpori demokraciji in kot del strategij za zadevne države na področju človekovih pravic; poziva k boljšemu usklajevanju in tesnejšemu sodelovanju med Parlamentom in Komisijo/ESZD, da bi zagotovili naknadno spremljanje izvajanja teh priporočil ter uporabo ciljno usmerjene finančne in tehnične pomoči, ki jo lahko ponudi EU; poziva Komisijo, naj predloži splošno oceno postopkov spremljanja volitev;

189.  poziva Svet in ESZD, naj v geografski del letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu pri ustreznih državah vključita posebno poglavje, v katerem bo obravnavano vprašanje izvajanja priporočil, sprejetih v okviru misij za opazovanje volitev; opozarja na zavezo ESZD, Komisije in držav članic v akcijskem načrtu, da bodo odločneje in dosledneje sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale k povečanju njihove vloge in tako h krepitvi demokratičnih procesov;

190.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo svoje delo v zvezi z volitvami (opazovanje in pomoč) dopolnjevala s podobno podporo drugim pomembnim akterjem v demokratičnem sistemu, kot so politične stranke, parlamenti, lokalni organi, neodvisni mediji in civilna družba;

191.  poziva EU, naj še naprej opredeljuje primere dobre prakse na tem področju, tudi v sklopu ukrepov za preprečevanje konfliktov, mediacije in spodbujanja dialoga, da bi razvili dosleden, prožen in verodostojen pristop EU;

192.  priznava uspešno delo ESZD in delegacij EU pri dokončanju druge generacije demokratičnih analiz in napredek pri akcijskih načrtih za demokracijo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da se bodo akcijski načrti prenesli v konkretno podporo demokraciji na terenu;

193.  poziva ESZD, naj izhaja iz izkušenj z demokratičnimi analizami in pripravi pogoje za vključitev takih analiz v svoje zunanje ukrepe, in ugotavlja, da je vključitev vprašanja demokracije v strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in demokracije sicer dobrodošla, ni pa zadostna za resnično celovito razumevanje demokracije v partnerski državi;

194.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici ter posebnemu predstavniku EU za človekove pravice.

(1)

  http://www.un.org/womenwatch/daw/cedaw/cedaw.htm

(2)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.

(3)

  http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/CMW.aspx

(4)

  A/RES/41/128.

(5)

  http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/2

(6)

  http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/Vienna.aspx

(7)

  http://www.un.org/womenwatch/daw/beijing/pdf/BDPfA%20E.pdf

(8)

  http://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/programme_of_action_Web%20ENGLISH.pdf

(9)

  http://www.ohchr.org/Documents/Publications/PTS-4Rev1-NHRI_en.pdf

(10)

  https://europa.eu/globalstrategy/en/global-strategy-foreign-and-security-policy-european-union

(11)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11855-2012-INIT/sl/pdf

(12)

  http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2016842%202009%20INIT

(13)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52014DC0023R(01))

(14)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf

(15)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52013IP0279

(16)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11492-2013-INIT/sl/pdf.

(17)

  http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201203/20120329ATT42170/20120329ATT42170EN.pdf

(18)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf

(19)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13201-2015-INIT/sl/pdf

(20)

  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/06/16-epsco-conclusions-lgbti-equality/

(21)

  http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/lgbti_actionlist_en.pdf.

(22)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9242-2015-INIT/sl/pdf

(23)

  http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/background-information/docs/communication_on_the_european_agenda_on_migration_sl.pdf

(24)

  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/07/20-fac-migration-conclusions/

(25)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12002-2015-REV-1/sl/pdf

(26)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12098-2015-INIT/sl/pdf

(27)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32015D0260

(28)

  http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST 15559 2014 INIT

(29)

  http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209369%202012%20INIT

(30)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12525-2016-INIT/en/pdf.

(31)

  https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168008482e

(32)

  http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:076:0056:0058:SL:PDF

(33)

  http://eeas.europa.eu/enp/documents/2015/151118_joint-communication_review-of-the-enp_sl.pdf

(34)

  http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2015/11/action_plan_en_pdf/

(35)

  http://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/s_res_2242.pdf

(36)

  http://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/CAC%20S%20RES%201820.pdf

(37)

  http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000)

(38)

  http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167

(39)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337.

(40)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300.

(41)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0201.

(42)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(43)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.

(44)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

(45)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317.

(46)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.

(47)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348.

(48)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.

(49)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0075.

(50)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.

(51)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.

(52)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0172.

(53)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0420.

(54)

  http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/Documents/A_HRC_31_56_en.doc

(55)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.

(56)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.

(57)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0507.

(58)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0334.

(59)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0226.

(60)

  A/HRC/RES/17/4

(61)

  https://www.democracyendowment.eu/annual-report/

(62)

  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0432.

(63)

  http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/july/tradoc_153591.pdf.

(64)

  (Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Nigerija, Somalija, Mavretanija, Sudan, Sierra Leone, Jemen, Afganistan, Pakistan, Katar, Iran in Maldivi)


MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ (9.11.2016)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015

(2016/2219(INI))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je prepričan, da so razvoj in človekove pravice medsebojno odvisni in da so spoštovanje ter varstvo in uveljavljanje človekovih pravic, vključno s socialnimi, ekonomskimi in političnimi pravicami, pogoj za zmanjševanje revščine in neenakosti ter za doseganje ciljev trajnostnega razvoja; prav tako meni, da revščina in nerazvitost ovirata učinkovito uresničevanje človekovih pravic;

2.  poudarja, da se mednarodna skupnost v zvezi z begunsko krizo trenutno sooča z enim od največjih izzivov doslej; pozdravlja oblikovanje novih instrumentov EU za obravnavo temeljnih vzrokov migracij in poudarja, kako pomembno je postaviti človekove pravice in dostojanstvo v središče migracijske politike EU; opozarja, da je pravica zapustiti lastno državo zapisana v členu 13 Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah in da je treba v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah, tudi v centrih za pridržanje, v celoti spoštovati človekove pravice migrantov;

3.  meni, da bi morale biti človekove pravice za vse horizontalna značilnost pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030; poziva, naj se na državni in mednarodni ravni vzpostavi vključujoč in na pravicah temelječ okvir kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja, ki bo upošteval človekove pravice, da se zagotovi dobra preglednost in odgovornost v zvezi s tem in da bodo sredstva, namenjena razvoju, dejansko dosegla ljudi, ki jih potrebujejo;

4.  poudarja, kako pomemben je cilj trajnostnega razvoja št. 16 za zagotavljanje miru, pravičnosti in vključujočih družb; poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic osrednjega pomena pri vseh uspešnih procesih demokratizacije in da bi morali biti utrjevanje pravne države, dobrega upravljanja, institucionalnih zmogljivosti z uporabo proračunske podpore, demokratične udeležbe in predstavniškega odločanja, stabilnosti, socialne pravičnosti ter vključujoče in trajnostne rasti, ki bi omogočala pravično porazdelitev pridobljenega bogastva, osrednji cilji vseh zunanjih politik EU; svari pred populizmom, ekstremizmom in zlorabo položaja, ki opravičujejo kršitve človekovih pravic;

5.  opozarja, da je treba v razvojno politiko EU uvesti na pravicah temelječ pristop, katerega cilj je vključiti načela človekovih pravic v operativne dejavnosti EU za razvoj, kar bi vključevalo teoretične in praktične ureditve za usklajevanje človekovih pravic in dejavnosti razvojnega sodelovanja; poziva, naj se orodja tega pristopa hitreje posredujejo partnerjem, vključno z lokalnimi organi, civilno družbo in zasebnim sektorjem, njihovo uporabo pa naj tesno spremlja Komisija;

6.  je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi sredstva, namenjena ukrepom za boj proti revščini in spodbujanje razvoja, ki v praksi spodbujajo tudi politike za ohranjanje človekovih pravic, uporabili v namene, ki niso povezani z razvojem;

7.  opozarja, da je načelo usklajenosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, izjemno pomembno za doseganje spoštovanja človekovih pravic; poziva EU, naj zagotovi, da bo usklajenost politik za razvoj s pomočjo potrebnih smernic, ocen učinkov ter mehanizmov spremljanja in poročanja vključena v politike EU in držav članic; vztraja, da je treba povečati skladnost in usklajevanje vseh zunanjih politik in instrumentov EU, hkrati pa izvajati pristop na podlagi človekovih pravic; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, pri tem pa upoštevajo svoja pooblastila, skladnost z zavezami na področju razvoja ter politike EU na tem področju;

8.  odločno poziva Svet, Komisijo in države članice, naj sistematično vključujejo človekove pravice za vse v politične dialoge in trgovinska pogajanja z državami v razvoju ter zagotovijo, da bo sodelovanje s tretjimi državami vezano na napredek na področju učinkovitega spodbujanja demokracije in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih, tudi sporazumih o gospodarskem partnerstvu, še naprej spodbuja vključevanje klavzul o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih klavzul, ki ne smejo biti predmet pogajanj, prav tako pa naj razmisli o sistemu sankcij in odškodnin za žrtve v primeru dokazanega kršenja človekovih pravic; predvsem vztraja pri tem, da morajo prihodnji sporazumi z državami AKP okrepiti obstoječi dialog o človekovih pravicah; poziva EU, naj pri oblikovanju politik dejavno sodeluje z nevladnimi organizacijami in civilno družbo, da bi poskrbeli za učinkovitost določb o človekovih pravicah, zagotovili lastništvo ter preprečili morebitno instrumentalizacijo človekovih pravic;

9.  priznava pomembno vlogo delegacij EU pri spodbujanju človekovih pravic v tretjih državah in učinkovitem izvajanju zunanje politike EU na področju človekovih pravic; poziva Komisijo, naj oceni uporabo orodij pristopa na podlagi človekovih pravic v delegacijah ter Parlamentu posreduje povzetek te ocene;

10.  opozarja, da je zasebni sektor pomemben partner pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, kako pomembno je poskrbeti, da bodo multinacionalne družbe, ki začnejo delovati v posamezni državi, ravnale odgovorno ter spoštovale človekove pravice, pa tudi socialne in okoljske standarde ter načela; meni, da bi bilo mogoče učinek v zvezi s tem povečati s sklenitvijo več javno-zasebnih partnerstev; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj redno ocenjujejo vpliv razvojnih dejavnosti zasebnega sektorja na človekove pravice ter dejavno sodelujejo s Svetom OZN za človekove pravice pri pripravi mednarodne pogodbe, s katero bi zagotovili odgovornost nadnacionalnih družb pri kršitvah človekovih pravic;

11.  opozarja, da konflikti in nestabilne razmere negativno vplivajo na življenja milijonov ljudi in da je prišlo do razmaha kršitev človekovih pravic v povezavi s terorizmom; poudarja, da je treba bolje povezati zunanjepolitične varnostne ukrepe, humanitarno pomoč in dolgoročne razvojne ukrepe; poziva EU, naj vključi zaščito žrtev zločinov in nasilja v razvojne programe s tretjimi državami ter nameni prednost izmenjavi primerov najboljše prakse v zvezi z bojem proti korupciji, saj ta pogosto omogoča, da ostanejo storilci nekaznovani, in povzroča krivico žrtvam;

12.  poudarja, da je treba spodbujati družbeno, gospodarsko in politično vključevanje vseh ne glede na starost, spol, spolno usmerjenost, raso, etnično pripadnost ter veroizpoved, vključno s pravičnim dostopom do okrepljenih nacionalnih zdravstvenih sistemov za vse; poziva institucije EU, naj kastno razlikovanje obravnavajo enako strogo kot vse druge vzroke diskriminacije; ponovno poudarja, da je EU zavezana podpori ranljivih in marginaliziranih skupin, tudi invalidov v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, in poziva, naj se natančno preuči učinkovitost projektov na področju invalidnosti ter zagotovi ustrezna vključitev organizacij invalidov v načrtovanje in izvajanje teh projektov; prav tak poudarja, kako pomemben je cilj trajnostnega razvoja št. 5 o odpravi vseh vrst diskriminacije zoper ženske in dekleta, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti pomembni vlogi zagovornic človekovih pravic;

13.  poudarja, da je treba okrepiti pravne instrumente, tako više kot niže od rudarjenja v dobavni verigi mineralov, da bi omogočili boljšo sledljivost mineralov; poziva EU, naj prepreči, da bi multinacionalne družbe iz EU kršile človekove pravice v zvezi z izkoriščanjem naravnih virov v državah v razvoju, ter podpira stroge pravne okvire in pobude, katerih cilj sta preglednost in dobro upravljanje v rudarskem sektorju in drugih sektorjih pridobivanja naravnih virov; podpira svetovne pobude za boj proti korupciji, na primer pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji; opozarja, da je zaradi kršitev človekovih pravic na področju pridobivanja naravnih virov prizadeto zlasti domorodno prebivalstvo in da je treba spoštovati njihovo svobodno, vnaprejšnje in informirano soglasje;

14.  z izjemno zaskrbljenostjo ugotavlja, da po podatkih Mednarodne organizacije dela (MOD) približno 21 milijonov moških, žensk in otrok po vsem svetu živi v nekakšni obliki suženjstva in da v več državah s statusom GSP+ poročajo o večkratnih kršitvah temeljnih standardov dela; poudarja, da je treba v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela obvezno spoštovati mednarodne standarde dela, in meni, da bi morale pravice delavcev zavzeti pomembnejše mesto v zunanjih odnosih EU; poziva k učinkovitemu izvajanju in uveljavljanju GSP+, ki bi ga spremljala civilna družba, pri tem pa uporabljala pregleden mehanizem poročanja; prav tako poziva, naj EIB večjo pozornost nameni posledicam, ki jih imajo njene dejavnosti na človekove pravice in pravice delavcev, in v ta namen predlaga, naj se v ocenjevanje njenih projektov vključi tudi merilo človekovih pravic;

15.  je zadovoljen, da je bilo v letno poročilo EU dodano poglavje o razvoju, in poziva, naj to postane stalna praksa tudi v poročilih za naslednja leta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Nicolas Bay, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Raymond Finch, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Cristian Dan Preda, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bernd Lucke, Judith Sargentini, Patrizia Toia

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini


MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (10.11.2016)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015

(2016/2219(INI))

Pripravljavka mnenja: Beatriz Becerra Basterrechea

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN 1325, 2242, 1820, 1888, 1889 in 1960 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju konvencije iz leta 1951 in protokola iz leta 1967 o statusu beguncev,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju poročila Rashide Manjoo, posebne poročevalke OZN za nasilje nad ženskami, vzroke zanj in njegove posledice, iz leta 2015,

–  ob upoštevanju izidov šestdesetega zasedanja Komisije OZN za položaj žensk, ki je potekalo na sedežu OZN v New Yorku od 14. do 24. marca 2016,

–  ob upoštevanju poročila o „svetovnih in regionalnih ocenah o nasilju nad ženskami“, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija pripravila leta 2013,

Α.  ker je nasilje nad ženskami in dekleti ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic na svetu, ki vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialni položaj ter državo izvora ali stalno prebivališče, in je odločilna ovira za enakost spolov; ker je bilo v nekaterih državah zabeleženo precejšnje povečanje števila takšnih primerov;

B.  ker so ženske in dekleta v številnih delih sveta še vedno izpostavljene nasilju na podlagi spola, tudi posilstvom, trgovini z ljudmi, prisilnim porokam, zločinom iz časti, pohabljanju ženskih spolnih organov, suženjstvu, krutemu in nečloveškemu kaznovanju, celo mučenju, ter drugim kršitvam njihovih temeljnih pravic do življenja, svobode, pravice, dostojanstva in varnosti ter njihove pravice do duševne in telesne nedotakljivost ter pravice odločanja o lastnem spolnem in reproduktivnem zdravju;

C.  ker nimajo vse ženske in otroci, ki so bili žrtve nasilja v družini ali kaznivih dejanj na podlagi spola, dostopa do ustreznih podpornih mrež, storitev za duševno zdravje ali pravosodnih sistemov, ki so pripravljeni obravnavati tovrstne kršitve;

D.  ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno 35 % žensk po svetu izkusilo fizično in/ali spolno nasilje, pri čemer je treba upoštevati, da ta številka ne vključuje primerov, ki jih ženske niso prijavile, in podatkov, ki niso bili nikoli zbrani;

E.  ker se v državah, ki izvajajo smrtno kazen, za usmrtitev žensk uporabljajo metode, ki so podobne mučenju in vključujejo poniževanje telesa žrtev;

F.  ker je spoštovanje človekovih pravic in še posebej pravic žensk in deklet ogroženo po vsem svetu in ker univerzalnost človekovih pravic vse pogosteje in resno spodkopavajo številni avtoritarni režimi; ker skrajna desnica in gibanja proti enakosti spolov v številnih primerih poskušajo omejiti pravice žensk do njihovih teles, pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI) ter temeljne pravice beguncev in prosilcev za azil;

G.  ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

H.  ker je enakost spolov pogoj, da lahko ženske in dekleta uživajo svoje človekove pravice, in je ključno za vključevanje načela enakosti spolov prek njegovega izvajanja z nacionalnimi strateškimi programi;

I.  ker strategija EU glede enakosti spolov že določa vključevanje načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU;

J.  ker so med oboroženimi spopadi begunke in begunski otroci, prosilci za azil in osebe brez državljanstva med najranljivejšimi družbenimi skupinami in ker se v času humanitarnih kriz zelo povečajo tveganja za razseljena najstniška dekleta;

K.  ker so nekatere evropske države v zadnjih letih kazale manj strpen odnos do migrantov, beguncev in prosilcev za azil; ker mora biti EU zgled in slediti dosledni usmeritvi v svojih notranjih in zunanjih politikah; ker morajo države članice evropsko zakonodajo prenesti v nacionalno zakonodajo;

L.  ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistveni elementi človekovega dostojanstva; ker te pravice še niso bile zagotovljene v vseh delih sveta;

M.  ker ženske po vsem svetu še zlasti prizadenejo posledice podnebnih, okoljskih in energetskih politik, zato je boj proti neenakosti med spoloma soodvisen z bojem proti podnebnim spremembam;

N.  ker ženskam in dekletom, ki so invalidne ali pripadajo kulturnim, tradicionalnim, jezikovnim, verskim manjšinam ali manjšinam na podlagi spola ali spolne usmerjenosti, grozi večje tveganje nasilja, zlorab, zapostavljanja in več oblik diskriminacije na podlagi njihove invalidnosti, manjšinskega statusa in spola;

O.  ker ženske in dekleta predstavljajo dve tretjini od 960 milijonov nepismenih ljudi po svetu(1); ker so dekleta v številnih državah še vedno resno prikrajšana in izključena iz izobraževalnih sistemov; ker se ženskam in dekletom zavrača dostop do kakovostnega izobraževanja ter so prisiljene v opuščanje šolanja, ko se poročijo ali imajo otroke;

P.  ker je Varnostni svet ZN v svoji izjavi iz leta 2005 pozval države članice OZN, naj z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov ali drugih nacionalnih strategij še naprej izvajajo resolucijo št. 1325; ker je doslej le 60 držav članic OZN, od tega 17 držav članic EU, oblikovalo in začelo izvajati takšne akcijske načrte;

Q.  ker je v milijardi ljudi, ki živijo pod pragom revščine, tri petine žensk;

R.  ker je krepitev ekonomskega položaja žensk eden od načinov širjenja in krepitve njihovih temeljnih pravic v praksi;

1.  meni, da bi morale imeti ženske večjo vlogo v procesih ter v nacionalnih in mednarodnih institucijah na področju preprečevanja konfliktov ter spodbujanja človekovih pravic in demokratičnih reform, in poudarja pomen podpiranja sistematičnega sodelovanja žensk kot bistvenega elementa mirovnih procesov in obnove po spopadih; poudarja, da je sodelovanje žensk v pogajanjih za reševanje sporov ključno za spodbujanje pravic in participacijo žensk ter da je to prvi korak k njihovi polni vključenosti v prihodnje procese tranzicije; poziva Komisijo, visoko predstavnico in države članice, naj spodbujajo vlogo žensk v vseh okvirih reševanja konfliktov in vzpostavljanja miru, v katerih je zastopana EU;

2.  odločno obsoja nenehno uporabo posilstev in drugih oblik spolnega in na spolu temelječega nasilja zoper ženske in dekleta kot orožja v vojni; poziva vse države, zlasti države članice EU, ki tega še niso storile, naj takoj oblikujejo nacionalne akcijske načrte za izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325, in sicer skupaj s strategijami za neposreden boj proti nasilju nad ženskami; poziva k globalni zavezi za zagotavljanje izvajanja resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325; poudarja, da morajo misije skupne varnostne in obrambne politike ter misije EU za usposabljanje, tehnične misije in misije pomoči v tretjih državah prispevati k boju proti spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola; poudarja, da je treba spore reševati po mirni poti in da to vključuje ženske v središču pogajanj in ukrepov;

3.  priznava, da so dekleta in ženske še posebej prikrajšana in izpostavljena tveganjem in da je treba posvetiti posebno pozornost zagotavljanju dostopa deklet in žensk do izobraževanja, spolnega in reproduktivnega zdravja in tozadevnih pravic, da se jim omogoči življenje brez kakršnih koli oblik nasilja, da se odpravijo diskriminatorne zakonodaje in prakse ter da se okrepi vloga deklet in mladih žensk po vsem svetu;

4.  poziva h globalni zavezi za preventivno zagotavljanje varnosti žensk in deklet že od začetka izrednih razmer ali kriz, in sicer z ustreznim obravnavanjem tveganja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ozaveščanjem, izboljšanjem dostopa do sodstva za ženske in dekleta med konflikti in v pokonfliktnih razmerah, izboljšanjem odgovornosti in učinkovitim kazenskim pregonom storilcev takšnega nasilja, saj nekaznovanje, tudi pripadnikov uradnih oboroženih sil, ostaja ena od ovir na poti do prekinitve začaranega kroga spolnega nasilja v nekaterih državah, pa tudi z zagotavljanjem vseh zdravstvenih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno z varno in zakonito prekinitvijo nosečnosti, za žrtve posilstev v vojni;

5.  obsoja dejstvo, da se v državah, ki izvajajo smrtno kazen, za usmrtitev žensk uporabljajo metode, ki so enakovredne mučenju (kot je kamenjanje do smrti) in vključujejo poniževanje telesa (kot je javno obešanje), z namenom ustrahovanja drugih žensk; odločno obsoja vse oblike mučenja na podlagi spola, zlasti kamenjanje in uboje iz časti;

6.  vztraja, da nasilje nad ženskami in nasilje na podlagi spola pomenita kršitev temeljnih pravic in skrajno obliko diskriminacije, ki je obenem vzrok in posledica neenakosti med spoloma v EU in zunaj nje;

7.  ker ženske in dekleta predstavljajo 98 % žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja; poziva države članice, naj storijo več v boju proti tej praksi, ki krši temeljne pravice žensk in otrok;

8.  poudarja, da verske in kulturne razlike ter razlike v tradicijah nikakor ne morejo upravičiti diskriminacije ali kakršne koli oblike nasilja, zlasti nad ženskami in dekleti, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, spolne zlorabe, umori žensk, zgodnje ali prisilne poroke, nasilje v družini, uboji iz časti ali nasilje, ali katerega koli drugega sredstva mučenja in usmrtitve, denimo kamenjanja;

9.  ponovno poudarja, da je pohabljanje ženskih spolnih organov huda kršitev človekovih pravic in da bi morala EU temu nameniti posebno pozornost v okviru svojih dialogov s tretjimi državami, v katerih je ta praksa zelo razširjena; opozarja, da pohabljenje ženskih spolnih organov pri ženskah pusti resne in trajne zdravstvene posledice ter ima zato posledice tudi za razvoj;

10.  ugotavlja, da je treba ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola usmeriti tudi v nasilje na spletu, vključno z nadlegovanjem, izsiljevanjem in ustrahovanjem, ter si prizadevati za vzpostavitev spletnega okolja, ki bo varno za ženske in dekleta;

11.  ponavlja dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni v vseh okoliščinah ter poziva k takojšnjemu moratoriju na usmrtitve v državah, v katerih se smrtna kazen še vedno izvaja;

12.  poziva, naj se analizirajo podatki o nasilju na podlagi spola po regijah, da bi se bolje prilagodili sprejeti ukrepi za izboljšanje položaja žensk v določenih regijah;

13.  pozdravlja predlog Komisije z dne 4. marca 2016, da bi EU pristopila k Istanbulski konvenciji – prvemu pravno zavezujočemu mednarodnemu instrumentu, ki je namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu; meni, da bo to vodilo k večji učinkovitosti in doslednosti notranjih in zunanjih politik EU ter okrepilo odgovornost in vlogo EU v boju proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola na mednarodni ravni; poziva Komisijo in Svet, naj storita vse, kar je v njuni moči, da bi EU omogočila podpis in sklenitev te konvencije, ter naj obenem spodbudita 14 držav članic, ki tega še niso storile, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo ter zagotovijo njeno pravilno izvajanje;

14.  poziva Komisijo, naj nujno pripravi Evropsko strategijo za boj proti nasilju na podlagi spola, ki bo vključevala pravni instrument za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami v EU in preprečevanje takšnega nasilja;

15.  obžaluje odsotnost politik preprečevanja nasilja na podlagi spola, odsotnost podpore žrtvam in visoko stopnjo nekaznovanosti kršiteljev v številnih državah; poziva ESZD, naj s tretjimi državami izmenja primere dobre prakse o zakonodajnih postopkih in programih usposabljanja za policijske in sodne uslužbence ter državne uradnike; poziva EU, naj podpre organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za človekove pravice in spodbujajo enakost spolov v tretjih državah, in tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju enakosti spolov, da bi ustvarili sinergije in spodbudili krepitev vloge žensk;

16.  je seznanjen, da je v svetovnem merilu povprečna starost ob vstopu v prostitucijo med 12 in 14 let ter da sta prostitucija in spolno izkoriščanje težavi, ki v izjemni meri temeljita na spolu, ter obliki nasilja na podlagi spola, ki sta v nasprotju z načeli človekovih pravic, med katerimi je eno od osrednjih načelo enakost spolov; poziva mednarodno skupnost, naj razvije konkretne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po ženskah, dekletih, moških in dečkih v prostituciji ter to oblikuje v osrednjo strategijo za preprečevanje in zmanjšanje trgovine z ljudmi;

17.  poziva k izvajanju zakonodaj in politik, ki so usmerjene neposredno na storilce, da bi se zmanjšalo povpraševanje po spolnem izkoriščanju in obenem dekriminaliziralo posameznike v prostituciji ter da bi se zagotovile podporne storitve, tudi kakovostno socialno, pravno in psihološko pomoč za vse, ki želijo prenehati s prostitucijo;

18.  poudarja, da so stereotipi na podlagi spola med glavnimi razlogi za kršitve pravic žensk in neenakosti med moškimi in ženskami, in poudarja pomen boja proti tistim, ki utrjujejo podrejen položaj žensk v družbi in so med glavnimi vzroki za neenakost med moškimi in ženskami, kršitve človekovih pravic žensk in nasilje na podlagi spola; poudarja pomen kampanj ozaveščanja na vseh ravneh družbe, strategij za spodbujanje žensk in pritegnitev moških, večjo udeležbo medijev in vključevanje vprašanj enakosti spolov v izobraževanje ter vse politike in pobude EU, zlasti tiste, ki se nanašajo na zunanje delovanje, sodelovanje ter razvojno in humanitarno pomoč; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj poudarita sodelovanje moških in dečkov v kampanjah obveščanja in ozaveščanja o pravicah žensk, tako v vlogi ciljne populacije kot v vlogi nosilcev sprememb; ugotavlja, da je treba posebno pozornost nameniti določbam iz ustav, zakonodaj in drugih predpisov, ki diskriminirajo ženske na podlagi spola;

19.  ponavlja, da gre pri porokah otrok, zgodnjih in prisilnih porokah ter pri nezmožnosti uveljavitve najnižje zakonsko predpisane starosti za poroko za kršenje pravic otrok in oviro na poti krepitve vloge žensk;

20.  vztraja, da se morajo oblasti obvezati, da bodo izvajale izobraževalne kampanje, namenjene moškim in mlajšim generacijam, da bi pritegnile moške in dečke kot partnerje, hkrati pa preprečile in postopoma odpravile vse vrste nasilja na podlagi spola in spodbujale krepitev vloge žensk;

21.  poudarja, da je treba izboljšati dostop žensk in deklet do vseh ravni izobraževanja in odpraviti vse ovire za učenje, zlasti v najrevnejših in najbolj marginaliziranih skupnostih, ter da je treba podpreti poklicno usposabljanje žensk in programe usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce v tretjih državah, saj se je pokazalo, da izobraževanje žensk in deklet občutno izboljša njihove obete za prihodnost; poziva EU, naj to prednostno nalogo nujno vključi v vse svoje diplomatske in trgovinske dejavnosti ter dejavnosti na področju razvojnega sodelovanja, in priporoča, da se oblikovanje proračunov ob upoštevanju enakosti spolov obravnava in uporablja pri vseh programih in ukrepih, ki nudijo financiranje na področju izobraževanja in usposabljanja za ženske in dekleta; opozarja, da je potrebna kontinuiteta pri vzgoji otrok, mladih in žensk v begunskih taboriščih in na konfliktnih območjih, pa tudi v bolnišnicah;

22.  poziva vse države članice, naj okrepijo izvajanje obveznosti in zavez na področju pravic žensk, ki izhajajo iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v okviru pekinških izhodišč za ukrepanje, ter naj podpirajo civilnodružbene organizacije, ki so dejavne na področju spodbujanja enakosti med spoloma;

23.  je zaskrbljen zaradi industrije nadomestnega materinstva, ki ženska telesa obravnava kot blago na mednarodnem reproduktivnem trgu, in obžaluje, da je industrija nadomestnega materinstva v veliki meri izkorišča ranljive ženske, zlasti s svetovnega juga;

24.  obsoja dejstvo, da po svetu vsako leto pri porodu umre več kot 500 000 žensk(2) ter da se pogosto kršijo spolne in reproduktivne pravice žensk; poudarja, da ustrezno in cenovno dostopno zdravstveno varstvo ter univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega izobraževanja in storitev ter dostop do njih prispevajo k predporodni oskrbi in sposobnosti preprečevanja zelo tveganih porodov ter zmanjšujejo umrljivost dojenčkov in otrok;

25.  poziva EU in njene države članice, naj priznajo neodtujljivo pravico žensk in deklet do varstva pred telesnimi poškodbami in do svobodnega sprejemanja odločitev, tudi kar zadeva pravico do dostopa do prostovoljnega načrtovanja družine, zdravja mater ter varnih in zakonitih storitev prekinitve nosečnosti, ki so pomemben način za reševanje življenj žensk, pa tudi pravico do življenja brez nasilja, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter posilstvom v zakonski zvezi;

26.  poziva EU in mednarodno skupnost, naj si dejavno prizadevata in namenjata vedno več finančnih sredstev za nov cilj trajnostnega razvoja na področju enakosti spolov (SDG 5), obenem pa ohranita pomembnost dostopa do celovite spolne vzgoje in splošnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

27.  obžaluje dejstvo, da se ženske po vsem svetu še naprej soočajo z velikimi izzivi pri iskanju in ohranjanju dostojnih delovnih mest, kar je razvidno iz poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom Ženske pri delu 2016;

28.  obžaluje, da po vsem svetu še vedno velja, da se ženske s težavo prebijejo v ospredje poslovnega življenja, da obstajajo razlike v plačah med spoloma ter da se ženske odvračajo od podjetništva; poziva k oblikovanju pobud za dodatno krepitev vloge žensk, zlasti na področjih samozaposlitve ter malih in srednjih podjetij;

29.  obžaluje, da so ženske prepogosto diskriminirane v korist moških pri dostopu do finančnih sredstev, kot so bančna posojila; poudarja, da se je krepitev vloge žensk v podjetniškem okolju izkazala kot ključen dejavnik pri krepitvi gospodarstva in – dolgoročno – boju proti revščini;

30.  priporoča, naj se razmisli o oblikovanju in sprejetju zavezujočega mednarodnega instrumenta na ravni OZN o nasilju na podlagi spola s posebnim nadzornim organom; priporoča, da se oblikovanje proračunov ob upoštevanju enakosti spolov obravnava in uporablja pri vseh programih in ukrepih, ki nudijo financiranje na področju izobraževanja in usposabljanja za ženske in dekleta;

31.  poziva Komisijo in države članice EU, naj pri načrtovanju proračunov za vsako zadevno financiranje EU upoštevajo načelo enakosti spolov;

32.  poudarja, da je treba zagotoviti, da so zdravstveni delavci, policisti, tožilci, sodniki, diplomati in pripadniki mirovnih sil, tako znotraj EU kot v državah, ki niso članice, ustrezno usposobljeni za pomoč in podporo žrtvam nasilja, zlasti ženskam in otrokom, v konfliktnih razmerah in operacijah na terenu;

33.  obžaluje, da so v nekaterih tretjih državah poroke med odraslimi in mladoletnimi zakonite, v nekaterih primerih pa vključujejo neveste, mlajše od devetih let (otroške neveste);

34.  poudarja, da enakost spolov ni omejena samo na moške in ženske, ampak mora vključevati celotno skupnost LGBTI;

35.  je zaskrbljen, ker so se v zadnjih letih v več državah okrepila skrajna desničarska gibanja in gibanja proti enakosti spolov; poudarja, da ta gibanja izpodbijajo dosežke na področju pravic žensk, enakosti spolov in pravic migrantov ter poskušajo onemogočiti zakone in politike za zaščito oseb LGBTI pred kaznivimi dejanji iz sovraštva in diskriminacijo;

36.  obžaluje in obsoja, da je v nekaterih tretjih državah homoseksualnost zločin, ki se v nekaterih primerih kaznuje s smrtjo; poziva EU in države članice, naj v svoji zunanji politiki odločno spodbujajo in zaščitijo uživanje vseh človekovih pravic oseb LGBTI;

37.  poudarja, da je treba vprašanja spolov odločneje vključiti v humanitarno pomoč EU;

38.  močno obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v političnem življenju in premajhno zastopanost žensk pri političnem, družbenem in gospodarskem odločanju, kar spodkopava človekove pravice in demokracijo; meni, da bi morale vlade poskušati doseči enakost spolov v procesih vzpostavljanja in ohranjanja demokracije ter se boriti proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola v družbi; poudarja, da poročila misij za opazovanje volitev nudijo natančne smernice za politični dialog EU s tretjimi državami, da bi se izboljšala udeležba žensk v volilnem procesu in demokratično življenje držav;

39.  spominja, da je akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (GAP) eno temeljnih orodij EU za izboljšanje enakosti spolov v tretjih državah, zato meni, da bi moral imeti novi akcijski načrt za enakost spolov (GAP2) obliko sporočila Komisije; poziva komisijo, naj upošteva resolucijo Parlamenta o prenovi akcijskega načrta za enakost spolov;

40.  poziva EU, naj pregleda svoje mednarodne trgovinske politike in sprejme pristop, po katerem bodo v ospredju človekove, delavske, potrošniške in okoljske pravice ter bodo usmerjale mednarodno in nacionalno trgovino in naložbe;

41.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo enakost spolov in zaščitni ukrepi za temeljne človekove pravice, zlasti za ženske in dekleta, vključeni v nacionalne strategije o človekovih pravicah in politične dialoge ter kot pravno zavezujoče klavzule vključeni v vse gospodarske in trgovinske sporazume, ki jih EU sklene s tretjimi državami; poziva, naj skladnost s temeljnimi vrednotami EU postane merilo za proračunsko podporo;

42.  poudarja, da je vloga evropskih podjetij, ki poslujejo na svetovni ravni, ključna pri spodbujanju enakosti spolov, saj lahko nastopajo kot zgled;

43.  poudarja, da je pomembno uvesti pozitivne ukrepe, kot so sistemi kvot, da bi spodbujali udeležbo žensk v političnih telesih in demokratičnih procesih ter pri gospodarskem odločanju;

44.  poziva k uporabi kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki upoštevajo vidik enakosti spolov, ter sistematičnemu in pravočasnemu zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, kot del procesa spremljanja in ocenjevanja novega akcijskega načrta za enakost spolov;

45.  obžaluje, da nekatere države še vedno omejujejo udeležbo žensk na volitvah;

46.  poudarja, da je mednarodna skupnost položaj invalidk opredelila kot prednostno nalogo; želi spomniti na sklepe urada Visokega komisarja OZN za človekove pravice, ki je izjavil, da bi bilo treba politike in programe za odpravo nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti razviti v tesnem partnerstvu z invalidi, s čimer bi priznali njihovo avtonomijo, in z invalidskimi organizacijami; poudarja, da je treba institucije redno nadzorovati, negovalcem pa zagotoviti ustrezno usposabljanje; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja, sodelovanja in razvojne pomoči, tudi v evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, vključi boj proti diskriminaciji invalidnosti;

47.  obsoja kršitve človekovih pravic, ki pretežno vključujejo nadlegovanje in spolno nasilje, katerega žrtve so ženske, ki živijo pod okupacijo v evro-sredozemski regiji, te kršitve pa okupacijske sile uporabljajo kot mehanizem za ustrahovanje celotne družbe, ki se bori za svojo legitimno pravico do samoodločbe; opozarja na vlogo, ki jo imajo ženske pri ohranjanju miru, spodbujanju dialoga in reševanju konfliktov, da bi se soočil s kršitvami pravic žensk v evro-sredozemski regiji in jih zaščitil pred vsemi oblikami nasilja, vključno s tistimi, ki jih povzročijo tuje okupacijske sile;

48.  poziva države članice, v katerih je migracijska kriza privedla do znatnega poslabšanja na področju varovanja pravic žensk, naj spremljajo begunske centre in njihovo neposredno okolico, da bi preprečile nasilje, tudi spolno nasilje, ter storilce privedle pred sodišče;

49.  opozarja na ranljivost migrantov, beguncev in prosilcev za azil, zlasti žensk, mladih ali pripadnikov skupin, ki so odrinjene na rob družbe, in na nujno potrebo po vzpostavitvi varnih in zakonitih poti za migracije ter hkratnem zagotavljanju dostopa do združevanja družin, brezplačnega javnega izobraževanja, zdravstvenih storitev, zlasti na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zaposlovanja, stanovanj in psihološke podpore in pa omogočanju humanitarne obiske; poziva države članice, naj zagotovijo, da se pravice migrantk ali begunk, kot so dostop do vizumov, pravica do zakonitega prebivanja in socialne pravice, uveljavljajo posamično in ne na podlagi njihovega zakonskega stanu ali zakonskega razmerja;

50.  poudarja, da so med množičnimi premiki migrantov in prosilcev za azil ženske in dekleta nesorazmerno izpostavljena nasilju in diskriminaciji na podlagi spola v državah tranzita in ciljnih državah; ugotavlja, da so nekatere begunke in migrantke – ženske in dekleta – žrtve spolnega nasilja s strani tihotapcev migrantov ter da postanejo tudi žrtve trgovine z ljudmi; poziva agencije EU in organe kazenskega pregona držav članic, naj svoje zaposlene ustrezno usposobijo, da bodo lahko upoštevali posebne potrebe in ranljivost begunk (žensk in deklet);

51.  globoko obžaluje, da so Romi in še posebej romske ženske še naprej žrtve razširjene diskriminacije in nestrpnosti do Romov, s čimer se napaja krog prikrajšanosti, izključenosti, segregacije in potiskanja na rob družbe; poziva EU in države članice, naj v celoti spoštujejo človekove pravice Romov, tako da jim zagotavljajo pravice do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlitve, stanovanja in socialnega varstva;

52.  poziva k naložbam v ženske in mlade, saj je to učinkovit način za boj proti revščini, zlasti revščini žensk;

53.  poudarja pomen nadaljevanja z bojem proti razlikam v plačilu med spoloma in pospeševanja procesa uresničitve ciljev Komisije glede deleža žensk na vodstvenih položajih;

54.  zavrača vse zakone, predpise ali vladne pritiske, ki bi uvajali nepotrebne omejitve svobode izražanja, zlasti za ženske in druge kategorije družbenih spolov;

55.  obžaluje dejstvo, da so ženske premalo zastopane v gospodarskem, političnem in socialnem odločanju; meni, da gre pri zastopanosti žensk v političnem, gospodarskem in socialnem odločanju za vprašanje temeljnih pravic in demokracije; priporoča, da se kot začasna zakonska sredstva za spodbujanje udeležbe žensk v političnih telesih in demokratičnih procesih, zlasti v vlogi kandidatk, uvedejo sistemi enake zastopanosti in kvot po spolih ter da se sprejme zakonodaja, ki bo omogočala uresničevanje tega cilja v velikih javnih in zasebnih podjetjih;

56.  poziva države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se osredotočijo na gospodarsko in politično emancipacijo žensk v državah v razvoju s spodbujanjem njihovega sodelovanja v podjetjih in izvajanjem lokalnih in regionalnih razvojnih projektov;

57.  spodbuja ženske, naj se dejavno vključijo v sindikate in druge organizacije, saj bo to zelo pripomoglo k vpeljavi vidikov enakosti spolov v delovne pogoje;

58.  poziva, naj se okrepijo pravice starejših, zlasti starejših žensk, in sicer preko boja proti vsem oblikam diskriminacije ter tako, da se jim pomaga živeti dostojno in varno kot polnopravnim članom družbe.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Krisztina Morvai, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Liliana Rodrigues, Ernest Urtasun, Ángela Vallina, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Linnéa Engström, Rosa Estaràs Ferragut, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Constance Le Grip, Marc Tarabella, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Doru-Claudian Frunzulică

(1)

http://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/swp08_eng.pdf

(2)

Vir: UNICEF.


ANNEX I

INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT BETWEEN JANUARY AND DECEMBER 2015

COUNTRY

Individual

BACKGROUND

ACTION TAKEN BY THE PARLIAMENT

AFGHANISTAN

Seven Hazari people (two women, four men and a little girl)

 

 

In its Resolution, adopted on 26 November 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the barbaric murder and beheading of seven Hazari people (two women, four men and a little girl) in the south-eastern Afghan province of Zabul on the border with Pakistan;

- Condemns the attacks by the Taliban, Al Qaeda, ISIL and other terrorist groups against Afghan civilians, the Afghan National Defence and Security Forces, democratic institutions and civil society, which are causing record numbers of casualties; stresses that protection of the Hazara community, as a group particularly vulnerable to Taliban and Daesh/ISIL terrorist violence, should be a priority for the Afghan Government;

- Extends its condolences to the bereaved families, particularly of the recent victims of horrific killings in the Hazara community;

- Calls for support for the Afghan authorities to take swift and appropriate action to ensure that the killers of innocent civilians are brought to justice and to reaffirm the rule of law in the country;

- Calls on the Afghan authorities to ensure that security force personnel implicated in serious human rights violations, including those having command responsibility over forces committing abuses, are credibly and impartially investigated and disciplined or prosecuted as appropriate;

 

Letters of concern were sent on 11 March and 24 November 2015.

 

ALGERIA

Rachid Aouine, Youssef Sultani, Abdelhamid Brahimi and Ferhat Missa

 

 

 

 

 

 

 

Mohamed Rag

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Khencha Belkacem,

Brahimi Belelmi, Mazouzi Benallal, Azzouzi Boubakeur, Korini Belkacem, Bekouider Faouzi, Bensarkha Tahar and Djaballah Abdelkader

 

 

 

 

Four labour rights activists, Rachid Aouine, Youssef Sultani, Abdelhamid Brahimi and Ferhat Missa, members of the CNDDC in the town of El Oued, were arrested and charged for instigating a gathering. Two of them were acquitted, but Rachid Aouine was sentenced and Youssef Sultani is free facing trial.

 

Mohamed Rag, a labour rights activist from the National Committee for the Defence of the Rights of the Unemployed (Comité National pour la Défense des Droits des Chômeurs, CNDDC) in the town of Laghouat, was arrested on 22 January 2015 and sentenced to 18 months in prison and a fine of DZD 20 000 for ‘assaulting a security force agent in the exercise of his duties’, and whereas his sentence was confirmed upon appeal on 18 March 2015.

 

On 28 January 2015 in the town of Laghouat, eight labour rights activists, members of the CNDDC – Khencha Belkacem, Brahimi Belelmi, Mazouzi Benallal, Azzouzi Boubakeur, Korini Belkacem, Bekouider Faouzi, Bensarkha Tahar and Djaballah Abdelkader – were arrested when they assembled in front of the city court to demand that Mohamed Rag be released. These eight activists were subsequently sentenced last March to one year in prison with a 6-month suspended sentence and a fine of DZD 5000.

 

In its Resolution, adopted on 30 April 2015, the European Parliament:

- Expresses its concern at the arrest and detention of activists Rachid Aouine, Mohamed Rag, Khencha Belkacem, Brahimi Belelmi, Mazouzi Benallal, Azzouzi Boubakeur, Korini Belkacem, Bekouider Faouzi, Bensarkha Tahar and Djaballah Abdelkader, as they are being detained in spite of the fact that their activities are fully permissible under Algerian law and in line with the international human rights instruments which Algeria has ratified;

- Calls also on the Algerian authorities to ensure and guarantee the right to freedom of expression, association and peaceful assembly, and to take appropriate steps to ensure the safety and security of civil society activists and human rights defenders and their freedom to pursue their legitimate and peaceful activities;

- Recalls the recommendation to the Algerian Government by the United Nations Special Rapporteur on the promotion and protection of the right to freedom of opinion and expression to revoke the decree of 18 June 2001 banning peaceful protests and all forms of public demonstration in Algiers and to establish a system of simple notification rather than prior authorisation for public demonstrations;

- Calls on the Algerian authorities to repeal Law 12-06 on associations and to engage in a genuine dialogue with civil society organisations in order to frame a new law that is in conformity with international human rights standards and the Algerian Constitution;

 

ANGOLA

José Marcos Mavungo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Arão Bula Tempo

 

 

 

 

 

 

 

 

Rafael Marques

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Luaty Beirão

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Captain Zenóbio Lázaro Muhondo Zumba

 

 

 

Followers of the religious sect Luz do Mundo

 

On 14 March 2015 human rights activist José Marcos Mavungo was arrested without a warrant, and on 28 August 2015 prosecutor António Nito asked the court in the Angolan province of Cabinda to sentence Mavungo to 12 years imprisonment on the charge of inciting rebellion, despite no evidence being presented that he had committed any crime.

 

Lawyer Arão Bula Tempo was arrested on the same day for alleged involvement in the organisation of the same protest. Arão Bula Tempo was subsequently released on 13 May 2015 pending his trial on sedition charges.

 

Journalist and human rights activist Rafael Marques was condemned on 28 May 2015 to a 6-month jail term suspended for two years for the publication in 2011 of the book, ‘Blood Diamonds: Corruption and Torture in Angola’, which detailed more than 100 killings and hundreds of cases of torture allegedly perpetrated by security guards and soldiers in the diamond fields of the Lundas region; whereas the complaints submitted by Marques to the Public Prosecutor concerning human rights violations in the Lundas region were not subject to investigation.

 

15 youth activists were arrested between 20 and 24 June 2015 in connection with a private political discussion, detained and indicted for “preparing acts pursuant to a coup d’etat”. Among these activists was Luaty Beirão, who is an Angolan rapper known for his political activism.

To protest against the charge and his continued imprisonment, Beirão had gone on hunger strike.

 

Captain Zenóbio Lázaro Muhondo Zumba was subsequently arrested on 30 June 2015 on the grounds of alleged links with the 15 activists arrested.

 

On 16 April 2015, police and defence forces killed scores of pilgrims on Mount Sumi, in Angola’s central highlands, to avenge the deaths of eight police officers, allegedly at the hands of members of a Christian sect known as Luz do Mundo.

 

In a botched operation, the police officers were killed as they attempted to arrest the sect leader, José Kalupeteka, during worship. More than 3,000 followers, from many parts of the country, had camped at Mount Sumi for the sect’s summit.

 

In its Resolution, adopted on 10 September 2015, the European Parliament:

- Calls on the Angolan authorities to immediately and unconditionally release all human rights defenders, including Marcos Mavungo and the 15+1 activists arrested in June 2015, and to drop all charges against them; calls also for the immediate and unconditional release of any other activists, prisoners of conscience or political opponents arbitrarily arrested and detained solely for their political views, journalistic work or participation in peaceful activities;

- Urges the authorities to ensure that no acts of torture or ill-treatment are performed on the detainees and to guarantee full protection and access to their families and lawyers;

- Calls on the Angolan authorities to immediately put an end to cases of arbitrary arrest, illegal detentions and torture by the police and security forces; reiterates that prompt, impartial and thorough investigations must be carried out into all allegations of human rights violations, including torture, by police and security forces and that the perpetrators be brought to justice;

- Urges the Angolan judicial authorities to assert their independence from any political instrumentalisation and to ensure the protection of rights recognised by legal instruments, such as access to justice and the right to a fair trial;

- Urges the Angolan Government to conduct an urgent, transparent and credible inquiry into the Huambo massacre, and to provide support to the survivors who have been displaced; echoes the UN calls for an international and independent complementary investigation;

- Remains concerned that measures to combat violence against women and children have not been implemented; calls on the authorities to strengthen the fight against harmful traditional practices, such as the stigmatisation of children accused of sorcery;

 

Regarding the situation of Luaty Beirão, a letter of concern was sent on 20 October 2015.

AZERBAJIAN

Leyla Yunus, Arif Yunus, Rasul Jafarov and Rasim Aliyev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Intigam Aliyev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rauf Mirkadirov

 

 

 

 

 

 

Ilgar Mammadov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Anar Mammadli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Omar Mammadov,

Abdul Abilov, Elsever Murselli

 

 

 

 

 

Khadija Ismayilova,

Tofiq Yaqublu,

Nijat Aliyev, Araz Guliyev, Parviz Hashimli, Seymur Hezi, Hilal Mammadov and Taleh Khasmammadov

 

Emin Milli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Emin Huseynov

 

Leyla Yunus is the well-known director of the Institute for Peace and Democracy. She has been imprisoned together with her husband, the historian Arif Yunus, and Rasul Jafarov, the chair of Azerbaijan’s Human Rights Club on apparent politically motivated charges. Leyla Yunus has been subjected to acts of violence in prison committed by her cellmate, and no measures have been taken to punish the cellmate or to ensure the protection of Ms Yunus. In addition, Ms Yunus’s health has deteriorated in prison and no suitable medical care has been provided.

 

Intigam Aliyev is the chair of Azerbaijan’s Legal Education Society and a human rights lawyer who has defended more than 200 cases before the European Court of Human Rights in the areas of infringement of freedom of speech, the right to a fair trial and electoral law in Azerbaijan, was arrested on 8 August 2014 and subjected to three month’s detention on criminal charges.

 

Rauf Mirkadirov is an investigative journalist with the leading Russian-language newspaper ‘Zerkalo’ who held on pre-trial detention on charges of treason.

 

The European Court of Human Rights (ECHR) has issued numerous rulings in cases of breaches of human rights in Azerbaijan, the latest being on 22 May 2014 in the case of Ilgar Mammadov, chair of the Republican Alternative Civic Movement (REAL); in which despite it being ruled that his detention was politically motivated, the authorities refused to release him.

 

Anar Mammadli is the chair of the Election Monitoring and Democracy Studies Centre (EMDS), Both were sentenced to prison terms of, respectively, 5 years and 6 months and 3 years and 6 months, on charges ranging from tax evasion to illegal entrepreneurship.

 

Social media activists Omar Mammadov, Abdul Abilov and Elsever Murselli were sentenced to between 5 and 5.5 years’ imprisonment on charges of drug possession, none of them having access to a lawyer of their own choosing and all complaining of ill-treatment in police custody.

 

8 activists of the non-governmental youth movement NIDA were convicted on charges of hooliganism, drug possession and possession of explosives, as well as intent to cause public disorder.

 

Emin Milli is a writer and dissident from Azerbaijan, Milli was imprisoned in 2009 for two and a half years for his critical views about the government. He was conditionally released in November 2010, after serving 16 months of his sentence, in part due to strong international pressure on the government of Azerbaijan.

 

Emin Huseynov is an Azerbaijani journalist and chairman of the country’s leading media rights group, the Institute for Reporters’ Freedom and Safety (IRFS). Huseynov was forced into hiding in August 2014, amidst widespread repression of journalists and human rights activists, and was sheltered in the Swiss embassy in Baku until 12 June, when he travelled to Switzerland on a humanitarian visa. His application for asylum was approved four months later.

 

In its Resolution, adopted on 10 September 2015, the European Parliament:

- Calls for the immediate and unconditional release from jail of all political prisoners, human rights defenders, journalists and other civil society activists, including Khadija Ismayilova, Leyla Yunus and Arif Yunus, Anar Mammadli, Rasul Jafarov, Intigam Aliyev, Rauf Mirkadirov, Omar Mammadov, Tofiq Yaqublu, Nijat Aliyev, Araz Guliyev, Parviz Hashimli, Seymur Hezi, Hilal Mammadov, Taleh Khasmammadov and Ilgar Mammadov, in line with the judgment of the European Court of Human Rights (ECHR), and calls for all charges against them to be dropped and for the full restoration of their political and civil rights and public image;

- Calls for a prompt investigation into the death of the journalist and IRFS chair Rasim Aliyev; notes with concern the allegations put forward by a group of journalists that Mr Aliyev died because he had not received appropriate assistance from the doctors assigned to him in the hospital;

- Urges the government of Azerbaijan to fully cooperate with and implement the recommendations of the Council of Europe’s Venice Commission and Commissioner for Human Rights, the UN special procedures in regard to human rights defenders, the rights of freedom of association and peaceful assembly, freedom of expression and arbitrary detention, with the aim of amending its legislation and adapting its practices in full conformity with the conclusions of the experts;

- Calls on the government of Azerbaijan to immediately end its crackdown on civil society and human rights work, ensuring that independent civil society groups and activists can operate without undue hindrance or fear of persecution, including by repealing the laws severely restricting civil society, unfreezing bank accounts of non-governmental groups and their leaders, and allowing access to foreign funding;

- Deplores the continued actions taken by the Azerbaijani government to curb contacts between civil society groups, youth activists and intellectuals in Armenia and Azerbaijan, which are of extreme importance for bridging the long hostility between the two countries; in this regard, again recalls the important work done in this area by Leyla and Arif Yunus;

- Calls on the Azerbaijani authorities to respect freedom of the press and media, both in legislation and in practice and both online and offline, to guarantee freedom of expression in line with international standards and to end censorship of criticism of the government via media outlets;

- Calls on the EU authorities to conduct a thorough investigation into the corruption allegations against President Aliyev and members of his family revealed by the work of the investigative journalist Khadija Ismaylova;

BAHRAIN

Nabeel Rajab

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Abdulhadi-al-Khawaja

 

 

 

Ibrahim Sharif

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naji Fateel

 

Zainab Al-Khawaja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zainab Al-Khawaja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sheikh Ali Salman

 

Nabeel Rajab is the President of the Bahrain Centre for Human Rights (BCHR) and Deputy Secretary General of the International Federation for Human Rights (FIDH). He was convicted to three years in prison in August 2012 on charges of calling for and participating in ‘illegal gatherings’ and ‘disturbing public order’ between February and March 2011. His sentence was reduced to two years in prison on appeal. Before this imprisonment Mr Rajab was repeatedly detained for peacefully expressing criticism of the government during the pro-democracy protests that erupted Bahrain in 2011.

 

On Friday 29 November 2013 Nabeel Rajab had served three-quarters of his two year sentence and had become legally eligible for release. A third request for early release was submitted on 21 January 2014 to the Court, but was rejected.

The United Nations Working Group on Arbitrary Detention has described the detention of Mr Nabeel Rajab as arbitrary.

 

Nabeel Rajab was arrested on 1 October 2014 after his visit to the Subcommittee on Human Rights of the European Parliament on accusations of posting tweets about a group of his countrymen allegedly cooperating with IS/Daesh. He was charged with insulting a public institution and the army.

 

Abdulhadi-al-Khawaja, who has Danish nationality, is the founder of the BCHR and the regional coordinator of Front Line Defenders and Ibrahim Sharif is the Secretary General of the National Democratic Action Society. On 22 June 2011, they were sentenced to life in prison by a special military court. The legal process came to a conclusion after 3 years of appeals and the sentences were upheld.

 

Naji Fateel is a Bahraini human rights activist and a member of the Board of Directors of the Bahraini human rights NGO Bahrain Youth Society for Human Rights (BYSHR). He has been imprisoned since 2007, tortured and also under death threats during the period of the Bahraini uprising (dated February 2011)

 

Zainab Al-Khawaja is a human rights defender and leading social media activist in Bahrain. She has been a crucial figure in the pro-democracy uprising that started in Bahrain in February 2011. She has suffered legal harassment, arrest, imprisonment, denial of procedural rights, and undertaken hunger strikes in defence of human rights in Bahrain.

 

Sheikh Ali Salman is the Secretary General of Bahrain’s main opposition party al-Wefaq. He was sentenced to four years in prison in the context of anti-government protests which erupted in 2011 at the height of the region’s ‘Arab Spring’ uprisings. His lawyers have reportedly been prevented by the court from presenting oral arguments and have not been provided with any meaningful opportunity to examine the evidence. A group of United Nations independent experts, part of what is known as the Special Procedures of the Human Rights Council, have urged the Bahraini authorities to release Sheikh Ali Salman

 

In its Resolution, adopted on 9 July 2015, the European Parliament:

- Calls for the dropping of charges and immediate and unconditional release of all human rights defenders, political activists and other individuals detained and charged with alleged violations related to the rights of expression, peaceful assembly and association,

including Nabeel Rajab, Sheikh Ali Salman and the ‘Bahrain 13’;

- Calls on the Bahraini authorities to pursue the national consensus dialogue with a view to finding lasting and inclusive national reconciliation and sustainable political solutions for the crisis; notes that in a sustainable political process legitimate and peaceful criticisms should be expressed freely; reminds the Bahraini authorities, in this context, that engaging the Shia majority and its peaceful political representatives on the basis of human dignity, respect and fairness should be an indispensable element of any credible strategy for national reconciliation and sustainable reform;

- Welcomes the early release from prison of opposition leader Ibrahim Sharif in June 2015 after he was given a royal pardon; believes this decision to be a welcome and important step in the process of promoting trust and confidence in Bahrain;

 

Regarding the situation of Sheikh Ali Salman, a letter of concern was sent on 14 January 2015.

BANGLADESH

Hana Shams Ahmed

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Taslima Nasreen

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Faisal Arefin Dipan

 

 

 

 

 

Niladri Chatterjee, alias Niloy Neel, Faisal Arefin Dipan, Ananta Bijoy Das, Washiqur Rahman Babu and Abhijit Roy

 

 

 

 

 

 

 

Ahmed Rajib Haider

 

Hana Shams Ahmed is the coordinator of the International Chittagong Hill Tracts Commission (CHTC). On 27 August 2014 she and her friend were brutally attacked by 8 to 10 members of Somo Odhikar Andolon during a private visit to Shoilopropat in Bandarban in the Chittagong Hill Tracts. Four members of the police Detective Branch (DB) who were supposedly providing them with security did not intervene, and even disappeared while the assault was taking place.

Taslima Nasreen is a Sakharov Prize winner known for her powerful writings on the oppression of women and her unflinching criticism of religion, despite her forced exile and multiple fatwas calling for her death. Because of her thoughts and ideas some of her books are banned in Bangladesh, and she has been banned from Bengal, both from Bangladesh and the West Bengal part of India. In the face of continuing threats, Nasreen has had to leave her homeland and sight refuge in Europe several times. Religious fundamentalists have called for the writer to be put to death. A court issued a warrant for her arrest and threatened to confiscate her assets.

The National Human Rights Commission of Bangladesh in 2014 supported her right to return home. A campaigner against religious extremism in all religions, Nasreen urged support for the secular movements in Bangladesh to counteract the rise of Islamic fundamentalism, in a visit to the European Parliament in June 2013. In November 2013, she participated in the Sakharov Prize Network Conference.

Faisal Arefin Dipan, a publisher at the Jagriti Prokashoni publishing house, was brutally murdered with machetes inside his office in Dhaka.

Niladri Chatterjee, alias Niloy Neel, Faisal Arefin Dipan, Ananta Bijoy Das, Washiqur Rahman Babu and Abhijit Roy were five secular bloggers and journalists murdered in Bangladesh in 2015 for having used their fundamental right to free speech on political, social and religious issues. Islamist extremist groups have claimed responsibility for several killings.

 

Prominent blogger Ahmed Rajib Haider was murdered in 2013.

 

In its Resolution, adopted on 26 November 2015, the European Parliament:

- Condemns the increasing attacks of Islamist extremists against secularist writers, bloggers, religious minorities and foreign aid workers; deplores the loss of life and offers its sincere condolences to the victims and their families;

- Calls on the Bangladesh authorities to further condemn the ongoing horrendous acts against freedom of expression and to act to bring an immediate end to all acts of violence, harassment, intimidation and censorship against journalists, bloggers and civil society;

- Urges the Bangladesh Government to take the necessary measures to prevent more killings by taking effective measures to protect writers, publishers and other people who have received threats, not only by providing special physical protection to those who are potential targets of violence, but also by opening public debates that challenge extremist views of all kinds;

- Calls on the Bangladesh authorities to restore the full independence of the media, to drop all charges against publishers and journalists who have published content critical of the government, to allow the immediate re-opening of all media houses which were closed, and to restore immediately full and unhindered access to all forms of publications, including electronic ones;

 

A letter of concern was sent on 17 April 2015.

BELARUS

Maksim Piakarski, Vadzim Zharomski and Viachaslau Kasinerau

 

Youth activists Maksim Piakarski, Vadzim Zharomski and Viachaslau Kasinerau have been detained and are being prosecuted on suspicion of ‘malicious hooliganism’ as disproportionate, and have been suffering violence.

 

In its Resolution, adopted on 10 September 2015, the European Parliament:

- Remains deeply concerned by the human rights and fundamental freedoms situation in Belarus, as well as by the shortcomings observed during previous elections by independent international observers and the active persecution of the opposition leaders after the elections;

- Welcomes the recent release of the remaining political prisoners; calls on the Belarusian Government to rehabilitate the released political prisoners and to fully restore their civil and political rights; stresses that this could be a potential first step towards improving relations between the European Union and Belarus; points out, however, that similar steps in the past were rather token gestures and neither contributed to improving the situation of Belarusian society nor improved relations with the EU;

- Expects the authorities to stop the harassment of independent media for political reasons;

- Expresses its concern about the recent detention and ongoing criminal prosecution of youth activists Maksim Piakarski, Vadzim Zharomski and Viachaslau Kasinerau on suspicion of ‘malicious hooliganism’ as disproportionate, and strongly condemns the violence they have suffered;

BURUNDI

Bob Rugurika

 

Three elderly Italian nuns, Lucia Pulici, Olga Raschietti and Bernadetta Boggian

 

 

 

 

 

 

 

 

Pierre Claver Mbonimpa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Marguerite Barankitse, Antoine Kaburahe and Bob Rugurika

 

On 20 January 2015 the Burundian authorities arrested and detained the human rights defender Bob Rugurika, director of Radio Publique Africaine (RPA), following his refusal to reveal his sources days after his radio station broadcast a series of investigative reports concerning the killing in September 2014 of three elderly Italian nuns, Lucia Pulici, Olga Raschietti and Bernadetta Boggian, in Kamenge, a town north of Bujumbura.

Pierre Claver Mbonimpa is a leading human rights defender and President of the Association for the Protection of Human Rights and Detained Persons (Association pour la protection des droits humains et des personnes détenues, APRODH) who was arrested on 15 May 2014 and later charged with ‘threatening the external security of the state’ and ‘threatening the internal security of the state by causing public disorder’ and has been in pre-trial detention since he was taken in for questioning.

 

Mr Mbonimpa’s work in the defence of democracy and human rights in Burundi over the past two decades and more has earned him several international awards and widespread recognition domestically and beyond. The charges against him relate to comments he made on Radio Publique Africaine (RPA) on 6 May 2014 that the youth wing of the ruling party CNDD-FDD, also known as the Imbonerakure, is being armed and sent to the Democratic Republic of Congo (DRC) for military training.

 

The arrest of Pierre Mbonimpa is representative of the mounting risks facing human rights defenders, the harassment of activists and journalists and the arbitrary arrest of opposition party members, which according to human rights groups and the UN Assistant Secretary-General for Human Rights have largely been carried out by the Imbonerakure.

According to the OHCHR and other human rights organisations, politically motivated human rights violations, human rights abuses and acts of violence were carried out in the country during both the pre-election and the post-election periods, targeting opposition activists, human rights defenders and journalists in particular, including Pierre Claver Mbonimpa, whose son was found dead after having been arrested by the police, Marguerite Barankitse, Antoine Kaburahe and Bob Rugurika.

 

In its Resolution, adopted on 12 February 2015, the Parliament:

- Condemns the unjustified detention of Bob Rugurika and calls for his immediate and unconditional release; calls on the authorities at the same time to continue their investigations into the tragic killing of the three Italian nuns and to bring those responsible to justice; calls equally for the setting-up of an independent inquiry into the killing of the three nuns;

- Denounces all human rights violations in Burundi and the introduction of restrictive laws ahead of the country’s 2015 presidential and parliamentary elections, in particular those having a damaging impact on the opposition, the media and civil society by restricting the freedoms of expression and association and the freedom to hold meetings;

- Calls on the Burundian authorities to ensure an appropriate and fair balance between freedom of the media, including the freedom of journalists to investigate and report on crimes, and the need to ensure the integrity of criminal investigations;

- Calls on the Burundian Government to allow a genuine and open political debate in the run-up to the 2015 elections and to respect the Roadmap and Code of Conduct negotiated under UN auspices and signed by all Burundian political leaders; recalls that the Burundian constitution states: ‘The President of the Republic is elected for a five-year term renewable once. No one can serve for more than two terms as president’;

- Calls on the Burundian Government to respect the electoral calendar, and to include the opposition parties in the monitoring of the elections, including the phase of partial registration of new voters as agreed between the Independent National Electoral Commission (CENI) and the political parties at the voters’ registration evaluation meeting of 29-30 January 2015;

- Urges the Burundian Government to take measures to control the youth wing of the CNDD-FDD party and prevent it from intimidating and attacking perceived opponents, and to ensure that those responsible for abuses are brought to justice; calls for an independent international investigation into the claims that the CNDD-FDD is supplying its youth wing with arms and training; urges the leaders of the opposition parties to prevent violence against their opponents;

 

In its Resolution, adopted on 17 December 2015, the European Parliament:

- Calls for an immediate end to violence, human rights violations and political intimidation of opponents and for the immediate disarmament of all armed groups allied to political parties, in strict accordance with international law and human rights;

- Urges all parties to establish the necessary conditions for rebuilding trust and fostering national unity, and calls for the immediate resumption of an inclusive and transparent national dialogue, including the government, opposition parties and civil society representatives;

- Stresses that such dialogue, aimed at achieving lasting peace, security and stability, and at restoring democracy and the rule of law, in the interest of the citizens of Burundi, should be based on the Arusha Agreement and the Burundian Constitution, which requires compliance with international law and treaties;

- Reminds the Burundian authorities of their obligation to ensure security in its territory and guarantee human rights, civil and political rights and fundamental freedoms, as provided for in the Burundian Constitution, the African Charter on Human and Peoples’ Rights and in other international and regional human rights instruments;

- Urges the Burundian authorities to encourage the establishment of the truth about the mass crimes committed between 1962 and 2008, through judicial and non-judicial measures, such as a truth and reconciliation commission and special tribunals, promoting national reconciliation;

- Expresses its grave concern at the number of victims and cases of serious human rights violations reported since the beginning of the crisis; urges the competent authorities to undertake a rigorous and prompt investigation into the circumstances and motives behind these crimes and to ensure that those responsible are brought to justice; reiterates that there can be no impunity for those responsible for violations or serious abuses of human rights; calls on the authorities to ensure that schools remain a safe haven for learning; calls on the ICC Prosecutor to closely monitor the situation in Burundi and supports her declaration of 6 November 2015;

- Calls for the safe return of journalists and human rights defenders in exile, the reopening of the media that were closed after the failed coup attempt of 13 and 14 May 2015 and for the charges against those journalists accused of having taken part, directly or indirectly, in the abortive coup to be dropped;

CAMBODIA

Sam Rainsy and Kem Sokha

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Senator Hong Sok Hour and CNRP activists and organisers

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Khem Sapath

 

Sam Rainsy and Kem Sokha are the Cambodia National Rescue Party (CNRP) leaders who were summoned to appear at the Phnom Penh Municipal Court on 14 January 2014 for questioning. Sam Rainsy and Kem Sokha may be convicted of incitement to civil unrest. The King amnestied Sam Rainsy on 14 July 2013, making it possible for him to return to Cambodia; however, his right to vote and run in the elections was not restored.

On 13 November 2015 the Cambodian authorities issued an arrest warrant for Sam Rainsy, who was summoned by a court to appear for questioning on 4 December 2015 in relation to a post published on his public Facebook page by an opposition senator, Hong Sok Hour, who has been under arrest since August 2015 on charges of forgery and incitement after posting on Sam Rainsy’s Facebook page a video containing an allegedly false document relating to the 1979 border treaty with Vietnam.

On 30 October 2015 opposition party deputy leader Kem Sokha was removed from his position as First Vice-President of the National Assembly by the ruling Cambodian People’s Party (CPP) during a session boycotted by the CNRP

 

In its Resolution, adopted on 26 November 2015, the European Parliament:

- Urges the Cambodian authorities to revoke the arrest warrant and drop all charges issued against opposition leader Sam Rainsy and CNRP members of the National Assembly and Senate, including Senator Hong Sok Hour and CNRP activists and organisers, to allow them to work freely without fear of arrest or persecution, and to end political use of the courts to prosecute people on politically-motivated and trumped-up charges;

- Calls on the National Assembly to reinstate Sam Rainsy immediately and to restore his parliamentary immunity;

- Urges the Government of Cambodia to recognise the legitimate and useful role played by civil society, trade unions and the political opposition in contributing to Cambodia’s overall economic and political development;

- Encourages the government to work towards strengthening democracy and the rule of law and to respect human rights and fundamental freedoms, which includes fully complying with the constitutional provisions concerning pluralism and freedom of association and expression;

- Urges the government to abrogate the Law on Associations and Non-Governmental Organisations, the recent promulgation of which has given state authorities arbitrary powers to shut down and block the creation of human rights organisations and has already begun deterring human rights defence work in Cambodia;

- Urges the government and parliament to ensure genuine and serious consultation with all those affected by draft legislation such as the Trade Union, Cybercrime and Telecommunications Laws and to ensure that the texts are in line with Cambodia’s human rights obligations and commitments under domestic and international law;

- Calls on the Cambodian Government to end arbitrary detentions and suspicious disappearances and allow voluntary and human rights organisations to operate freely; calls on the Cambodian Government to seriously investigate the disappearance of Khem Sapath;

- Calls on the relevant government authorities to drop the prosecution of human rights defenders under other laws in force which are being used to persecute them for their human rights work, and to immediately and unconditionally release all those jailed on politically motivated and trumped up charges;

CHINA

Tenzin Delek Rinpoche

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ilham Tohti

 

Tenzin Delek Rinpoche, a highly respected Tibetan religious leader, was held in prison for over 13 years, serving a life sentence for a crime he did not commit. For years, he worked to develop social, medical, educational and religious institutions for Tibetan nomads in the area, as an advocate for environmental conservation in the face of indiscriminate logging and mining projects, and as a mediator between Tibetans and Chinese.

Because of his efforts to preserve Tibetan identity, the Chinese authorities viewed him as a threat to their control in the region. He died on 12 July 2015.

Ilham Tohti is a well-regarded ethnic Uyghur economist and peaceful critic of the Chinese government. In 2014, he has been sentenced to life in prison after being convicted of separatism.

 

In its Resolution, adopted on 16 December 2015, the European Parliament:

- Notes that under the leadership of President Xi, the Chinese government is showing a growing assertiveness both internally and externally; points out that the country’s civil rights activists, lawyers, journalists, bloggers, academics and other representatives of civil society are now finding their freedom curbed in a way that has not been seen for years; observes that China’s human rights record remains a matter of serious concern;

- Notes that a strong contradiction exists between the official Chinese aspiration to the universality of human rights and the worsening human rights situation; notes that the recent worsening of the situation of human rights and freedoms in China started in 2013 and has intensified an already existing crackdown over the population, limiting the space for expression and peaceful advocacy for civil society even further; is deeply worried at the arrest, trial and sentencing of numerous civil rights activists, human rights defenders and government critics and at the fact that more than 100 human rights lawyers and activists have been detained or questioned by Chinese police; calls on the Chinese authorities to release those in custody and to ensure that they can exercise their profession without hindrance;

- Urges the EU to continue pressing for an improvement of the human rights situation in China whenever dialogues are held at any level and to include human rights clauses in any bilateral treaty agreed with China;

- Remains highly concerned that China is currently the world’s largest executioner and continues to impose the death penalty in secret on thousands of people annually, without regard to international minimum standards on the use of the death penalty; emphasises once again that abolition of the death penalty contributes to the enhancement of human dignity and the progressive development of human rights;

- Remains concerned at the persisting severe restrictions on freedom of expression, association, assembly, and religion, as well on the activities of human rights organisations;

- Criticises China’s highly restrictive media environment and tightly controlled digital domain, where foreign, including European, web content is blocked and domestic content deemed politically threatening is routinely deleted and censored; strongly protests against the high number of Chinese citizens jailed for offences involving freedom of expression, especially on the internet;

- Is deeply concerned that the Chinese government is continuing its hardline policies against the Tibetan people, especially by rejecting the Dalai Lama’s ‘Middle Way Approach’ which seeks neither independence nor separation but a genuine autonomy within the framework of the Constitution of the PRC; calls for the Chinese government to re-enter into a dialogue with Tibetan representatives; protests against the marginalisation of Tibetan culture by the CPC, and urges the Chinese authorities to respect the freedoms of expression, association and religion of the Tibetan people; deplores the deterioration of the humanitarian situation in Tibet, which has led to an increase in self-immolation cases; notes with concern the recently passed criminalisation measures relating to self-immolation aimed at punishing those allegedly associated with self-immolators; deplores the forceful resettlement of over 2 million Tibetan nomads and herders since 2006 in the so-called ‘New Socialist Village’, as they are cut off from medical care, education and prosperity; is equally concerned at the ongoing transfer of Han Chinese populations into Tibet; expresses its concern regarding the cases of torture, disappearance and arbitrary detention and the denial of access to medical care for prisoners, including monk Tenzin Delek Rinpoche and 10 other prominent Tibetan prisoners; demands a detailed investigation of all death in prison cases;

 

Regarding the situation of Ilham Tohti, a letter of concern was sent on 23 June 2015.

DEMOCRATIC REPUBLIC OF CONGO (DRC)

Yves Makwambala and Fred Bauma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Christopher Ngoyi, Jean-Claude Muyambo, Vano Kiboko and Cyrille Dowe

 

 

Yves Makwambala and Fred Bauma are two detained human rights activists. Both are still being detained in Makala prison in Kinshasa and are charged with belonging to an association formed for the purpose of attacking people and property, conspiring against the head of state, and attempting to either destroy or change the ‘constitutional regime’ and to incite people to take up arms against state authority. The authorities have also charged Fred Bauma with disturbing the peace, and Yves Makwambala with publicly offending the head of state, while they were exercising their freedom of expression, peaceful assembly and association.

 

As soon as the protests started the authorities began a crackdown on human rights activists and opposition politicians who had demonstrated peacefully against the provision, including Christopher Ngoyi, Jean-Claude Muyambo, Vano Kiboko and Cyrille Dowe, who are still being detained for what appear to be politically motivated reasons

 

 

In its Resolution, adopted on 9 July 2015, the European Parliament:

- Calls on the DRC authorities to release Yves Makwambala and Fred Bauma immediately and unconditionally, and to drop all charges against them and other Filimbi leaders as well as any other activists, prisoners of conscience and political opponents arbitrarily arrested and detained solely for their political views or for participating in peaceful activities;

- Supports the National Assembly of the DRC’s calls for the rapid reaching of a political solution that allows the members of Filimbi and other peaceful civil society associations to exercise their freedom of expression and association without fear of being pursued or persecuted;

- Urges the authorities to ensure that the detainees have not been, and are not being, subjected to any acts of torture or ill-treatment, and to guarantee full protection and access to their families and lawyers;

- Is strongly concerned about the continuous attempts to limit freedom of expression, peaceful assembly and association and the increased breaches of these freedoms by the authorities, given that the right political climate is indispensable if a successful electoral cycle is to be achieved in the DRC in the next year;

- Finds it particularly regrettable that these violations specifically target opposition leaders and youth movements;

- Calls on the DRC authorities to ensure that the aforementioned freedoms are immediately and unconditionally upheld, especially in the electoral period, as guaranteed by the DRC’s constitution and international human rights law;

- Urges the DRC judicial authorities to assert their independence from any political instrumentalisation and to ensure the protection of rights recognised by legal instruments, such as access to justice and the right to a fair trial;

EGYPT

Ibrahim Halawa

 

 

Ibrahim Halawa is an Irish citizen who has been detained for more than two years on charges of attending an illegal protest on 16 and 17 august 2013 while on a family holiday in Cairo, during which protesters allegedly caused deaths and criminal damage. Ibrahim Halawa was 17 years old – and therefore still a juvenile under Egyptian and international law – at the time of his arrest. He was arrested along with his three sisters, having sought refuge in the Al-Fateh mosque when violence erupted during a demonstration. His three sisters were subsequently released by the authorities.

 

The prosecutor has failed to provide evidence that Ibrahim Halawa was involved in a single act of violence during the protests. His trial has been repeatedly postponed and adjourned by the Egyptian Court, most recently on 15 December 2015. He was not charged for a year after his arrest and he is awaiting, along with 493 individuals, the majority of whom are adults, a mass trial due to take place on 19 December 2015, without any guarantee of the minimum standards for a free and fair trial being applied, and will potentially face the death penalty if convicted.

 

Ibrahim Halawa is being detained for peacefully exercising his rights to freedom of expression and assembly and is considered by Amnesty International as a prisoner of conscience. He faces extremely harsh prison conditions, which include alleged acts of torture and other cruel, inhuman and degrading treatment upon arrest and in detention, and has been denied medical and legal assistance. According to his family and legal representatives, Ibrahim Halawa has been on hunger strike in protest.

 

In its Resolution, adopted on 17 December 2015, the European Parliament:

- Expresses its deep concern about the unacceptable breach of basic human rights arising from the arbitrary detention of Irish citizen Ibrahim Halawa, and calls on the Egyptian authorities to immediately and unconditionally release him to the Irish authorities pursuant to a presidential decree issued in November 2014 under Egyptian Law 140;

- Expresses its deepest concern at the deteriorating condition of Ibrahim Halawa due to his hunger strike and his alleged poor conditions in prison; calls on the Egyptian authorities to ensure, as a matter of priority, that the good health and well-being of Ibrahim Halawa are maintained while he remains in prison; demands that all allegations of torture and maltreatment of Ibrahim Halawa be thoroughly and independently investigated;

- Asks the Egyptian authorities to ensure that Article 10 of the International Covenant on Civil and Political Rights, which states that ‘all persons deprived of their liberty shall be treated with humanity and with respect for the inherent dignity of the human person’, is respected;

- Reminds the Egyptian authorities that Egypt is bound by indisputable international obligations under the Convention on the Rights of the Child as they apply to Ibrahim Halawa; demands that the Egyptian authorities categorically rule out the threat of the death penalty should Ibrahim Halawa be convicted, given that he was arrested as a juvenile;

- Is extremely concerned about the failure of the Egyptian authorities to uphold the right to a fair trial for Ibrahim Halawa and his 493 co-defendants, in particular the lack of opportunity to review or challenge their continued detention and the charges against them, the repeated denial of access to lawyers and the excessive pre-trial detention period, which violates Egypt’s domestic and international obligations;

- Remains convinced that it will be extremely difficult for Ibrahim Halawa’s lawyers to mount an individual defence in the event that his case is heard as part of a mass trial of all defendants arrested in connection with the August 2013 protests;

- Strongly condemns the use of a mass trial in the judicial process and calls on the Egyptian authorities to abide by international law and safeguard the highest international standards with regard to the right to a fair trial and due process; calls on the Egyptian authorities to release those detained for peacefully exercising their right to freedom of expression, assembly and association as enshrined in the Egyptian constitution and other international conventions to which Egypt is a party; expresses its profound preoccupation with the severe deterioration of the media environment; condemns the trials against and conviction of Egyptian and foreign journalists, in absentia;

KYRGYZSTAN

Azimjon Askarov

 

Azimjon Askarov is a prisoner of conscience pending a full, impartial and fair investigation, including into his allegations of torture and ill-treatment.

 

In its Resolution, adopted on 15 January 2015, the European Parliament:

- Reminds the Kyrgyz Parliament of its international obligations and of the Partnership and Cooperation Agreement with the European Union, which includes full respect for human rights as an essential element of the partnership and calls for the withdrawal of the draft law on ‘dissemination of information about non-traditional sexual relations’ currently under review in parliament;

- Notes that the draft law passed its first reading and must be voted on twice more before going to the President for signature, and stresses that the adoption of any legislation on ‘non-traditional relations’ should not run counter to Kyrgyzstan’s human rights obligations and commitments;

- Calls on the Kyrgyz authorities to reaffirm publicly that all people in Kyrgyzstan have the right to live free from discrimination and violence based on their sexual orientation and gender identity and that any acts to the contrary are illegal and will be prosecuted;

- Calls on the Kyrgyz Parliament to follow the recommendations made by the Parliamentary Assembly of the Council of Europe in Resolution 1984 (2014) on the Request for Partner for Democracy status, in particular recommendations 15.24, 15.25 and 15.26;

- Calls on the Kyrgyz Parliament to respect its constitution, including Article 16, which states that ‘laws that deny or derogate human and civil rights and freedoms shall not be adopted in the Kyrgyz Republic’, and Articles 31, 33 and 34, which affirm freedom of speech, freedom of information and freedom of assembly, and to reject draft bill 6-11804/14;

- Calls on the Kyrgyz authorities to take all the measures needed to ensure that human rights defenders can carry on their work of promoting and protecting human rights without hindrance;

- Calls on the Kyrgyz authorities to ensure that allegations of torture and inhuman and degrading treatment are investigated promptly and efficiently and that perpetrators are brought to justice; calls, furthermore, for the release of all prisoners of conscience, with regard in particular to Azimjon Askarov pending a full, impartial and fair investigation, including into his allegations of torture and ill-treatment;

 

A letter of concern on the situation of LGBTI rights was sent on 26 February 2015. Regarding the situation of Azimjon Askarov, a letter of concern was sent on 23 July 2015.

MALAYSIA

Nurul Izzah

 

 

Anwar Ibrahim

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zulkiflee Anwar Ulhaque (Zunar)

Khalid Ismath

Azmi Sharom

 

 

 

 

 

 

Matthias Chang

Khairuddin Abu

Hassan

 

 

 

 

Lena Hendry

Maria Chin Abdullah

 

 

Nurul Izzah, opposition Member of Parliament in Malaysia

Anwar Ibrahim is a former opposition leader sentenced on charges of sodomy in February 2015 following a politically motivated prosecution which resulted in criminal proceedings that failed to meet international standards of fair trial. He has been denied appropriate medical care.

 

Malaysian cartoonist Zulkiflee Anwar Ulhaque (Zunar) is facing charges under the Sedition Act following critical tweets against the government with regard to the sentencing of Anwar Ibrahim; whereas blogger Khalid Ismath and academic Azmi Sharom face similar charges;

 

Lawyer Matthias Chang and politician Khairuddin Abu Hassan, both political dissidents, were arrested following their investigations into these allegations.

 

Lena Hendry and Maria Chin Abdullah are human rights activists.

 

In its Resolution, adopted on 17 December 2015, the European Parliament:

- Deplores the deteriorating human rights situation in Malaysia and in particular the crackdown on civil society activists, academics, media and political activists; expresses concern with regard to the spike in the number of people facing charges or arrest under the Sedition Act;

- Urges the Malaysian Government to immediately release all political prisoners, including former opposition leader Anwar Ibrahim, and to provide them with appropriate medical care, and to drop politically motivated charges, including those against cartoonist Zulkiflee Anwar Haque (Zunar), blogger Khalid Ismath, academic Azmi Sharom, political dissidents Khairuddin Abu Hassan and Matthias Chang, and human rights activists Lena Hendry and Maria Chin Abdullah;

- Underlines the importance of independent and transparent investigations into the graft allegations, and of full cooperation with the investigators; urges the Malaysian Government to refrain from putting pressure on the Malaysian Anti-Corruption Commission and media;

- Calls on the Malaysian Government to ratify key international human rights conventions, including the ICCPR, the ICESCR, the CAT, the ICERD, ILO Convention 169, the ICC Rome Statute, as well as the 1951 Convention Relating to the Status of Refugees and its optional protocol;

- Urges the EU Delegation to Malaysia to step up efforts to finance projects on freedom of expression and reforming repressive laws, and to use all appropriate tools, including the European Instrument for Democracy and Human Rights, to protect human rights defenders; urges the withdrawal of the anti-sodomy law and calls on the EEAS, in line with the EU guidelines on the protection and promotion of the rights of LGBTI persons, to step up its work on the rights of LGBTI people in Malaysia who face violence and persecution, and to aim in particular towards the decriminalisation of homosexuality and transgenderism;

 

MALDIVES

Mohamed Nasheed

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ahmed Adeeb

Mohamed Nazim

Tholhath Ibrahim

 

 

 

Mahfooz Saeed

 

 

 

 

Ahmed Rilwan

 

 

 

 

 

Sheikh Imran Abdulla

 

On 13 March 2015 Mohamed Nasheed, the first democratically elected president of the Maldives, was sentenced to 13 years in prison on politically motivated charges, and whereas this was condemned by the UN Working Group on Arbitrary Detention; whereas his trial was marred by irregularities; whereas other former officials, including former vice-president Ahmed Adeeb and former defence ministers Mohamed Nazim and Tholhath Ibrahim, have also been arrested and imprisoned.

Mahfooz Saeed, a human rights lawyer and member of the legal team of former president Mohamed Nasheed.

Ahmed Rilwan, is a journalist critical of the government who ‘disappeared’ in August 2014, is still missing and is now feared dead.

Sheikh Imran Abdulla is a political prisoner.

 

In its Resolution, adopted on 17 December 2015, the European Parliament:

- Deplores the crackdown on political opponents; calls on the Government of the Maldives to release, immediately and unconditionally, former president Mohamed Nasheed, former vice-president Ahmed Adeeb and former defence ministers Tholhath Ibrahim and Mohamed Nazim, together with Sheikh Imran Abdulla and other political prisoners, and to clear them of all charges; is also concerned about the former president’s deteriorating health;

- Reiterates its gross dissatisfaction with the serious irregularities in the trial of former president Mohamed Nasheed;

- Calls on the Maldivian Government to guarantee full impartiality of the judiciary and to respect due process of law and the right to a fair, impartial and independent trial; stresses the need to depoliticise the country’s judiciary and security services;

- Calls on the Government of the Maldives to respect and fully support the right to protest and the right to freedom of expression, association and assembly, and not to seek to restrict those rights; also calls on the Government of the Maldives to end impunity for vigilantes who have used violence against people promoting religious tolerance, peaceful protesters, critical media and civil society; calls on the Maldives to respect fully its international obligations;

- Calls on the Maldivian Government to safeguard the rights of pro-democracy campaigners, moderate Muslims, supporters of secularism, and those who oppose the promotion of Wahhabi-Salafist ideology in the Maldives, and to ensure their right to participate in all areas of public life in the Maldives;

- Recalls that media freedom is the cornerstone of a functioning democracy; calls on the Maldivian Government and authorities to ensure adequate protection of journalists and human rights defenders who face threats and attacks on account of their legitimate work, and, in this context, to allow a proper investigation into the disappearance of Ahmed Rilwan, the assault on Mahfooz Saeed and the attacks and threats against journalists, members of civil society, and independent institutions;

NIGERIA

Mass displacement of children

 

 

 

 

In its Resolution, adopted on 8 October 2015, the European Parliament:

- Deplores the acts which have led to the mass displacement of innocent children and calls for immediate coordinated international action to assist the work of UN agencies and NGOs in preventing displaced children and youths from being subjected to sexual slavery, other forms of sexual violence and kidnappings and from being forced into armed conflict against civilian, government and military targets in Nigeria by the Boko Haram terrorist sect; stresses the paramount need to duly protect children’s rights in Nigeria, a country in which over 40 % of the total population is aged between 0 and 14;

- Believes that in the cases of children formerly associated with Boko Haram or other armed groups, non-judicial measures should be considered as an alternative to prosecution and detention;

- Calls on the President of Nigeria and his newly appointed Federal Government to adopt strong measures to protect the civilian population, to put special emphasis on the protection of women and girls, to make women’s rights and children’s rights a priority when fighting extremism, to provide help for victims and to prosecute wrongdoers, and to ensure women’s participation in decision-making at all levels;

- Calls on the Nigerian Government to launch, as promised by President Buhari, an urgent, independent and thorough investigation into crimes under international law and other serious human rights violations by all parties to the conflict;

- Urges the President of the Federal Republic to address the challenges involved in abiding by all campaign promises and the latest statements, the most important of which are defeating the terrorist threat, making respect for human rights and humanitarian law a central pillar of military operations, bringing back the Chibok girls and all other abducted women and children alive and unharmed, addressing the ever growing problem of malnutrition, and fighting corruption and impunity in order to deter future abuses and work towards justice for every victim;

- Urges the Nigerian authorities and the international community to work closely together and to increase efforts to reverse the continuous trend towards the further displacement of people; welcomes the determination expressed at the Niamey Regional Summit of 20 and 21 January 2015 by the 13 participating countries, and in particular the commitment of Chad, together with Cameroon and Niger, to engage in the fight against the terrorist threats of Boko Haram; calls on the Multinational Joint Task Force (MNJTF) to observe international human rights and humanitarian law conscientiously in its operations against Boko Haram; reiterates that a military approach alone will not suffice to counter the Boko Haram insurgency;

- Calls on the Nigerian Government to take measures to facilitate the return of displaced persons, especially children, to guarantee their safety, and to assist NGOs in their efforts to improve conditions in the camps for people displaced by the conflict by, inter alia, improving hygiene and sanitation in order to prevent the possible spread of disease;

PAKISTAN

the Peshawar school students (140 people, including 134 school children)

 

 

 

In its Resolution, adopted on 15 January 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the brutal massacre of schoolchildren perpetrated by Pakistani Taliban splinter group Tehreek-e-Taliban (TTP) as an act of horror and cowardice, and expresses its condolences to the families of the victims of the Peshawar school attack and its support to the people and the authorities of Pakistan;

- Expects the Government of Pakistan to take urgent and effective measures, in keeping with internationally recognised standards of the rule of law, to address the security threat posed by all militant groups operating within Pakistan and the surrounding region, without exception; underlines that no form of terrorism or extremism should be supported by the authorities;

- Calls on the Government of Pakistan to ensure the safety of schools and to make sure that children, regardless of gender, are never intimidated while going to school; believes the government should show significantly stronger determination and strengthen its efforts to arrest and prosecute TTP militants and others who target schools for violence, failing which its international credibility will be undermined;

- Calls on the Government of Pakistan to reserve anti-terrorism laws for acts of terror, instead of being using them to try ordinary criminal cases; regrets strongly the recourse to fast-track military justice which lacks minimal conditions of international standards of the rule of law, and underlines that the prolonged granting of GSP+ preferences is linked to the accomplishment of certain basic standards enshrined in UN and ILO conventions;

- Urges the Pakistani Government to abide by the recently ratified international agreements on human rights, including the International Covenant on Civil and Political Rights and the United Nations Convention Against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, which oblige the authorities to ensure basic fair trials prohibiting them from using military courts to try civilians when the regular courts are functioning;

 

Letters of concern were sent on 2 February and 12 February 2015.

PARAGUAY

Pregnant girls

 

 

In its Resolution, adopted on 11 June 2015, the European Parliament:

- Reaffirms its condemnation of all forms of abuse and violence against women and girls, especially the use of sexual violence as a weapon of war, and domestic violence; calls on Paraguay to ensure that women and girls have access to safe and legal abortion, at a minimum, when their health and life are in danger, where there is severe foetal impairment and in cases of rape and incest;

- Expresses its strong concern about the high number of child pregnancies in Paraguay; urges the Paraguayan authorities to meet their international obligations and to protect human rights by ensuring that all girls have access to all possible information and medical services for the management of high-risk pregnancies resulting from rape;

- Urges the Paraguayan authorities to conduct an independent and impartial investigation into the aforementioned rape and to bring the perpetrator to justice; calls on the Paraguayan authorities to release the girl’s mother immediately; welcomes the proposal by members of the Paraguayan congress to raise the maximum prison sentence for the rape of a minor from 10 years to 30 years;

RUSSIA

Aleksei Navalny

(and his brother Oleg Navalny)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Boris Nemtsov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Anna Politkovskaya, Alexander Litvinenko,

Stanislav Markelov,

Anastasia Baburova,

Natalya Estemirova and

Sergei Magnitsky

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Eston Kohver, Oleg Sentsov and Olexandr Kolchenko

 

Aleksei Navalny is an opposition leader who were sentenced to 10-day jail terms. Moreover, Aleksei Navalny has been placed under house arrest for two months and on 5 March 2014 was fitted with an electronic bracelet to monitor his activities.

Alexei Navalny has consistently exposed massive corruption within the highest levels of the Russian state apparatus; whereas his first court verdict imposing a five-year sentence on him in July 2013 was seen as political. He was placed under house arrest for two months in February 2014, and was fitted with an electronic bracelet to monitor his activities in March 2014.

 

Alexei Navalny won 27 % of the vote in the September 2013 Moscow mayoral elections, thus confirming himself as one of the most prominent faces of the Russian opposition to the Kremlin.

 

Alexei Navalny’s second court verdict had been due on 15 January 2015, but inexplicably the court brought the date forward to 30 December 2014, when most Russians were focused on the New Year holiday; whereas the same technique of bringing the date forward was used with Mikhail Khodorkovsky.

 

Boris Nemtsov, the former Deputy Prime Minister of the Russian Federation, the former Governor of Nizhny Novgorod, a preeminent reformist of the post-Soviet Russian society and economy and one of the leaders of Russia’s liberal and democratic opposition, was murdered near the Kremlin two days before a demonstration scheduled for 1 March 2015, which he was organising, against the effects of the economic crisis and the conflict in Ukraine

 

Boris Nemtsov, a prominent opposition leader, a founder and leader of the political movement Solidarnost and a leading critic of President Vladimir Putin and of the war in Ukraine who committed his life to a more democratic, prosperous, open Russia and to strong partnerships between Russia and its neighbours and partners.

 

In the weeks before his assassination Boris Nemtsov was investigating Russia’s participation in the Donbas conflict and had the intention of publishing a report on the issue; whereas five men have been arrested over the killing of Boris Nemtsov.

 

 

 

 

Journalist Anna Politkovskaya, Alexander Litvinenko, who was allegedly murdered in the United Kingdom, lawyer Stanislav Markelov, journalist Anastasia Baburova, human rights defender Natalya Estemirova, lawyer Sergei Magnitsky, are also unresolved politically motivated murders and suspicious deaths perpetrated in Russia since 1998.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Estonian police officer Eston Kohver was abducted in September 2014 from Estonian territory by the FSB and subsequently illegally detained in Russia, an action which constitutes a clear and serious violation of international law.

 

The Ukrainian film-maker Oleg Sentsov and the civic activist Olexandr Kolchenko, who opposed the illegal annexation of the Crimean Peninsula by Russia, were arrested in May 2014 in relation to alleged activities conducted in Crimea. They were treated as Russian citizens despite holding Ukrainian citizenship.

 

In the case of both Oleg Sentsov and Olexandr Kolchenko there have been allegations of torture and severe mistreatment leading to the illegal extraction of depositions which have subsequently been given legal value.

 

Oleg Sentsov and Olexandr Kolchenko were tried in a military court for crimes over which civilian courts have full jurisdiction. The trial was marred by numerous and grave procedural violations.

 

In its Resolution, adopted on 15 January 2015, the European Parliament:

- Expresses its deepest concern at the fact that, in Russia, the law is being used as a political instrument; underlines that the conviction of the prominent lawyer, anti-corruption campaigner and social activist Alexei Navalny, imposing a 3.5-year suspended sentence on him and a 3.5-year prison sentence on his brother, Oleg Navalny, was based on unsubstantiated charges; strongly deplores that the prosecution seems to be politically motivated;

- Notes with concern that, even though Alexei Navalny is being kept out of prison, his brother Oleg Navalny is currently imprisoned, and that this is giving rise to concern with regard to the possible political use of a family member to intimidate and silence one of Russia’s opposition leaders, Alexei Navalny; recalls that Alexei’s brother, Oleg, the father of two small children and a former executive of the state-owned postal service, has never played a role in the Russian opposition movement;

- Urges the Russian judicial and law-enforcement authorities to carry out their duties in an impartial and independent manner, free of political interference and to ensure that the judicial proceedings in the Navalny cases, and all the other investigations and trials against opposition activists, meet the internationally accepted standards; stresses the importance of ensuring that judicial decisions are free from political interference, independent, and are taken in full compliance with the rule of law;

- Fully backs the campaign against corruption in Russia initiated by Alexei Navalny, and supports the efforts of Russian people to find a settlement ensuring democracy, political pluralism, unity and respect for human rights;

 

In its Resolution, adopted on 12 March 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the killing of Boris Nemtsov in the most significant political assassination in recent Russian history, in which he was shot dead near the Kremlin, in an area with video cameras, police and security services;

- Pays tribute to Boris Nemtsov, a prominent opposition leader, a founder and leader of the political movement Solidarnost and a leading critic of President Vladimir Putin and of the war in Ukraine who committed his life to a more democratic, prosperous, open Russia and to strong partnerships between Russia and its neighbours and partners; extends its deepest condolences to Boris Nemtsov’s family and friends, members of the opposition and the Russian people; condemns the Russian leadership’s decision to prevent some EU diplomats and national delegations from attending his funeral, thereby impeding the EU’s attempt to pay tribute to brave Russian citizens standing for universal values;

- Points out that his killing is one of a growing number of unresolved politically motivated murders and suspicious deaths perpetrated in Russia since 1998, which include those of investigative journalist Anna Politkovskaya, Alexander Litvinenko, who was allegedly murdered in the United Kingdom, lawyer Stanislav Markelov, journalist Anastasia Baburova, human rights defender Natalya Estemirova, lawyer Sergei Magnitsky, and now politician Boris Nemtsov;

- Calls on the authorities of the Russian Federation to stop the shameful propaganda and information war against its neighbours, the Western world and its own people, which is turning Russia into a state characterised by repression, hate speech and fear, where nationalist euphoria is built on the annexation of Crimea and an escalating war in Ukraine, where the rights of the Crimean Tatars are violated and where the Kremlin, in breach of international law, is cultivating and provoking hatred and fighting; condemns the new propaganda war being waged against democratic and fundamental values, which are presented as being alien to Russian society; recalls that both the European Union and the Russian Federation have committed, in numerous international declarations and treaties, to protecting universal democratic values and fundamental rights; stresses the importance of having political opposition forces, in order to ensure a constant debate and exchange of views and ideas in politics and in law-making processes in Russia;

- Calls on the Russian authorities to stop all pressure, repressive acts and intimidation – both political and judicial – against opposition leaders, civil society representatives and independent media, allowing them to act freely in line with the basic principles of the Russian constitution;

- Deeply deplores the Russian authorities’ failure to respond to the criticism both inside the Russian Federation and on the international scene of the Law on Foreign Agents, and their adoption instead of amendments which restrict even further the possibilities for non-commercial organisations to act and are discriminatory by their nature; strongly calls on Russia to review the relevant legislation with a view to meeting its international obligations in the area of human rights and democratic freedoms;

- Calls on the Russian authorities to immediately release all recognised political prisoners;

- Calls on the Russian authorities, as a matter of urgency, to release Nadiya Savchenko and to respect her immunity as a member of the Verkhovna Rada of Ukraine and of the PACE, who was abducted in the territory of Ukraine and is being illegally detained in a Russian jail; underlines the fact that Russia bears responsibility for her very fragile state of health; expresses its deep concern about her health condition and urges the Russian judicial authorities to apply humanitarian law;

- Calls on the Russian authorities to immediately return the wreckage of the Tu-154 Polish Government aeroplane and all of its black boxes to Poland; underlines the fact that the level of dependence of the Russian judiciary on the authorities undermines any impartial and honest investigation;

 

In its Resolution, adopted on 10 September 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the judgment handed down by the Pskov regional court as well as the entire trial of Estonian police officer Eston Kohver, who was sentenced to 15 years’ imprisonment after his abduction in 2014 from the territory of Estonia, which is part of the EU; considers the case to be in breach of international law and of elementary standards of justice;

- Urges the Russian Federation to act in accordance with its international obligations, to release Eston Kohver immediately and to guarantee his safe return to Estonia;

- Expresses its deeply held belief that from the very beginning Eston Kohver was not afforded the right to a fair trial, given that there was no public hearing of the case, that the Estonian consul was not allowed to be present at the hearings, that Eston Kohver was deprived of adequate legal aid, that – moreover – he was refused visits from his wife and family, and that he has been ordered to undergo unfounded psychiatric examination, the details of which remain unknown;

- Strongly condemns the illegal sentencing and imprisonment of Oleg Sentsov and Olexandr Kolchenko; calls on the Russian Federation to release them immediately and guarantee their safe return to Ukraine; demands that the Russian authorities immediately investigate, in an impartial and effective manner, the allegations of torture made by defendants and witnesses in the case, which were rejected by the prosecutor during the trial; calls for this investigation also to be opened to international observers;

- Calls for the release of all illegally detained Ukrainian citizens, including Nadiya Savchenko, this being in line with the agreed Package of Measures for the Implementation of the Minsk Agreements and the commitment to release all hostages and all those detained in connection with the conflict in Ukraine;

- Deplores the fact that in the Russian Federation law and justice are being used as political instruments in breach of international law and standards, thus allowing the sentencing of the Ukrainian film-maker Oleg Sentsov and of Olexandr Kolchenko to 20 years’ and 10 years’ imprisonment respectively for expressing their views reflecting an active pro-Ukrainian position against the illegal annexation of Crimea by the Russian Federation; points out, in any case, that they should not have been tried in a military court and that all testimony gained through torture and other illegal methods should be excluded;

RUSSIA/ UKRAINE

Nadiya Savchenko

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oleg Sentsov and Khaizer Dzhemilev

 

Ms Savchenko, born in 1981, has a distinguished military career behind her, having been the only female soldier in the Ukrainian peacekeeping troops in Iraq and the first female to enrol at Ukraine’s Air Force Academy, and volunteered to take part in the fighting in eastern Ukraine as part of the Aidar Battalion, where she was then captured

The pro-Russian militants of the so-called ‘People’s Republic of Luhansk’ in the territory of eastern Ukraine illegally kidnapped Lieutenant Nadiya Savchenko, military pilot and former officer of the Ukrainian armed forces, on the territory of Ukraine on 18 June 2014, detained her, and then illegally transferred her to the Russian Federation.

Ukrainian film director Oleg Sentsov and Khaizer Dzhemilev, Ukrainian citizens illegally detained in Russia.

 

In its Resolution, adopted on 30 April 2015, the European Parliament:

- Calls for the immediate and unconditional release of Nadiya Savchenko; condemns the Russian Federation for the illegal kidnapping, the detention in prison for nearly one year and the investigation of Nadiya Savchenko; demands that the Russian authorities respect their international commitment in the framework of the Minsk Agreements and in particular the agreed ‘Complex of measures for the implementation of the Minsk Agreements’; considers that Russia has no legal basis or jurisdiction to take any action against Nadiya Savchenko, such as detention, investigation or bringing charges against her;

- Is of the opinion that Nadiya Savchenko’s detention as a prisoner of war in a prison in Russia is a violation of the Geneva Convention; underlines that those responsible for her illegal detention in Russia may face international sanctions or legal proceedings for their actions;

- Reminds the Russian authorities that Ms Savchenko remains in an extremely fragile state of health and that they are directly responsible for her safety and well-being; calls on the Russian authorities to allow impartial international doctors access to Ms Savchenko, while ensuring that any medical or psychological examinations are done only with Ms Savchenko’s consent and taking into consideration the consequences of her being on hunger strike for a very long period; calls on Russia to allow international humanitarian organisations to have permanent access to her;

- Calls for the immediate release of all other Ukrainian citizens, including Ukrainian film director Oleg Sentsov and Khaizer Dzhemilev, illegally detained in Russia;

SAUDI ARABIA

Raif Badawi, and his lawyer Waleed Abu al-Khair

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ali Mohammed al-Nimr

 

Raif Badawi, a blogger and human rights activist, was charged with apostasy and sentenced by the Criminal Court of Jeddah in May 2014 to 10 years in prison, 1 000 lashes and a fine of SAR 1 million (EUR 228 000) after creating the website ‘Free Saudi Liberals Network’ for social, political and religious debate which was deemed to be an insult to Islam; whereas the sentence also bans Mr Badawi from using any media outlets and from travelling abroad for 10 years after his release from prison.

On 9 January 2015, Mr Badawi received his first set of 50 lashes in front of the al-Jafali mosque in Jeddah, resulting in wounds so profound that when he was taken to a prison clinic for a medical check-up, it was found by the doctors that he would not be able to withstand another round of lashes.

Judicial verdicts imposing corporal punishment, including flogging, are strictly prohibited under international human rights law, including the UN Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, which Saudi Arabia has ratified.

On 6 July 2014, Raif Badawi’s lawyer, prominent human rights defender Waleed Abu al-Khair, was sentenced by the Specialised Criminal Court to 15 years in prison, to be followed by a 15-year travel ban, after setting up the human rights organisation ‘Monitor of Human Rights in Saudi Arabia’.

Ali Mohammed al-Nimr, who is 21 years old and is a nephew of a prominent dissident, was sentenced in May 2015 to capital punishment, reportedly by beheading followed by crucifixion, by Saudi Arabia’s Supreme Court on criminal charges including sedition, rioting, protesting robbery and belonging to a terror cell whereas Ali al-Nimr was under the age of 18 – and thus still a juvenile – at the time he was arrested while demonstrating for democracy and equal rights in Saudi Arabia. He was sentenced to death on account of the protests in the mostly Shia Eastern Province of Saudi Arabia. It is alleged by reliable sources that Ali al-Nimr was tortured and forced to sign his confession. He has been denied any guarantees of a safe trial and due legal process in compliance with international law;

 

In its Resolution, adopted on 12 February 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the flogging of Raif Badawi as a cruel and shocking act by the Saudi Arabian authorities; calls on the Saudi authorities to put a stop to any further flogging of Raif Badawi and to release him immediately and unconditionally, as he is considered a prisoner of conscience, detained and sentenced solely for exercising his right to freedom of expression; calls on the Saudi authorities to ensure that his conviction and sentence, including his travel ban, are quashed;

- Calls on the Saudi authorities to ensure that Raif Badawi be protected from torture and other ill-treatment, and be given any medical attention he may require, as well as immediate and regular access to his family and lawyers of his choice;

- Calls on the Saudi authorities to release unconditionally Raif Badawi’s lawyer, and all human rights defenders and other prisoners of conscience detained and sentenced for merely exercising their right to freedom of expression;

- Condemns firmly all forms of corporal punishment as unacceptable and degrading treatment contrary to human dignity and voices concern about states’ use of flogging, strongly calling for its strict abolition; calls on the Saudi authorities to respect the prohibition of torture, as is most notably enshrined in the UN Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, which Saudi Arabia has signed and ratified; calls on Saudi Arabia to sign the International Covenant on Civil and Political Rights;

- Urges the Saudi authorities to abolish the Specialised Criminal Court, set up in 2008 to try terrorism cases but increasingly used to prosecute peaceful dissidents on apparently politically motivated charges and in proceedings that violate the fundamental right to a fair trial;

- Calls on the Saudi authorities to allow independent press and media and ensure freedom of expression, association and peaceful assembly for all inhabitants of Saudi Arabia; condemns the repression of activists and protesters when they demonstrate peacefully; stresses that the peaceful advocacy of basic legal rights or making critical remarks using social media are expressions of an indispensable right;

 

In its Resolution, adopted on 8 October 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the sentencing of Ali Mohammed al-Nimr to the death penalty; reiterates its condemnation of the use of the death penalty and strongly supports the introduction of a moratorium on the death penalty, as a step towards abolition;

- Calls on the Saudi Arabian authorities, and in particular His Majesty the King of Saudi Arabia, Salman bin Abdulaziz Al Saud, to halt the execution of Ali Mohammed al-Nimr and to grant a pardon or commute his sentence; calls on the European External Action Service and the Member states to use all their diplomatic tools and efforts to immediately stop this execution;

- Urges the Saudi authorities to abolish the Specialised Criminal Court, set up in 2008 to try terrorism cases but increasingly used to prosecute peaceful dissidents on apparently politically motivated charges and in proceedings that violate the fundamental right to a fair trial;

- Calls on the Government of Saudi Arabia to ensure a prompt and impartial investigation into the alleged acts of torture and to ensure that Ali Mohammed al-Nimr is given any medical attention he may require and regular access to his family and lawyers;

 

Regarding the situation of Raif Badawi, letters of concern were sent on 2 February and 20 November 2015.

SOUTH SUDAN

89 children (possibly, hundreds more)

 

 

In its Resolution, adopted on 12 March 2015, the European Parliament:

- Is deeply concerned by the worsening security and humanitarian situation in South Sudan which could destabilise the whole East Africa region; calls urgently on all sides to stop the violence, cease human rights violations, form a transitional government of national unity, and allow for full access to humanitarian assistance; calls on the parties to end attacks on educational and public buildings and stop using schools for military purposes, including for the recruitment of child soldiers; recalls, in this connection, its support for the Guidelines for Protecting Schools and Universities from Military Use during Armed Conflict;

- Expresses deep disappointment that after more than a year of negotiations under the auspices of IGAD, no significant progress has been made; urges all parties to the conflict to reach a power-sharing agreement and fully supports the ongoing negotiation process, calling for an unconditional, complete and immediate ceasefire and end to all hostilities and to the immediate cessation of the recruitment and mobilisation of civilians; calls for efforts to find a way of achieving lasting peace and stability; urges the government and the rebel sides to engage in unconditional and all-inclusive political talks in good faith with a view to the successful conclusion of the negotiations; urges the continuation of efforts by the AU and IGAD to promote inclusive dialogue and mediation;

- Calls for the immediate release and safe return of all children recruited by armed forces since the beginning of the conflict in December 2013; reminds urgently all parties involved in the conflict that the recruitment and use of children in armed forces and groups is a grave violation of international law;

- Recalls the commitment made in 2009, and renewed in 2012, by the South Sudanese authorities to end the recruitment and use of children in conflict, to release all children associated with government security forces, to provide services for the reunification and reintegration of their families, and to investigate grave violations against children; deplores the fact that this commitment has not been fully respected; calls on the parties to fully implement the guidelines set out in the action plan;

- Calls on the Government of South Sudan to conduct prompt, thorough, impartial and independent investigations into human rights abuses with a view to prosecuting and holding accountable individuals suspected of crimes under international law and serious violations of human rights, including the abduction and recruitment of children in armed conflict and sexual violence against women and children;

- Calls on the Government of South Sudan to urgently finalise legislative amendments which criminalise the recruitment and use of children, to use this legislation to prosecute offenders and to finalise the implementation of international agreements, including the 2002 Optional Protocol to the Convention on the Rights of the Child and to accede to the Rome Statute of the International Criminal Court;

- Calls on the Government of South Sudan to reject legislation that would restrict the sectors in which NGOs and associations can carry out their work, which would severely inhibit the development of society and humanitarian relief efforts;

- Calls on the Government of South Sudan to fulfil its responsibility to provide for its people and encourage international donors to increase support for the aid effort and, given the scale and urgency of the needs, calls on the international community to convene a new international donor conference for South Sudan when all conditions for peace have been met and a mechanism of proper distribution of revenues is established;

SUDAN

Two pastors: Pastor Michael Yat and Pastor Peter Yen Reith

 

Pastor Michael Yat of the South Sudan Presbyterian Evangelical Church was taken into custody by the Sudanese National Intelligence Service (NISS) after preaching at the Khartoum North Church, a branch of the Sudan Presbyterian Evangelical Church, during a visit to Sudan on 21 December 2014. He was arrested immediately after a sermon in which he reportedly condemned the controversial sale of church land and property and the treatment of Christians in Sudan.

Pastor Peter Yen Reith was arrested on 11 January 2015 after delivering a letter to the Sudanese Religious Affairs Office asking after Pastor Michael and wanting to know more about his arrest;

Both men were held incommunicado until 1 March 2015, and on 4 May 2015 both were charged with multiple offences under the Sudanese Penal Code of 1991, including; joint criminal acts (Article 21), undermining the constitutional system (Article 51), waging war against the state (Article 50), espionage (Article 53), unlawfully obtaining or disclosing official documents (Article 55), agitating hatred (Article 64), disturbing the peace (Article 69) and blasphemy (Article 125).

 

In its Resolution, adopted on 9 July 2015, the European Parliament:

- Calls on the Sudanese authorities to drop all charges against Pastor Michael Yat and Pastor Peter Yen Reith and calls for their immediate and unconditional release; meanwhile calls on the Government of Sudan to ensure that pending their release the two pastors are not subjected to torture or other ill-treatment and that their physical and mental integrity is duly respected;

- Reminds the Sudanese authorities of their obligations at national and international level to protect freedom of religion and belief; reaffirms that freedom of religion, conscience and belief is a universal human right that needs to be protected everywhere and for everyone; strongly condemns all forms of violence and intimidation that impair the right to have or not to have, or to adopt, a religion of one’s choice, including the use of threats, physical force or penal sanctions to compel believers or non-believers to renounce their religion or to convert;

- Calls on the Government of Sudan to repeal all legislation that discriminates on the grounds of religion and to protect the identity of minority groups, including those of all faiths;

- Condemns the harassment of Christians and interference in church affairs; urges the Government of Sudan to desist from such activity; calls on Sudan to repeal the apostasy laws and to stop closing churches and other religious sites;

- Calls on the Government of Sudan to reform the country’s legal system, in accordance with international human rights standards, in order to protect fundamental human rights and freedoms and ensure the protection of every individual’s human rights, particularly with regard to discrimination against women, religious minorities and disadvantaged groups;

SWAZILAND

Thulani Maseko and Bheki Makhubu

 

Thulani Maseko, a lawyer working for the Trade Union Congress of Swaziland, was arrested on 17 March 2014 after writing an article criticising the lack of independence of the judicial system in Swaziland. On 19 March 2015, following the publication of a prison letter denouncing his conditions of detention, he was brought before a disciplinary committee in prison without the presence of a lawyer and was then forcefully moved to solitary confinement; whereas, although he has challenged this decision, no date has yet been announced for his High Court hearing.

Bheki Makhubu, a columnist and editor-in-chief of The Nation, considered to be the country’s sole independent newspaper, was arrested on charges of ‘scandalising the judiciary’ and ‘contempt of court’ following the publication of the article criticising the judicial system.

On 17 July 2014, Thulani Maseko and Bheki Makhubu were convicted for contempt of court by the High Court of Swaziland and sentenced to two years’ imprisonment, a ruling which seems disproportionate compared with the usual sentence – 30 days’ imprisonment with the option of paying a fine – imposed in similar cases; whereas the judge presiding the trial, Mpendulo Simelane, had been named in one of the articles published by Mr Maseko’s newspaper, and whereas this represents a clear conflict of interest and an impediment to a fair trial.

 

In its Resolution, adopted on 21 May 2015, the European Parliament:

- Calls for the immediate and unconditional release of Mr Maseko and Mr Makhubu, given that their imprisonment relates directly to the legitimate exercise of their right to freedom of expression and opinion; calls also for the immediate and unconditional release of all prisoners of conscience and political prisoners, including Mario Masuku, President of the People’s United Democratic Movement, and Maxwell Dlamini, Secretary-General of the Swaziland Youth Congress; condemns the harsh conditions of detention of both prisoners and calls on the authorities of Swaziland to guarantee their physical and psychological integrity in all circumstances;

- Notes that the sentence handed down to Mr Maseko and Mr Makhubu is much more severe than other sentences in similar cases, and considers this to be a clear attempt to silence the activists and serve as a deterrent to others, as stated by the responsible judge; demands that the Government of Swaziland bring an immediate end to the authorities’ intimidation of journalists, lawyers, independent-minded judges, trade union officials and parliamentarians, who have been threatened with violence, arrest, prosecution or other forms of pressure as a consequence of their advocacy of human rights, respect for the rule of law or political reforms;

- Calls on the Government of Swaziland to engage in genuine dialogue with unions about legislative reforms that will ensure respect for workers’ rights, in line with international obligations;

- Calls on the Swaziland authorities to take concrete measures to respect and promote freedom of expression, guarantee democracy and plurality, and establish a legislative framework allowing the registration, operation and full participation of political parties, in line with international and regional human rights obligations and the Constitution of Swaziland, notably Article 24 thereof;

SYRIA/ IRAQ

Kidnapping of Bishops Yohanna Ibrahim and Paul Yazigi

 

The Bishops Yohanna Ibrahim and Paul Yazigi were kidnapped by armed rebels in Aleppo Province, Syria, on 22 April 2013. The case remains unresolved.

 

In its Resolution, adopted on 12 March 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns ISIS/Daesh and its egregious human rights abuses that amount to crimes against humanity and war crimes according to the Rome Statute of the International Criminal Court (ICC), and which could be called genocide; is extremely concerned at this terrorist group’s deliberate targeting of Christians, Yezidis, Turkmen, Shi’ites, Shabak, Sabeans, Kaka’e and Sunnis who do not agree with their interpretation of Islam, as part of its attempts to exterminate any religious minorities from the areas under its control; underlines that there must be no impunity for the perpetrators of these acts and that those responsible should be referred to the ICC; recalls, in this context, the unresolved kidnapping of Bishops Yohanna Ibrahim and Paul Yazigi by armed rebels in Aleppo Province, Syria, on 22 April 2013.

A letter of concern was sent on 16 October 2015.

SYRIA

Mazen Darwish

 

Mazen Darwish, a Syrian journalist and activist and president of the Syrian Centre for Media and Freedom of Expression, has been imprisoned since 2012, as have Hani Al-Zaitani and Hussain Ghrer, for their work defending freedom of expression; whereas Mazen Darwish was reportedly subjected to severe torture and ill-treatment and on 6 May 2015 was taken to an unknown location; whereas Mazen Darwish has been awarded the 2015 UNESCO Press Freedom Prize, as well as other important international awards, such as the Preis der Lutherstädte – ‘Das unerschrockene Wort’ 2015, the Bruno-Kreisky-Preis für Verdienste um die Menschenrechte 2013, and the PEN-Pinter Prize 2014; whereas the continued imprisonment of Mazen Darwish, Hani Al-Zaitani and Hussain Ghrer is further evidence of the repressive nature of Bashar al-Assad’s regime in Syria

 

 

 

In its Resolution, adopted on 11 June 2015, the European Parliament:

- Calls on the Syrian authorities to immediately and unconditionally release and drop all charges against Mazen Darwish and all those detained, convicted and/or sentenced for peacefully exercising their right to freedom of expression and association, as well as all human rights defenders and political rights activists arbitrarily deprived of their liberty on the basis of their human rights activities.

- Urges the Syrian authorities to disclose the fate and the whereabouts of the three men immediately, and to ensure that they are protected from torture and ill-treatment, allowed immediate contact with their families and lawyers, and provided with any medical attention they may require.

THAILAND

Rohingya refugees

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Journalists Chutima ‘Oi’ Sidasathian and Alan Morison

 

 

 

 

In its Resolution, adopted on 21 May 2015, the European Parliament:

- Expresses its deepest concern over the plight of Rohingya refugees and the humanitarian crisis taking place at the moment on the high seas and in the territorial waters between Myanmar, Bangladesh, Thailand and Indonesia, and is shocked by the findings following the recent exhumation of dozens of bodies from mass gravesites near human trafficking camps in southern Thailand; extends its condolences to the families of the victims;

- Calls on the Thai authorities to hold immediate, full and credible criminal investigations into the mass graves of Rohingya Muslims and, if necessary with UN assistance, to ensure that those responsible are brought to justice;

 

In its Resolution, adopted on 8 October 2015, the European Parliament:

- Welcomes the acquittal on 1 September 2015 by the Phuket Provincial Court of the journalists Chutima ‘Oi’ Sidasathian and Alan Morison;

 

TURKEY

Journalists and media executives, including Ekrem Dumanlı and

Hidayet Karaca

 

 

 

 

 

Frederike Geerdink and

Mehmet Ülger

 

Ekrem Dumanlı, editor-in-chief of the Zaman newspaper, and Hidayet Karaca, general manager of the Samanyolu broadcasting group were arrested by the Turkish police along with other journalists and media executives on 14 December 2014.

On 6 January 2015 the Dutch correspondent Frederike Geerdink and Mehmet Ülger both Dutch journalists were arrested, interrogated at a police station and released later on.

 

In its Resolution, adopted on 15 January 2015, the European Parliament:

- Condemns the recent police raids and the detention of a number of journalists and media representatives in Turkey on 14 December 2014; stresses that these actions call into question respect for the rule of law and freedom of the media, which is a core principle of democracy;

- Recalls that a free and pluralistic press is an essential component of any democracy, as are due process, presumption of innocence and judicial independence; stresses, therefore, the need, as regards this latest round of arrests, in all cases (i) to provide ample and transparent information on the allegations against the defendants, (ii) to grant the defendants full access to the incriminating evidence and full defence rights, and (iii) to ensure the proper handling of the cases to establish the veracity of the accusations without delay and beyond reasonable doubt; reminds the Turkish authorities that the utmost care must be taken when dealing with the media and journalists, as freedom of expression and freedom of the media remain central to the functioning of a democratic and open society;

 

VENEZUELA

Mayor Antonio Ledezma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kluivert Roa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Leopoldo López

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Daniel Ceballos

 

On 19 February 2015 Antonio Ledezma, twice democratically elected Mayor of the Metropolitan District of Caracas and one of the opposition leaders, was arbitrarily detained by heavily armed officers of the Bolivarian Intelligence Service (Sebin), who failed to produce an arrest warrant or any evidence of his having committed an offence; whereas following his detention Antonio Ledezma was charged with conspiracy and association to commit crimes – offences punishable by severe prison sentences in Venezuela – and imprisoned at the Ramo Verde military prison

On 24 February 2015 the 14-year-old student Kluivert Roa was shot dead during a demonstration about the scarcity of food and medicine in San Cristóbal, in Táchira State, becoming the first victim since the authorisation of the use of firearms to quell protests.

Leopoldo López is the opposition leader who was arbitrarily detained on 18 February 2014 on charges of conspiracy, instigating violent demonstrations, arson and damage to property. Since his detention he has suffered physical and psychological torture and undergone solitary confinement.

Daniel Ceballos and Vicencio Scarano are opposition mayors, and Salvatore Lucchese is a police officer. They have been arrested for failing to end protests and civil rebellion in their cities, and have been sentenced to several years in prison. In addition, Juan Carlos Caldera, Ismael García and Richard Mardo who are opposition congressmen are facing investigations and trial proceedings aimed at their suspension and disqualification from Congress.

 

In its Resolution, adopted on 12 March 2015, the European Parliament:

- Recalls its deep concern about the deteriorating situation in Venezuela and condemns the use of violence against protesters; calls on the Venezuelan authorities to immediately release Antonio Ledezma, Leopoldo López, Daniel Ceballos and all peaceful protesters, students and opposition leaders arbitrarily detained for exercising their right to freedom of expression and their fundamental rights, in line with the demands made by several UN bodies and international organisations; calls on the Venezuelan authorities to withdraw the unfounded accusations against them;

- Calls on the Venezuelan authorities to ensure that Antonio Ledezma, Leopoldo López, Daniel Ceballos and all other political prisoners are given any medical attention they may require, as well as immediate, private and regular access to their families and to lawyers of their choice; is deeply concerned about the deterioration in the condition of prisoners;

- Calls on the Venezuelan Government to cease the political persecution and repression of the democratic opposition and the violations of freedom of expression and of demonstration, and urges an end to media censorship; reminds the authorities that opposition voices are imperative for a democratic society;

- Condemns the shooting of Kluivert Roa and six other students, and expresses its condolences to their families; calls on the government to revoke the recently published resolution 8610, which allows security forces to use potentially lethal force, with a firearm or another potentially lethal weapon, to subdue civilian protests, overriding Article 68 of the Venezuelan Constitution;

- Calls on the Venezuelan Government to comply with its own constitution and international obligations in respect of the independence of the judiciary, the right to freedom of expression, association and peaceful assembly, and political pluralism, which are cornerstones of democracy; calls on the Venezuelan Government to create an environment in which human rights defenders and independent non-governmental organisations can carry out their legitimate work in promoting human rights and democracy; stresses that, as a non-permanent member of the UN Security Council, the Venezuelan Government has a particular responsibility to comply with the rule of law and with international law;

- Calls on the Venezuelan Government to ensure that accusations are investigated swiftly and impartially, with no margin of impunity and with full respect for the principle of presumption of innocence and for due legal process; recalls that respect for the principle of separation of powers is fundamental in a democracy and that the justice system cannot be used as a political weapon; calls on the Venezuelan authorities to ensure the security of all citizens in the country, regardless of their political views and affiliations;

ZIMBABWE

Itai Dzamara, his wife Sheffra Dzamara, and his lawyer Kennedy Masiye

 

On 9 March 2015 Itai Dzamara, a prominent Zimbabwean human rights activist, leader of the Occupy Africa Unity Square movement and dissident of President Mugabe, was reportedly abducted by five unidentified armed men in the suburbs of Harare. His whereabouts remain unknown and there is serious concern for his safety and the protection of his rights.

In the months prior to his abduction, Mr Dzamara had led a number of peaceful protests against the deteriorating political and economic situation in Zimbabwe. Two days before, Mr Dzamara addressed a political rally organised by the opposition party Movement for Democratic Change – Tsvangirai (MDC-T), calling for mass protests against the worsening repression and economic situation in the country, petitioning President Mugabe to resign and calling for reforms to the electoral system.

Until now the government has remained silent on Mr Dzamara’s disappearance, which has raised suspicion among the public that the state might be responsible; whereas the ruling party ZANU-PF is denying his forced disappearance and denounces it as an act staged by opposition parties.

A High Court judgment of 13 March 2015 ordered the Zimbabwean authorities to mount a search for Mr Dzamara and report progress to the court every two weeks until his whereabouts are determined; whereas this High Court order has been ignored by the authorities responsible for acting upon it, and the state authorities have yet to comply with this ruling.

Mr Dzamara had been assaulted on several occasions by supporters of the ruling party ZANU-PF and uniformed police officers. In November 2014 about 20 uniformed police handcuffed and beat Mr Dzamara to unconsciousness, also assaulting his lawyer, Kennedy Masiye.

 

In its Resolution, adopted on 21 May 2015, the European Parliament:

- Strongly condemns the forced disappearance of human rights defender Itai Dzamara and calls for his immediate and unconditional release;

- Urges the Government of Zimbabwe to take all necessary measures to find Mr Dzamara and bring all those responsible to justice; calls on the government to fully comply with the High Court order directing them to search for Mr Dzamara;

- Calls on the Zimbabwean authorities to ensure the safety and security of his wife and family, and his colleagues and supporters;

- Urges the Zimbabwean authorities to investigate allegations of excessive use of force and other human rights abuses by police and state officials, and to hold them to account;

- Recalls the overall responsibility of the Zimbabwean Government for ensuring the safety of all its citizens; calls upon the authorities of Zimbabwe to implement the provisions of the Universal Declaration of Human Rights, the African Charter on Human and Peoples’ Rights and regional human rights instruments ratified by Zimbabwe;

- Urges the Zimbabwean Government and President Mugabe to comply with their international obligations and the provisions of the international treaties that have been signed by Zimbabwe and that guarantee respect for the rule of law and the fulfilment of civil and political rights;


ANNEX II

LIST OF RESOLUTIONS

List of resolutions adopted by the European Parliament during the year 2015 and relating directly or indirectly to human rights violations in the world

Country

Date of adoption in plenary

Title

Africa

Algeria

30.04.2015

Imprisonment of human and workers' rights activists in Algeria

Angola

10.09.2015

Angola

Burundi

12.02.2015

Burundi, the case of Bob Rugurika

Burundi

17.12.2015

Situation in Burundi

Central African Republic

08.10.2015

Central African Republic

DRC

09.07.2015

The Democratic Republic of Congo (DRC), in particular the case of two detained human rights activists Yves Makwambala and Fred Bauma

Egypt

17.12.2015

Ibrahim Halawa potentially facing the death penalty

Nigeria

30.04.2015

Situation in Nigeria

Nigeria

08.10.2015

The mass displacement of children in Nigeria as a result of Boko Haram attacks

South Sudan

12.03.2015

South Sudan, including recent child abductions

Sudan

09.07.2015

Situation of two Christian pastors in Sudan

Swaziland

21.05.2015

The case of Thulani Maseko and Bheki Makhubu in Swaziland

Tanzania

12.03.2015

Tanzania, notably the issue of land grabbing

Zimbabwe

21.05.2015

The case of Itai Dzarana in Zimbabwe

Americas

Paraguay

11.06.2015

Paraguay: the legal aspects related to the child pregnancy

USA

11.02.2015

US Senate report on the use of torture by the CIA

Venezuela

12.03.2015

Situation in Venezuela

Asia

Afghanistan

26.11.2015

Afghanistan, in particular the killings in Zabul

Bangladesh

26.11.2015

Freedom of expression in Bangladesh

Cambodia

09.07.2015

Cambodia's draft laws on NGOs and trade unions

Cambodia

26.11.2015

Cambodia

China

16.12.2015

EU-China relations

Kyrgyzstan

15.01.2015

Kyrgyzstan: homosexual propaganda bill

Malaysia

17.12.2015

Malaysia

Maldives

17.12.2015

Situation in the Maldives

Nepal

11.06.2015

Situation in Nepal following the earthquakes

Pakistan

15.01.2015

Pakistan, in particular the situation following the Peshawar school attack

Thailand

21.05.2015

The plight of Rohingya refugees and the mass graves in Thailand

Thailand

08.10.2015

Situation in Thailand

Europe

Azerbaijan

10.09.2015

Azerbaijan

Belarus

10.09.2015

Situation in Belarus

Bosnia

09.07.2015

Srebrenica Commemoration

Cyprus

12.02.2015

Mass graves of missing persons in Ornithi village, in the occupied part of Cyprus

Russia

15.01.2015

Russia, in particular the case of Alexei Navalny

Russia

12.03.2015

Murder of the Russian opposition leader Boris Nemtsov and the state of democracy in Russia

Russia/Ukraine

30.04.2015

The case of Nadiya Savchenko

Russia

10.09.2015

Russia – in particular the case of Eston Kohver, Oleg Santsov, and Alexander Kolchenko

Turkey

15.01.2015

Freedom of expression in Turkey: Recent arrests of journalists, media executives and systematic pressure against media

Turkey

15.04.2015

Armenian genocide 100th anniversary

Middle East

Bahrain

09.07.2015

Bahrain, in particular the case of Nabeel Rajab

Saudi-Arabia

12.02.2015

Saudi Arabia, the case of Raif Badawi

Saudi-Arabia

08.10.2015

Saudi Arabia: The case of Ali Mohammed al-Nimr

Syria/Iraq

12.02.2015

Humanitarian crisis in Iraq and Syria, in particular in the IS context

Syria/Iraq

12.03.2015

Recent attacks and abductions by ISIS/Daesh in the Middle East, notably of Assyrians

Syria

30.04.2015

The situation of the Yarmouk refugee camp in Syria

Syria

11.06.2015

Syria, the situation in Palmyra and the case of Mazen Darwish

Yemen

09.07.2015

Situation in Yemen

Cross-cutting issues

28th Session of the UNHRC

12.03.2015

EU’s priorities for the UN Human Rights Council in 2015

Persecution of Christians

30.04.2015

Persecution of the Christians around the world, in relation to the killing of students in Kenya by terror group Al-Shabaab

European Endowment for Democracy

09.07.2015

Evaluation of activities of the European Endowment for Democracy (EED)

European Neighbourhood Policy

09.07.2015

Review of the European neighbourhood policy

Human rights and technology

08.09.2015

‘Human rights and technology: the impact of intrusion and surveillance systems on human rights in third countries’

Right to Water

08.09.2015

Follow up to the European citizens' initiative Right2Water

Migration

10.09.2015

Migration and refugees in Europe

Death penalty

08.10.2015

The death penalty

Gender equality

08.10.2015

Renewal of the EU Plan of action on Gender equality and Women's empowerment in development

Trade and torture

27.10.2015

Trade in certain goods which could be used for capital punishment, torture or other cruel, inhuman or degrading treatment or punishment

Migration

02.12.2015

Special report of the European Ombudsman in own-initiative inquiry concerning Frontex

World Humanitarian Summit

16.12.2015

Preparing for the World Humanitarian Summit: Challenges and opportunities for humanitarian assistance

Arms export

17.12.2015

Arms export: implementation of the Common Position 2008/944/CFSP


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

14.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

5

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Mario Borghezio, Klaus Buchner, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ramona Nicole Mănescu, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, Mike Hookem, Liisa Jaakonsaari, Javi López, Juan Fernando López Aguilar, Norica Nicolai, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Traian Ungureanu, Paavo Väyrynen, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Edouard Ferrand, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Hans-Olaf Henkel, Peter Jahr, Karin Kadenbach, Maria Noichl, Lola Sánchez Caldentey, Antonio Tajani, Josef Weidenholzer, Bogdan Brunon Wenta, Patricija Šulin

Pravno obvestilo