Postopek : 2016/2036(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0360/2016

Predložena besedila :

A8-0360/2016

Razprave :

PV 13/12/2016 - 14
CRE 13/12/2016 - 14

Glasovanja :

PV 14/12/2016 - 9.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0503

POROČILO     
PDF 685kWORD 73k
30.11.2016
PE 587.509v04-00 A8-0360/2016

o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

(2016/2036(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Elmar Brok

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

(2016/2036(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP),

–  ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, in njenih predlogov na neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve v Bratislavi 2. septembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov vrha v Bratislavi 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov neformalnega srečanja ministrov EU za obrambo v Bratislavi 27. septembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave o prihodnosti Evrope, ki so jo ministri za zunanje zadeve držav weimarskega trikotnika Frank-Walter Steinmeier (Nemčija), Jean-Marc Ayrault (Francija) in Witold Waszczykowski (Poljska) podali v Weimarju 28. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju francosko-nemške pobude o obrambi iz septembra 2016 z naslovom „Prenova SVOP“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0360/2016),

A.  ker se Evropska unija sooča z notranjimi in zunanjimi izzivi, ki so brez primere in vključujejo meddržavne konflikte, propad držav, terorizem, hibridne grožnje, kibernetsko in energetsko negotovost, organizirani kriminal in podnebne spremembe; ker se bo EU na nove izzive lahko učinkovito odzvala le, če bodo njene strukture in države članice sodelovale v skupnih in resnično usklajenih prizadevanjih v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike;

B.  ker je EU sedaj obkrožena z nizom žarišč nestabilnosti, saj velik del Bližnjega vzhoda in severne Afrike zajemajo etnični in verski konflikti ter vojne, v katerih posredno sodelujejo večje sile, povsod po regiji pa se širijo teroristične skupine, kot sta tako imenovani Islamska država/Daiš in fronta Džabat Fatah Al Šam; ker Al Kajda izkorišča varnostno praznino v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi se okrepila, njena predanost globalnemu džihadu pa se ni zmanjšala;

C.  ker imajo ti konflikti neposredne in resne posledice za varnost in blaginjo državljanov EU, saj je njihov vpliv vedno bolj čutiti tudi v EU, bodisi v obliki terorizma in množičnih tokov beguncev bodisi v obliki kampanj dezinformiranja, ki so usmerjene v delitev naših družb;

D.  ker se Evropa srečuje z grožnjo terorizma na svojem ozemlju; ker nedavni teroristični napadi, ki so jih v evropskih mestih izvršili radikalni džihadisti, povezani z Islamsko državo/Daišem, sodijo v celostno strategijo te skupine in dopolnjujejo kopensko vojno v Siriji, Iraku in Libiji, gospodarsko vojno zoper turistično industrijo v severni Afriki ter spletno propagando in kibernetske napade; ker več tisoč državljanov EU, ki so se pridružili takim terorističnim skupinam, pomeni vse večjo grožnjo naši varnosti doma in drugje po svetu;

E.  ker agresivna Rusija še naprej krši suverenost in neodvisnost svojih sosed ter odkrito izpodbija evropski in svetovni mir in varnostno ureditev; ker je današnja Rusija vse bolj avtokratska in je bolj agresivna do svojih sosed kot v katerem koli obdobju od razpada Sovjetske zveze leta 1991; ker je v uradni ruski propagandi zahod prikazan kot nasprotnik in ker poskuša dejavno spodkopati enotnost v Evropski uniji in skladnost v čezatlantskem zavezništvu, bodisi s kampanjami dezinformiranja bodisi z zagotavljanjem finančne podpore evroskeptičnim in fašističnim skupinam v Uniji in državah kandidatkah;

Nadaljevanje zgodbe o uspehu EU: preobrazba z ukrepanjem

1.  opozarja, da je Evropska unija eden od največjih dosežkov v evropski zgodovini in da je transformativna moč EU prinesla mir, stabilnost in blaginjo njenim državljanom ter njenim sosednjim državam, od katerih so mnoge postale države članice EU; poudarja, da EU ostaja največja gospodarska sila, najbolj velikodušna donatorka humanitarne in razvojne pomoči ter je v ospredju svetovnih večstranskih diplomatskih prizadevanj glede vprašanj, kot so podnebne spremembe, mednarodno pravosodje, neširjenje orožja za množično uničevanje in človekove pravice; poziva k povečanju prepoznavnosti ukrepov EU na teh področjih;

2.  meni, da sedanja notranja in zunanja kriza predstavlja tudi priložnost za EU, če jo bo uporabila za izboljšanje svojega delovanja in sodelovanja; meni, da je zaradi trenutnih izzivov potrebna reforma, s katero bo EU postala boljša in bolj demokratična ter bo sposobna uresničiti pričakovanja svojih državljanov; opozarja, da evropski državljani razumejo učinkovito skupno zunanjo in varnostno politiko kot prednostno področje delovanja EU ter da gre za eno od področij, na katerih lahko evropsko sodelovanje prinese največ dodane vrednosti; zato poudarja, da morajo države članice spremeniti svojo miselnost, saj je dandanes razmišljanje o zunanji politiki in varnosti skozi ozko nacionalno prizmo zastarelo; je prepričan, da nobena od držav članic sama ne more premagati katerega koli izziva, ki je danes pred nami; je trdno prepričan, da je ranljivost EU neposredna posledica nepopolnega povezovanja in premajhnega usklajevanja; poudarja, da so procesi povezovanja, kakršen je EU, potrebni zaradi globalizacije in večpolarnosti; poziva države članice, naj končno pokažejo zadostno raven enotnosti, politične volje in medsebojnega zaupanja, da bi omogočile usklajeno uporabo razpoložljivih orodij za uveljavljanje naših interesov in vrednot; ponovno poudarja, da je EU lahko močen globalni akter in da se lahko drugim večjim silam postavi ob bok le, če vse države članice nastopajo enotno in ukrepajo skupaj v okviru čvrste zunanje in varnostne politike EU;

3.  pozdravlja časovni načrt in zaveze z vrha v Bratislavi ter pričakuje konkretne zaveze držav članic za izvajanje časovnega načrta;

4.  želi opomniti, da morajo biti zunanje politike Unije skladne med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, in da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji; ugotavlja, da bi morala biti krepitev odpornosti eden glavnih ciljev SZVP, za to pa je potreben celovit pristop, v katerem se različni sektorji z uporabo širokega niza diplomatskih, varnostnih, obrambnih, gospodarskih, trgovinskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov, pa tudi rastoče soodvisnosti na področju energetske varnosti, zoperstavijo tradicionalnim pristopom k zunanji in varnostni politiki; meni, da bi morala biti SZVP odločnejša in učinkovitejša ter v večji meri temeljiti na vrednotah; poudarja, da je skladnost politike za razvoj edinstveno orodje za doseganje celovitega operativnega pristopa EU v skladu s cilji Agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

5.  pozdravlja sprejetje nove trgovinske strategije Komisije „Trgovina za vse“, katere cilj je krepitev vloge človekovih pravic v trgovinski politiko in uporaba položaja EU kot trgovinskega bloka za spodbujanje človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da bosta za to potrebna popolna usklajenost in dopolnjevanje trgovinskih in zunanjepolitičnih pobud, vključno s tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati, ESZD in organi držav članic; poudarja, da je pomembno, da skupina komisarjev za zunanje delovanje, ki ji predseduje podpredsednica Komisije/visoka predstavnica, da zagon izvajanju celovitega pristopa; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj o delu te skupine redno poroča Evropskemu parlamentu; poziva delegacije EU, naj izvajajo skupno načrtovanje programov na vseh področjih politike zunanjega delovanja, da bi preprečili podvajanje, prihranili denar, povečali učinkovitost in odkrili morebitne pomanjkljivosti;

6.  priznava, da bi lahko podnebne spremembe resno vplivale na regionalno in svetovno stabilnost, saj globalno segrevanje vpliva na spore v zvezi z ozemljem, hrano, vodo in drugimi viri, slabi gospodarstva, ogroža regionalno varnost in je vir migracijskih tokov; spodbuja EU in države članice, naj razmislijo tudi, kako lahko v vojaško načrtovanje na nacionalni ravni in ravni EU vključijo strategije za prilagajanje na podnebne spremembe in kakšne bi bile ustrezne zmožnosti, prednostne naloge in odzivi;

7.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti kampanjam dezinformiranja in propagande, ki dosegajo ljudi v EU in njenih sosedah; poziva institucije EU in države članice, naj priznajo, da sedanja informacijska vojna ni samo vprašanje zunanje politike EU, temveč tudi notranje; obžaluje, da EU ni sposobna obveščati evropske javnosti in ji ustrezno predstaviti ukrepov, zaslug in dosežkov skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj dosežejo večjo odgovornost in prepoznavnost zunanjega delovanja EU in tako odpravijo to pomanjkljivost;

8.  priznava, da gre pri informacijski in kibernetski vojni za nameren poskus destabilizacije in diskreditacije političnih, gospodarskih in socialnih struktur na državni in nedržavni ravni; v zvezi s tem poudarja, da je treba kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo nujno vključiti v vse notranje in zunanje politike EU in v njene odnose s tretjimi državami; poziva države članice, naj vzpostavijo avtomatiziran sistem za izmenjavo informacij o kibernetskih in hibridnih grožnjah in napadih; poziva EU, naj v mednarodnih forumih zagovarja stališče, da je osrednja infrastruktura odprtega svetovnega interneta nevtralno območje; je tudi prepričan, da bi morala EU sodelovati s svojimi partnericami in povečati pomoč za krepitev zmogljivosti na področjih kibernetske varnosti in boja proti kibernetski kriminaliteti in kibernetskemu terorizmu;

9.  opozarja na zavezo EU, da bo razvila skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi načel demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v skladu z Ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom; opozarja na akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, ki poudarja, da je pomembno, da EU svoje politike na področju človekovih pravic in enakosti spolov vključi v misije in operacije kriznega upravljanja opozarja na pomen tako imenovane klavzule o človekovih pravicah, ki je od začetka 90. let prejšnjega stoletja vključena v vse okvirne sporazume, podpisane s tretjimi državami;

10.  opozarja, da je širitvena politika ena od najuspešnejših politik EU, ki je prispevala k zagotavljanju stabilnosti, demokracije in blaginje na evropski celini; zato ponovno izraža svojo odločno podporo procesu širitve, pod pogojem, da se izpolnjujejo københavnska merila, vključno z zmogljivostjo vključevanja; poudarja, da je treba povečati sodelovanje med EU ter državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami na področjih, kot so migracije, varnost, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter boj proti trgovini z ljudmi; poziva države kandidatke, naj si kar najbolj prizadevajo za uskladitev s SZVP/SVOP Evropske unije;

11.  poudarja zavezo EU mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, in učinkovitemu multilateralizmu pod vodstvom OZN; priznava, da sta EU in OZN od leta 2003 strateški partnerici pri ohranjanju miru in obvladovanju kriz; spodbuja EU in države članice, naj podpirajo mirovna prizadevanja OZN in sodelujejo z njo pri krepitvi zmogljivosti regionalnih organizacij, zlasti Afriške unije, za mirovna prizadevanja ter upoštevajo mirovno pomoč za Afriko; poziva države članice EU, naj v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k mirovnim misijam OZN; pozdravlja zavezanost globalne strategije EU zvezi NATO kot temelju evropske kolektivne varnosti ter krepitvi OZN kot podlage mednarodnega reda;

12.  poudarja, da so pri trenutni krizi do izraza prišle omejitve Organizacije združenih narodov; poziva EU in njene države članice, naj si močno prizadevajo za reformo Varnostnega sveta, vključno s prepovedjo pravice do veta v primeru množičnih grozodejstev;

13.  poudarja, da globalne strategije EU, ki jo je v juniju 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica, ne bo mogoče učinkovito izvajati brez odločnih zavez, pripadnosti, politične volje in vodenja držav članic; poudarja, da morajo države članice izvajanju te strategije nameniti ustrezne človeške in finančne vire, zlasti na bistvenih področjih preprečevanja konfliktov, varnosti in obrambe; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti;

14.  pozdravlja namero o pripravi izvedbenega načrta za varnost in obrambo; poudarja, da bi bilo treba ta načrt dopolniti z belo knjigo, v kateri se za evropsko obrambo podrobno opredelijo raven ambicij, naloge, zahteve in prednostne naloge z vidika zmogljivosti; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo začne prednostno pripravljati takšno belo knjigo, da bi bili njeni prvi rezultati doseženi leta 2017;

15.  pozdravlja predlog, da se vsako leto opravi refleksija o izvajanju strategije; meni, da bi bilo treba to refleksijo umestiti v okvir razprave v Parlamentu, ki bi bila ravno tako vsakoletna in bi temeljila na poročilu o izvajanju, ki bi ga pripravila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica;

16.  meni, da bi bilo treba globalno strategijo redno pregledovati in zagotoviti analizo o njenem izvajanju, in sicer vzporedno z volilnim ciklom in začetkom mandata vsake nove Komisije, da bi se preverilo, ali cilji in prednostne naloge iz strategije še vedno ustrezajo izzivom in grožnjam;

17.  poudarja, da bi moralo zunanje delovanje EU temeljiti na treh stebrih: diplomaciji, razvoju in obrambi;

Prevzemanje odgovornosti za našo varnost: preprečevanje, obramba, odvračanje, odzivanje

18.  poudarja, da mora EU okrepiti svoje varnostne in obrambne zmogljivosti, saj bo lahko svoj celoten potencial globalne sile izkoristila le, če bo svojo mehko moč, pri kateri nima tekmecev, pospremila s trdo močjo kot delom celovitega pristopa EU; opozarja, da so močnejše in skupne civilne in vojaške zmogljivosti bistveni elementi, ki EU omogočajo celovito odzivanje na krize, izboljšanje odpornosti partnerskih držav in varovanje Evrope; ugotavlja, da v mednarodnih odnosih ponovno prevladuje politika moči, zato so obrambne zmogljivosti in zmogljivosti odvračanja bistvenega pomena za naš vpliv v diplomatskih pogovorih; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba okrepiti in poglobiti skupno varnostno in obrambno politiko, saj je edini realistični način za krepitev naših vojaških zmogljivosti v času proračunskih omejitev povečanje sinergij s poglabljanjem obrambnega sodelovanja na podlagi potreb vseh držav članic in z usmerjanjem v naložbe; meni, da bi močnejše evropsko varnostno in obrambno sodelovanje vodilo v večjo učinkovitost, enotnost in uspešnost ter da bi EU in njene države članice le s takšnim globljim sodelovanjem pridobile potrebne tehnološke in industrijske zmogljivosti;

19.  je prepričan, da je – glede na že tako premajhen proračun EU – potrebno tudi dodatno financiranje s strani držav članic za dodatna prizadevanja za operacije, upravne stroške, pripravljalne ukrepe in pilotne projekte v okviru skupne varnostne in obrambne politike, potrebna pa so tudi prizadevanja za izboljšanje sinergij; poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost sedanje revizije/pregleda večletnega finančnega okvira za obravnavanje proračunskih potreb za vse večje varnostne izzive; poziva države članice, naj povečajo svoje izdatke za obrambo, da bi dosegle cilje zveze NATO na področju zmogljivosti, ki zahtevajo, da se za obrambo namenita vsaj dva odstotka BDP; poudarja, da bi z boljšim usklajevanjem in manjšim prekrivanjem dejavnosti EU in držav članic ustvarili prihranke in omogočili prerazporeditev sredstev;

20.  meni, da je bistvenega pomena, da se končno začnejo izvajati instrumenti iz Lizbonske pogodbe, zlasti stalno strukturirano sodelovanje; meni, da je prožen in vključujoč pristop, ki spodbuja odprto in proaktivno sodelovanje vseh držav članic, bistven pri izvajanju stalnega strukturiranega sodelovanja; pozdravlja skupni dokument obrambnih ministrov Francije in Nemčije o „prenovi SVOP“ in italijanski predlog „za močnejšo evropsko obrambo“ ter v celoti podpira cilj teh dokumentov, da se sprejme pozitivna odločitev o vzpostavitvi stalnega strukturiranega sodelovanja na zasedanju Sveta za zunanje zadeve in obrambo novembra 2016; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj se postavi na čelo te pobude in drugih nedavnih predlogov za okrepitev SVOP, da bi se pripravila podlaga za sprejetje nadaljnjih ambicioznih odločitev o SVOP na novembrskem zasedanju Sveta za zunanje zadeve in obrambo ter decembrskem zasedanju Evropskega sveta, vključno z:

·oblikovanjem stalnega civilnega in vojaškega štaba z enako pomembnima vojaško zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) ter civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC), ki bi okrepil strateško in operativno načrtovanje v celotni fazi načrtovanja, povečal civilno–vojaško sodelovanje in izboljšal sposobnosti EU za hitro odzivanje na krize;

·izboljšanjem orodij EU za hitro odzivanje, zlasti z dodatnimi izboljšavami uporabnosti bojnih skupin, operacionalizacijo člena 44 ter krepitvijo in pogostejšo uporabo enot Eurocorps za misije in operacije SVOP;

·razširitvijo skupnega financiranja operacij SVOP, tudi z nujno in temeljito revizijo mehanizma Athena, ki bi vključevala izjavo o bojnih skupinah, potrebna pa je, da se zagotovi, da se bodo lahko misije EU financirale s skupnimi sredstvi, ne pa da jih krijejo posamezne sodelujoče države članice, s čimer se odpravi mogoč razlog, zaradi katerega države članice niso pripravljene nameniti svojih sil;

·vzpostavitvijo sestave Sveta za obrambo;

21.  spodbuja pregled pristopa EU k civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike, in sicer z vidika narave intervencij, njihovih ciljev in sodelujočih oseb, da bi zagotovili, da so misije ustrezno zasnovane, izvajane in podprte; pozdravlja napredek, dosežen pri misijah in operacijah SVOP, kljub njihovim pomanjkljivostim; poziva k večji prožnosti finančnih pravil EU za podpiranje njenih sposobnosti odzivanja na krize in za izvajanje veljavnih določb Lizbonske pogodbe; podpira oblikovanje zagonskih sredstev za nujno financiranje začetnih faz vojaških operacij; meni, da bi se z novim, učinkovitejšim postopkom odločanja o vojaških misijah EU izboljšali prožnost in moč EU pri odzivanju na grožnje in krize, pri čemer priznava, da je treba odločitev o zagotovitvi sil za take misije sprejeti na ravni držav članic;

22.  vztraja, da mora biti vsaka odločitev, ki vodi k vzpostavitvi evropske obrambne unije, vključno z razvojem večjega stalnega strukturiranega sodelovanja in oblikovanjem skupnih obrambnih instrumentov, sprejeta na podlagi soglasja med državami članicami EU;

23.  obžaluje, da Komisija, ESZD, EDA in države članice še niso v celoti izvedle obsežnih nalog, določenih na Svetu za zunanje zadeve novembra 2013 in Evropskih svetih leta 2013 in leta 2015; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in komisarko za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, naj Parlamentu predstavita oceno izvajanja predhodnih sklepov, preden predlagata nove naloge; spodbuja pospešitev sedanjega dela na akcijskem načrtu za evropsko obrambo in prizadevanja Komisije za maksimiranje sodelovanja na področju obrambe, tudi s spodbudami na področjih, kot so notranji trg in javna naročila ter raziskovalna, prometna, vesoljska, kibernetska, energetska in industrijska politika; je seznanjen s predlogom francoskega predsednika o evropskem skladu za varnost in obrambo ter podpira razvoj novih in inovativnih konceptov financiranja in vlaganja, tudi prek Evropske investicijske banke in javno-zasebnih partnerstev;

24.  opaža, da so potrebni več usklajevanja in jasnejše izbire glede tega, katere zmogljivosti vzdrževati, da bi se lahko države članice specializirale za določene zmogljivosti, saj se sicer soočajo s težavami, ko poskušajo vzdrževati širok niz povsem operativnih obrambnih zmogljivosti; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti in je seznanjen z različnimi aktualnimi pobudami na tem področju, ki bi jih bilo treba umestiti v širši okvir, da bi oblikovali pametni časovni načrt; podpira predloge o „evropskem semestru za obrambna vprašanja“ in poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj glede tega predstavi konkretne predloge; meni, da je interoperabilnost bistvena, če želimo doseči večjo združljivost in povezanost sil držav članic; spodbuja države članice, naj iščejo nadaljnje možnosti za skupno nabavo, ohranjanje ter vzdrževanje sil in materiala;

25.  pozitivno ocenjuje vlogo Evropske obrambne agencije pri spodbujanju in usklajevanju razvoja zmogljivosti ter poziva h krepitvi te agencije, zlasti s povečanjem njenega proračuna; vztraja, da bi bilo treba stroške za zaposlene in tekoče stroške agencije kriti iz proračuna Unije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj pregledajo organizacijo, postopke in pretekle dejavnosti EDA;

26.  opozarja, da mora Evropa ohraniti konkurenčno in inovativno industrijsko in tehnološko podlago, ki bo sposobna razvijati in proizvajati zahtevane zmogljivosti; opozarja, da sta povezan obrambni trg in utrditev evropske obrambne industrije nujno potrebna za ekonomije obsega in boljšo učinkovitost;

27.  pozdravlja predlog predsednika Junckerja, da se ustanovi evropski obrambni sklad za spodbujanje raziskav in inovacij; pozdravlja sedanje delo v zvezi z oblikovanjem pripravljalnih ukrepov za obrambne raziskave, čemur bi moral v naslednjem večletnem finančnem okviru slediti večji namenski evropski program za obrambne raziskave, ki bi ga financirala EU, države članice pa bi zagotovile dodatne finančne vire;

28.  poziva k dejavnejši vlogi EU na področju razorožitve, neširjenja in nadzora orožja; poziva Svet, naj podpredsednici Komisije/visoki predstavnici omogoči opravljanje dejavnejše vloge pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru;

29.  priznava, da sta notranja in zunanja varnost vedno bolj medsebojno odvisni, in meni, da je zaradi sedanjih varnostnih izzivov potrebna temeljita kritična analiza naših varnostnih politik, da bi oblikovali skladno in enotno politiko, ki bi zajemala tako notranjo kot zunanjo razsežnost, vključno z vidiki, kot so boj proti terorizmu, kibernetska varnost, energetska varnost, hibridne grožnje, strateško komuniciranje in kritična infrastruktura; poziva varnostne službe držav članic, naj okrepijo usklajevanje in sodelovanje ter povečajo izmenjavo obveščevalnih podatkov in informacij, vse države članice pa poziva, naj spoštujejo svojo zakonsko obveznost izmenjave obveščevalnih podatkov z Europolom in Eurojustom v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu; poziva EU, naj dodatno okrepi svoje sodelovanje in izmenjave obveščevalnih podatkov s tretjimi državami v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ob tem pa naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic; pozitivno ocenjuje začetek delovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

30.  pozdravlja skupno izjavo o sodelovanju med zvezo NATO in EU, sprejeto na vrhu v Varšavi; v celoti podpira poglobljeno sodelovanje med zvezo NATO in EU na področjih kibernetske varnosti, migracij, strateškega komuniciranja in odzivanja na hibridne grožnje; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj do konca leta 2016 predstavi posebne predloge za nadaljnje korake na podlagi skupne izjave iz Varšave; je prepričan, da je zveza NATO bistvenega pomena za kolektivno varnost Evrope, in obenem vztraja, da bi morala EU vzdrževati ustrezne zmogljivosti za odzivanje; opozarja, da se močnejša zveza NATO in močnejša EU medsebojno krepita in dopolnjujeta; pozdravlja zavezo globalne strategije EU zvezi NATO kot temelju evropske kolektivne varnosti; poudarja, da bi morala EU čim bolje izkoristiti razpoložljive vire za varnost in obrambo ter se izogniti morebitnemu podvajanju; meni tudi, da morajo EU in države članice tesneje sodelovati z zvezo NATO, da bi zagotovili dopolnjevanje in medsebojno krepitev pobude zveze NATO Pametna obramba in pobude EU o združevanju in souporabi;

31.  poudarja, da je varnost držav članic EU nedeljiva in da morajo v skladu s členom 42(7) PEU vse države članice uživati enako raven varnosti, zato bi morale sorazmerno enako skrbeti za varnost EU in sodelovati pri njenem zagotavljanju ter izpolnjevati dane zaveze; nadalje ugotavlja, da v skladu z navedenim členom to ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic;

32.  priznava, da je treba poiskati kreativne rešitve za sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju SZVP/SVOP;

33.  meni, da je bistvenega pomena okrepiti evropsko varnostno strukturo, ki temelji na Helsinški sklepni listini iz leta 1975 in njenih štirih „košarah“ ter jo je rusko nezakonito vojaško posredovanje na Krimu in v vzhodni Ukrajini resno ogrozilo;

34.  meni, da je nastopil čas za določitev nove, bolj realistične strategije za odnose EU z Rusijo, ki bo temeljila na verodostojnem odvračanju, a tudi na dialogu glede področij v skupnem interesu, kot so boj proti terorizmu, neširjenje orožja in trgovina; hkrati poudarja, da je pomembno vlagati več v podporo ruski civilni družbi in sodelovanje z njo, da bi okrepili dolgoročno podlago za odnose med EU in Rusijo; poudarja, da so bile sankcije potrebne kot odziv na rusko agresijo v Ukrajini in da so se izkazale kot učinkovito sredstvo za odvračanje njene nadaljnje agresije v tej državi; opozarja, da je popolno izvajanje sporazumov iz Minska pogoj za prekinitev tozadevnih sankcij; v celoti podpira uvedbo restriktivnih ukrepov EU proti posameznikom in subjektom v Rusiji kot odgovor na nezakonito priključitev Krima in namerno destabilizacijo Ukrajine ter vztraja, da bi morala EU ohraniti možnost uvajanja nadaljnjih postopnih sankcij, zlasti zoper visokotehnološke proizvode v sektorjih nafte in plina, informacijske tehnologije in oborožitve, če bo Rusija še naprej kršila mednarodno pravo; meni, da je izboljšanje odnosov v skupnem interesu EU in Rusije, pod pogojem, da se spoštuje mednarodno pravo;

35.  poziva države članice EU in mednarodno skupnost, naj soglasno in jasno sporočijo ruski vladi, da bodo imela njena dejanja svojo ceno in posledice; zahteva tudi pomiritev sedanjih napetosti in vztraja, naj EU in države članice sodelujejo z mednarodnimi partnericami pri diplomatskih, političnih in gospodarskih pritiskih na rusko vlado, naj preneha z agresijo; pozdravlja odločitve, ki jih je v zvezi s tem sprejel vrh zveze NATO v Varšavi; poudarja svojo zavezanost enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitost Ukrajine; poudarja, da volitve na zasedenih ozemljih Krima niso bile veljavne;

36.  meni, da je pomembno najti poti za zmanjšanje sedanjih napetosti in za začetek konstruktivnega dialog z Rusijo, da bi se opredelili ukrepi za zmanjšanje tveganja nevarnih nesporazumov in napačnih presoj; poudarja pomen večje vzajemne preglednosti vojaških dejavnosti, da bi se preprečili incidenti z Rusijo v zraku in na morju, ter potrebo po razvoju skupnih standardov za obvladovanje morebitnih nesreč in incidentov; meni, da so vojaški poleti brez aktivnih transponderjev, pri katerih ni pripravljenosti za sodelovanje, resna grožnja za civilno letalstvo in da je treba pripraviti ukrepe za čim bolj zgodnje odkrivanje takšnih poletov ter poiskati mednarodno pot za odpravo takšnih varnostnih tveganj; meni tudi, da sodelovanje z Rusijo v zvezi z nedavnim jedrskim dogovorom z Iranom daje upanje za izboljšanje odnosov na drugih področjih, vključno z zvezo NATO, da bi ublažili napetosti, na primer ob Baltiku, v Siriji in Ukrajini;

37.  poziva EU, naj okrepi sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, da bi se okrepile njihove demokratične institucije, odpornost in neodvisnost, tudi z ambicioznimi celovitimi misijami SVOP, katerih naloga bi bila povečanje varnosti in stabilnosti; poziva EU, naj odigra dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru; poziva države članice, naj povečajo pomoč Ukrajini, tudi z ustreznimi obrambnimi sistemi, da bi se odvrnilo vojaško zaostrovanje na vzhodu države, naj projektno skupino EU East StratCom spremenijo v trajno strukturo EU in naj ji za boljše delovanje dodelijo ustrezne kadrovske in finančne vire; podpira tudi želje teh držav po vstopu v EU in program reform na področjih, kot so pravna država, gospodarstvo, javna uprava, boj proti korupciji in varstvo manjšin;

38.  opozarja na zavezo EU glede partnerjev v njeni bližini in glede podpiranja socialnih in političnih reform, utrjevanja pravne države, varovanja človekovih pravic in spodbujanja gospodarskega razvoja kot najboljših načinov za krepitev mednarodnega reda in zagotavljanje stabilnosti njenega sosedstva; priznava, da politik EU ne bi smela imeti enotnega pristopa za vse, temveč bi morala biti prožnejše in bolj odzivna na spreminjajoče se razmere v vzhodnem in južnem sosedstvu EU; vseeno ugotavlja, da revidirani evropski instrument sosedstva ni dosegel svojih ciljev, zlasti ne v zvezi z načelom „več za več“; spodbuja pristop, da bi se v zvezi z državami, ki nazadujejo v smislu upravljanja, demokracije in človekovih pravic, razmislilo o politiki „manj za manj“;

39.  poudarja, da je poglabljanje odnosov z ZDA in Kanado v strateškem interesu EU, obenem pa je za EU pomembna tudi krepitev odnosov s Srednjo in Južno Ameriko, ne le zaradi krepitve dvoregionalnega partnerstva, temveč tudi zaradi skupnega spopadanja s pomembnimi svetovnimi izzivi; priznava, da je EU daleč najpomembnejša gospodarska partnerica ZDA in obratno, obe pa sta ključni mednarodni zaveznici tako na dvostranski ravni kot prek zveze NATO in na področjih, kot so jedrski dogovor z Iranom, Sirija in Ukrajina; v tem smislu spodbuja EU in njene države članice, naj zagotovijo nadaljevanje tega odnosa na podlagi skupnih vrednot po novembrskih predsedniških volitvah v ZDA;

Gradnja odpornosti in vlaganje v resnično celosten pristop: razvijanje, podpiranje in krepitev

40.  poudarja, da mora biti zagotavljanje miru in stabilnosti na naši celini, v našem sosedstvu in v Afriki sedaj v središču evropskih ukrepov; priznava, da trajnostni razvoj ni mogoč brez varnosti ter da je trajnostni razvoj pogoj za varnost, stabilnost, socialno pravičnost in demokracijo; meni, da se je treba spoprijeti z izvirnimi vzroki nestabilnosti ter prisilnih in neurejenih migracij, torej z revščino, pomanjkanjem ekonomskih priložnosti, oboroženimi konflikti, slabim upravljanjem, podnebnimi spremembami, kršitvami človekovih pravic, neenakostjo in trgovinskimi politikami, ki teh izzivov ne rešujejo; meni, da varnost, gospodarski in socialni razvoj ter trgovina sodijo v isto vseobsegajočo strategijo in morajo upoštevati načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Lizbonske pogodbe; poziva k evropskim in mednarodnim ukrepom (OZN/G20) proti nezakonitim finančnim transferjem iz Afrike;

41.  poudarja, da mora EU posebno pozornost nameniti izboljšanju življenjskih pogojev v svojem sosedstvu, pri tem pa uporabiti vsa razpoložljiva politična orodja, vključno s trgovino, razvojno pomočjo, okoljsko politiko in diplomacijo, pa tudi zmogljivosti za krizno upravljanje; v zvezi s tem pozdravlja novo partnerstvo na področju migracij in načrt za zunanje naložbe EU ter poziva, naj se mu omogoči sodelovanje pri izvajanju teh dveh instrumentov; poudarja, da je treba razviti nov pristop do Afrike, na podlagi vrednot in načel EU, ki bo zagotavljal boljše priložnosti za trgovino, naložbe, dostop do energije in gospodarsko rast ter podpiral afriške države pri gradnji demokratičnih, preglednih in učinkovitih institucij, pa tudi pri ukrepih za blažitev posledic podnebnih sprememb; je prepričan, da bi morala EU revidirati svojo razvojno in trgovinsko politiko in tako zagotoviti, da sta v skladu z njenimi vrednotami in da prispevata k tem ciljem; poziva EU in še posebej države članice, naj se borijo proti nezakonitim finančnim transferjem in občutno povečajo svoje finančne zaveze za regijo, tudi prek skrbniškega sklada za Afriko, načrta za zunanje naložbe in Evropskega razvojnega sklada; poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri doseganju ciljev Agende 2030; meni, da bi imel lahko zasebni sektor pomembno vlogo pri razvoju, če bi deloval v pravno zavezujočem okviru, ki bi opredeljeval odgovornost poslovnega sektorja glede spoštovanja človekovih, socialnih in okoljskih pravic;

42.  priznava, da je EU dosegla mešane rezultate pri zagotavljanja pomoči žrtvam nesreč, beguncem in drugim, ki jo potrebujejo;

43.  poudarja tudi potrebo po zaostritvi boja proti izvirnim vzrokom, ki podžigajo terorizem in radikalizacijo, zaradi katerih so prizadeti predvsem zahodna Afrika, Sahel, Afriški rog in Bližnji vzhod in ki svoje dejavnosti v največji meri doslej usmerjata tudi v Evropo; poziva EU, naj skupaj z ZDA in drugimi mednarodnimi zavezniki začne usklajena diplomatska prizadevanja, da bi partnerice v regiji, kot so Turčija, Saudova Arabija in Iran, prepričala v potrebo po skupni in pravno utemeljeni strategiji za spoprijemanje s tem globalnim izzivom; nadalje spodbuja prizadevanja za sodelovanje in usklajevanje z drugimi državami v tem boju ter poziva državne in nedržavne akterje v regiji, naj ne podžigajo nadaljnjih sektaških in etničnih napetosti; izraža resno zaskrbljenost zaradi hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v Jemnu, vključno z bombardiranjem pogrebne slovesnosti v Sani 8. oktobra; zahteva takojšnjo neodvisno mednarodno preiskavo te in drugih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj prekinejo vsakršno sodelovanje z Jemnom, dokler te kršitve ne bodo preiskane, odgovorni pa privedeni pred sodišče; zahteva takojšnjo odpravo blokade Jemna in poziva vse strani v konfliktu, naj ponovno vzpostavijo dialog in si prizadevajo za trajno premirje; vztraja, da konflikta ni mogoče rešiti po vojaški poti;

44.  spodbuja oblikovanje tematskih okvirov, na podlagi katerih bi se predlagalo sodelovanje med EU, državami partnericami iz južnega sosedstva in glavnimi regionalnimi akterji, zlasti iz Afrike, pri regionalnih vprašanjih, kot so varnost, razvoj, energetika ali upravljanje migrantskih tokov; meni, da bi bilo naše sosedstvo odpornejše, če bi bilo organizirano v okviru regionalnega sodelovanja, ki bi omogočilo skupne odzive na izzive, povezane z migracijami, terorizmom in razvojem; zato poziva EU, naj si s svojimi sosedami v Magrebu prizadeva za oživitev in razvoj Unije arabskega Magreba;

45.  opozarja, da so regija Sahel in druga povezana geografska območja prednostne regije za zagotovitev varnosti Evropske unije, in poudarja krhkost varnostnih razmer na teh območjih in mogoče posledice sedanjih nemirov; poziva EU, naj si prizadeva za okrepitev sodelovanja z državami severne Afrike in Sahela v boju proti širjenju terorističnih dejavnosti na območju Sahela in Sahare; poudarja, da lahko zelo težke življenjske razmere ponekod potisnejo del prebivalstva v iskanje alternativ v obliki islamskega terorizma; spodbuja razvoj skladne in trdne strategije za regijo Sahel, namenjene izboljšanju upravljanja, odgovornosti in legitimnosti državnih in regionalnih institucij, povečanju varnosti, boju proti radikalizaciji, trgovini z ljudmi, orožjem in mamili ter krepitvi gospodarskih in razvojnih politik; je prepričan, da je krepitev zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij, zlasti v Afriki, ključna za preprečevanje in reševanje konfliktov ter varnostno sodelovanje; poudarja, da mora pravo rešitev za te varnostne razmere podati EU, in sicer ne le v gospodarskem, temveč tudi v političnem in vojaškem smislu;

46.  poudarja, da je pomembno najti trajnostno rešitev za konflikt v Siriji v skladu s procesom tranzicije, določenim v ženevskem sporočilu in resoluciji Varnostnega sveta OZN 2254(2015); podpira prizadevanja pod vodstvom OZN, s katerimi se želi doseči, da bi se začele vse strani v sirskem konfliktu pogajati o vseobsegajoči politični rešitvi; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj nujno pripravi evropsko strategijo za Sirijo; je prepričan, da dvostranska pogajanja med Rusijo in Združenimi državami ne bodo zadostovala za trajen odziv na sirsko krizo; poziva EU, naj opusti svojo naravnanost diplomatske osamitve in uporabi svoj vpliv pri ključnih akterjih, kot so Iran, Saudova Arabija, Turčija, Katar in Rusija, in poskuša zagotoviti, da bodo zavzeli konstruktivno stališče ter ne bodo prispevali k nadaljnjemu zaostrovanju razmer; še naprej poziva vse članice Varnostnega sveta OZN, naj prevzamejo svojo odgovornost glede te krize; opozarja, da so Rusija in druge države večkrat uporabile možnost veta v Varnostnem svetu OZN, in meni, da je to v nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za mir in reševanje konfliktov v Siriji in tamkajšnji regiji; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o uporabi sankcij proti vsem posameznikom in subjektom, ki so vpleteni v zločine proti človeštvu v Siriji; izraža resno zaskrbljenost zaradi množičnih in močno razširjenih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic s strani vseh udeležencev sirskega konflikta ter poudarja, da je treba zagotoviti odgovornost za takšne zlorabe; ponovno poudarja, da podpira sosede Sirije, ki se soočajo z velikanskimi izzivi nastanitve milijonov beguncev; ponovno poudarja, da podpira neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost Iraka in Sirije, kjer se v celoti spoštujejo pravice vseh etničnih in verskih skupin;

47.  priznava vlogo Turčije kot pomembnega partnerja pri reševanju konflikta v Siriji, v boju proti Islamski državi/Daišu v Siriji in Iraku ter pri migracijski krizi; odločno obsoja poskus vojaškega udara zoper demokratično izvoljeno vlado Turčije; spodbuja turško vlado, naj v skladu s svojimi zavezami kot članica Sveta Evrope varuje ustavni red, obenem pa poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, pravne države, svobode izražanja ter neodvisnosti sodstva in medijev v času po poskusu državnega udara; poudarja, da bi morala Turčija tesno sodelovati s Svetom Evrope, da bi zagotovila spoštovanje pravne države v vseh postopkih; je zaskrbljen zaradi represivne narave in obsega čistk, ki so se začele po poskusu državnega udara in zaradi katere so se razmere na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic v Turčiji močno poslabšale; je še posebej zaskrbljen zaradi rastočega števila primerov prekomerne uporabe sile s strani policije in slabega ravnanja s priprtimi osebami, nekaznovanja kršitev človekovih pravic, ki se nadaljuje, ter omejevanja neodvisnosti sodstva;

48.  poudarja, da je treba konflikt na Bližnjem vzhodu rešiti z oblikovanjem dveh držav – na podlagi meril iz sklepov Sveta julija 2014 – in s tem zagotoviti varnost države Izrael in palestinsko državo, ki bo sposobna preživeti, in sicer na podlagi meja iz leta 1967, ter razrešiti vsa vprašanja dokončnega statusa, da se konflikt konča; poziva EU, naj prevzame svojo odgovornost in postane resnični akter in pospeševalec v diplomatskem procesu; poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi zaščitile uresničljivost rešitve, ki temelji na soobstoju dveh držav, in naj ustvarijo pozitivno dinamiko, ki bo privedla do pravih mirovnih pogajanj; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem svoje politike naseljevanja in vrnejo zadeve v prejšnje stanje; poudarja, da morajo vse strani v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno pravo na področju človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo, kar je še vedno osnovni pogoj za dosego pravičnega in trajnega miru; poudarja pomen zagotavljanja skladnosti politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja;

49.  je prepričan, da je boj proti trgovcem z ljudmi mogoč le ob sodelovanju – ki temelji na spoštovanju človekovih pravic – z državami na drugi strani Sredozemlja in v Afriki kot celoti, ter glede tega meni, da morajo EU in njene države članice sodelovati z mednarodnimi partnerji pri obravnavi dejavnikov, ki ljudi potiskajo v migracije;

50.  odločno podpira krepitev odgovornosti varovanja kot pomembnega vodilnega načela pri prizadevanjih Evropske unije in držav članic na področju celotnega spektra konfliktov, pa tudi človekovih pravic in razvoja;

Moč evropske diplomacije: znanje, delovanje in učinek

51.  izpostavlja izjemen potencial EU kot diplomatske supersile, ki temelji na široki paleti instrumentov, s katerimi razpolagamo, in naši normativni moči na področju demokracije, svobode in človekovih pravic; v zvezi s tem želi poudariti osrednjo usklajevalno vlogo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, Evropske službe za zunanje delovanje in delegacij EU v tretjih državah;

52.  meni, da bi bilo treba posvetiti posebno pozornost preprečevanju konfliktov, obravnavanju izvirnih vzrokov za nestabilnost in zagotavljanju človekove varnosti; priznava, da so zgodnji preventivni ukrepi proti dolgoročnim tveganjem nasilnih konfliktov učinkovitejši, manj zamudni in cenejši kot mirovne operacije; poziva EU, naj pokaže politično vodstvo v preventivni diplomaciji in mediaciji v konfliktih; v zvezi s tem pozdravlja vlogo sistema EU za zgodnje opozarjanje na konflikte, skupine ESZD za podporo mediaciji in Evropskega mirovnega inštituta; poziva k nadaljnjemu razvoju zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo; poudarja, da je sodelovanje žensk v pogajanjih za reševanje sporov ključno za spodbujanje pravic in participacijo žensk ter da je to prvi korak k njihovi polni vključenosti v prihodnje procese tranzicije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in Komisijo, naj povečata finančne in upravne vire, namenjene mediaciji, dialogu, spravi in odzivanju na krize; poziva države članice, naj dosledno upoštevajo pravila, ki so bila določena s skupnim stališčem EU o izvozu orožja, ter prenehajo s trgovino z orožjem s tretjimi državami, ki ne izpolnjujejo naštetih meril; vztraja, naj EU okrepi politični dialog in sodelovanje na področju razoroževanja, neširjenja in nadzora orožja;

53.  močno spodbuja nadaljnja pogajanja o ponovni združitvi Cipra, da bi se dosegel hiter in uspešen zaključek;

54.  meni, da morajo Evropska unija in njene države članice razviti učinkovito zunanjo, varnostno in obrambno politiko, ki bo spoštovala nacionalne interese in si tudi prizadevala za sodelovanje z mednarodnimi partnerji, Združenimi narodi, nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in drugimi pri skupnih vprašanjih ter z namenom spodbujanja miru, blaginje in stabilnosti po vsem svetu; poudarja potrebo po tesnem sodelovanju z drugimi globalnimi in regionalnimi silami glede globalnih groženj in izzivov; še posebej poudarja izjemen pomen čezatlantskih odnosov, ki temeljijo na skupnih interesih in vrednotah; poudarja, da bi morala biti oživitev teh strateških partnerstev, ki naj bi se preobrazila v učinkovit instrument zunanje politike, prednostna naloga EU;

55.  meni, da bi morala EU izboljšati in okrepiti svoja diplomatska prizadevanja v Aziji, tudi z združenjem ASEAN, da bi prispevala k večji stabilnosti in varnosti v konfliktnih območjih, kjer so se napetosti obnovile, pri tem pa tesno sodelovati s partnerji v regiji in spoštovati mednarodno pravo, tudi v Južnokitajskem morju in Indijskem oceanu, ter da bi obravnavala vprašanja v zvezi z varstvom človekovih pravic in pravno državo; je seznanjen, da mora EU nadaljevati s podporo razvoju miroljubnih odnosov med Kitajsko in njenimi sosedami ob Južnokitajskem morju, vključno z Vietnamom, Tajvanom in Filipini, prek konstruktivnih dvostranskih in vključujočih večstranskih mehanizmov; meni, da krepitev in obnova struktur mednarodnega reda nista mogoči brez Azije in še posebej Kitajske; poudarja, da mora odnos med EU in Kitajsko glede na svetovne ambicije Kitajske preseči gospodarske vezi ter postati celovitejši in osredotočen na vlogo Kitajske v OZN, njen vpliv v regionalnih konfliktih v njenem sosedstvu ter njen prispevek pri obravnavanju globalnih izzivov;

56.  poziva Evropsko unijo, naj se v gospodarskem, človeškem in vojaškem smislu ne odreče povsem območjem, ki imajo trenutno manjšo strateško vrednost, a bi lahko v prihodnosti postala pomembna, kot so srednja Azija, podsaharska Afrika in Arktika, in ki jim druge svetovne sile namenjajo posebno pozornost;

57.  opozarja na pomen normativne moči Evrope in poziva k nadaljnji krepitvi kulturne in znanstvene diplomacije EU, da bi se onkraj naših meja projicirale in podpirale evropska moč in vrednote; poudarja tudi moč gospodarske diplomacije, med drugim sankcij kot orodja za uveljavljanje politik EU;

58.  poudarja vlogo parlamentarne diplomacije pri krepitvi političnega sodelovanja s partnericami EU;

59.  poudarja potrebo po okrepljeni vlogi nacionalnih parlamentov pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike, tudi prek poglobljenega sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti na področjih zunanje in varnostne politike EU;

60.  poudarja vlogo nedržavnih akterjev in organizacij civilne družbe kot akterjev v diplomaciji in ključnih partnerjev EU ter pomen pomoči EU tem akterjem in sodelovanja z njimi;

61.  poudarja, da je treba pospešiti utrditev povsem evropske diplomatske službe in še posebej okrepiti njeno tematsko strokovno znanje ter strateško načrtovanje politik in napovedovanje, pa tudi obveščevalne vidike; meni, da je prav tako pomembno predstavništvom ESZD na kriznih območjih dati konzularno vlogo, da bi pomagala državljanom EU; vztraja, da je v ESZD, tudi na vodilnih položajih, potrebno pošteno ravnotežje med diplomati, ki jih napotijo države članice, in uradniki EU;

62.  poudarja, da finančna sredstva, ki so na voljo za zunanje delovanje EU, niso sorazmerna z izzivi, s katerimi se soočamo; zato poziva, naj se med prihajajočim vmesnim pregledom občutno povečajo sredstva, ki so na voljo v okviru razdelka IV večletnega finančnega okvira;

63.  poziva k več odgovornosti in preglednosti, zlasti kar zadeva pogajanja o mednarodnih sporazumih;

64.  globoko obžaluje, da so za skupno zunanjo in varnostno politiko namenjena le omejena proračunska sredstva v višini približno 320 milijonov EUR (0,2 % proračuna EU), ter poziva k boljšemu upravljanju finančnih tokov za izvrševanje tega proračuna; poudarja, da so bila dodeljena proračunska sredstva za leto 2016 na enaki ravni kot v letu 2015 in da je konec marca razlika do zgornje meje znašala 170 milijonov EUR, potem ko je bilo odobrenih dodatnih 5 milijonov EUR za varnostne ukrepe misije EUCAP Sahel Mali ter 10 milijonov EUR za misijo EUBAM v Libiji; je zaskrbljen, ker je na voljo premalo sredstev za obveznosti, ki jih bo treba izpolniti v letu 2016, pri čemer bo samo za nadaljevanje misij, ki se bodo v tem letu končale, potreben dodaten proračun v višini 169 milijonov EUR;

65.  opozarja na pomembno vlogo kulture v zunanji politiki EU pri spodbujanju dialoga ter vzajemnega razumevanja in učenja; poudarja, da lahko usmerjene kulturne in izobraževalne politike podpirajo ključne cilje zunanje in varnostne politike EU ter prispevajo h krepitvi demokracije, pravne države in varstva človekovih pravic; ponovno poudarja vlogo medkulturnega in medverskega dialoga v boju proti ekstremizmu, radikalizaciji in marginalizaciji; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj kulturno diplomacijo in medkulturni dialog upoštevata v instrumentih EU za zunanje odnose in razvojni agendi EU; poziva ESZD in delegacije EU po vsem svetu, naj v vseh predstavništvih EU v partnerskih tretjih državah imenujejo kulturne atašeje; opozarja tudi na odločilno vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in medkulturnih veščin, pa tudi ustvarjanju boljših gospodarskih obetov in izboljševanju zdravja; spodbuja prizadevanja Komisije, da bi povečala vlogo znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja kot orodja mehke moči v evropskih zunanjih odnosih; poudarja, da lahko znanstvene izmenjave prispevajo k utrjevanju koalicij in reševanju konfliktov, zlasti v odnosih s sosedskimi državami EU;

°

°  °

66.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.

(1)

P8_TA(2016)0249.


MANJŠINSKO MNENJE

o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2016/2036(INI))

Odbor za zunanje zadeve, poročevalec: Elmar Brok

Manjšinsko mnenje, ki ga vlagajo poslanci skupine GUE/NGL Sabine Lösing, Javier Couso Permuy, Jean-Luc Mélenchon, Takis Hadjigerogiou

V poročilu se zatrjuje, da je EU svojim državljanom in sosednjim državam prinesla mir, stabilnost in blaginjo, poudarja se, da je EU najbolj velikodušna donatorka humanitarne in razvojne pomoči, obenem pa se spregleda, da je EU med največjimi izvoznicami orožja na svetu, da na svojem ozemlju sprejema jedrsko orožje in njegovo posodabljanje, da so bile zaprte vse zakonite in varne poti za begunce/migrante v EU ter da se njena razvojna pomoč od nedavnega pogojuje z zadrževanjem in ponovnim sprejemanjem migrantov.

Poročilo spodbuja nadaljnjo militarizacijo EU in tesnejše sodelovanje med EU in Natom ter podpira združitev notranje in zunanje varnosti.

Poročilu nasprotujemo, ker:

•  od držav članic zahteva povečanje naložb v obrambne izdatke (cilj zmogljivosti zveze Nato – vsaj 2 % BDP za izdatke za obrambo) in v raziskave na področju obrambe;

•  govori o EU „v ospredju diplomatskih prizadevanj“ in o okrepitvi prizadevanj za razorožitev, istočasno pa zahteva povečanje obrambnih zmogljivosti in zmogljivosti odvračanja;

•  zahteva razširitev mehanizma ATHENA onkraj parlamentarnega nadzora, zagovarja stalno strukturirano sodelovanje, ki bi ga financirala EU, v kombinaciji z bojnimi skupinami;

•  pozdravlja raziskave na področju obrambe in obrambni sklad EU, evropski akcijski načrt za obrambo, ki koristi obrambni in varnostni industriji EU ter vojaškemu industrijskemu kompleksu.

Zahtevamo:

-  popolno (tudi jedrsko) razorožitev na ravni EU in na svetovni ravni;

-  da se iz proračuna EU ne financira vojska in ozko razlago člena 41(2) PEU;

-  razpustitev zveze NATO.


MNENJE Odbora za proračun (23.5.2016)

za Odbor za zunanje zadeve

o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

(2016/2036(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean Arthuis

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  globoko obžaluje, da je bilo leta 2015 porabljenih le 96 milijonov EUR iz že tako majhnega proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko EU (SVOP) v višini 320 milijonov EUR (0,2 % proračuna EU), kar kaže na pomanjkanje ambicij ali celo zanikanje resničnosti, v katero so zapadli Evropejci v času, ko mednarodni konflikti ogrožajo njihovo varnost v samem središču Evrope;

2.  poudarja, da so bila dodeljena proračunska sredstva za leto 2016 na enaki ravni kot v letu 2015 in da je konec marca razlika do zgornje meje znašala 170 milijonov EUR, potem ko je bilo odobrenih dodatnih 5 milijonov EUR za varnostne ukrepe misije EUCAP Sahel Mali ter 10 milijonov EUR za misijo EUBAM Libya; je zaskrbljen, ker je na voljo premalo sredstev za obveznosti, ki jih bo treba izpolniti v letu 2016, pri čemer bo samo za nadaljevanje misij, ki se bodo v tem letu končale, potreben dodaten proračun v višini 169 milijonov EUR;

3.  ugotavlja, da ima SZVP edinstveno in dopolnjevalno vlogo v svetovni varnosti in da lahko ukrepi EU dosežejo rezultate tam, kjer se drugi soočajo s težavami pri ukrepanju; poudarja tudi, da se lahko z nadaljnjimi ukrepi EU izognemo dražjim in bolj tveganim posredovanjem prek Nata in OZN, kar se je že potrdilo v praksi;

4.  poudarja, da je bil razen operacije EUNAVFOR MED SOPHIA, ki je s proračunom, manjšim od 12 milijonov EUR, na morju rešila življenje več kot 13 tisoč migrantom in naj bi se končala julija 2016, vendar jo bo treba podaljšati in prilagoditi, in okrepitve upravljanja migracij z misijo EUCAP Sahel Niger prispevek civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) k evropskemu odzivu na migracijsko krizo zelo omejen in ni bil del dejanske strategije;

5.  je presenečen, da se v času omejenih proračunskih sredstev in glede na to, da so se v primerjavi z drugimi regijami po svetu vojaški odhodki pred kratkim znatno zmanjšali, državam članicam ne zdi nujno ustvariti ekonomije obsega prek stalnega strukturiranega sodelovanja, tj. združevanja vojaških sredstev za države, ki to želijo in imajo ustrezne zmogljivosti (člen 46 PEU); pozdravlja obstoj bojnih skupin EU, toda obžaluje, da se ne uporabljajo zaradi strukture, ki je tako zapletena, da ne deluje, in pomanjkljivega načina financiranja, ki ogrožata samo idejo učinkovite evropske obrambe;

6.  poziva, naj države članice izpolnijo merila o porabi 2 % BDP za nacionalno obrambo; spodbuja države članice, naj bolj premišljeno vlagajo v svoje obrambne zmogljivosti, da bi izboljšale svoje zmožnosti delovanja v okviru Nata in EU;

7.  obžaluje, da države članice premalo izkoriščajo potencial projektov za sodelovanje, ki jih je predlagala Evropska obrambna agencija, in izraža zaskrbljenost, ker so leta 2010 zamrznile proračun agencije; meni, da je združitev raziskovalnih zmogljivosti na področju obrambe neizogibna, če želimo preprečiti prekrivanje in se pripraviti na prihodnost; pozdravlja vzpostavitev pilotnega projekta Parlamenta na tem področju in podpira, da se njegovo izvajanje z ustreznimi sredstvi začne leta 2017 v obliki pripravljalnega ukrepa;

8.  poziva Komisijo, naj upošteva vse večje varnostne izzive, s katerimi se srečujejo tako EU kot njene države članice, in jih odločno obravnava v okviru pregleda večletnega finančnega okvira, ki se bo začel konec leta 2016;

9.  podpira prizadevanja Komisije in Sveta v zvezi s konkretno izvedbo pobude za gradnjo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD);

10.  poziva države članice, naj spoštujejo in pravočasno izpolnjujejo svoje obveznosti glede prispevkov v skrbniške sklade, ki jih je EU ustanovila zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, da ne bi ogrozile uspeha oziroma verodostojnosti in prepoznavnosti ukrepov EU; želi spomniti, da je Parlament kot veja proračunskega organa pristojen za zaščito in obrambo finančnih interesov EU;

11.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj se osredotoči na preprečevanje konfliktov in tesno sodeluje tako z OZN kot Natom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, José Manuel Fernandes, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Urmas Paet, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Daniele Viotti, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Andrej Plenković, Ivan Štefanec, Nils Torvalds

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Rosa Estaràs Ferragut, Rainer Wieland


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (27.4.2016)

za Odbor za zunanje zadeve

o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

(2016/2036(INI))

Pripravljavec mnenja: Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja na pomembno vlogo kulture v zunanji politiki EU pri spodbujanju dialoga ter vzajemnega razumevanja in učenja; opozarja, da je treba zagotoviti skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU; poudarja, da lahko usmerjene kulturne in izobraževalne politike podpirajo ključne cilje zunanje in varnostne politike EU ter prispevajo h krepitvi demokracije, pravne države in zaščite človekovih pravic v skladu z načeli iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji; ponovno poudarja vlogo medkulturnega in medverskega dialoga v boju proti ekstremizmu, radikalizaciji in marginalizaciji prek medvladnega sodelovanja, dobro usklajenega z lokalnimi partnerji in civilno družbo ter nevladnimi organizacijami na področju kulture, kot orodja za vzpostavljanje miru in preprečevanje ter reševanje konfliktov; poziva Komisijo, naj kulturno diplomacijo in medkulturni dialog vključi v vse instrumente EU za zunanje odnose in razvojno agendo EU;

2.  opozarja na pomen „Deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem“, sprejete marca 2015 v Parizu, v kateri se poudarja, da je treba spodbujati aktivni dialog med kulturami, svetovno solidarnost in medsebojno spoštovanje;

3.  poudarja pomen izobraževanja med humanitarnimi krizami in poziva EU, naj zanj nameni 4 % vse svoje humanitarne pomoči; opozarja tudi na odločilno vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in medkulturnih veščin, pa tudi ustvarjanju boljših gospodarskih obetov in izboljševanju zdravja;

4.  obžaluje, da v letnem poročilu o skupni zunanji in varnostni politiki za leto 2014 ni omenjena kulturna diplomacija, in poudarja, da morajo države članice začeti strateško pristopati h kulturi, medkulturnemu in medverskemu dialogu, kar bi se moralo odražati v zunanjih odnosih EU, med drugim s sprejetjem evropske strategije za kulturno diplomacijo; poudarja tudi, da imajo kulturna diplomacija, sodelovanje na področju kulture in izobraževanja ter kulturne izmenjave pomembno vlogo pri krepitvi skupnega jedra splošnih vrednot; predlaga, naj Komisija v pričakovanem sporočilu o kulturni diplomaciji predlaga tak strateški okvir za mednarodno kulturno sodelovanje, ki bo zagotovil ustrezno dolgoročno podporo javnim in zasebnim akterjem na področju kulture;

5.  poziva Komisijo, naj upošteva ključna sporočila in 12 priporočil iz Pripravljalnega ukrepa za kulturo v zunanjih odnosih EU, ki je bil sklenjen leta 2014, ter naj jih vključi v novo strategijo za kulturno diplomacijo ter globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko;

6.  spodbuja Komisijo in države članice, naj poglobijo sodelovanje in partnerstvo na področju kulture in izobraževanja, avdiovizualnem področju ter področju mladih in športa; poudarja, da je treba na teh področjih izmenjevati najboljšo prakso s strateškimi partnerji EU;

7.  opominja, da bi se morala kulturna diplomacija zavzemati za izmenjave in sodelovanje z lokalnimi organizacijami in civilno družbo, tako iz držav članic EU kot iz tretjih držav, da bo mogoče pospeševati temeljne vrednote EU in se spopadati z izzivi, kot so migracijska kriza, vzpon ekstremizma in ksenofobije, uničenje kulturne dediščine ter grožnje svobodi izražanja in ustvarjanja;

8.  pozdravlja delo generalnega direktorata Komisije za izobraževanje in kulturo pri navezovanju kulturnih in izobraževalnih vezi s tretjimi državami, kot so Kitajska, Koreja in Indija; podpira sodelovanje med GD EAC in Evropsko službo za zunanje delovanje, kot je navedeno v priporočilih za pripravljalni ukrep za kulturo v zunanjih odnosih EU, ter imenovanje kulturnega atašeja pri predstavništvu EU na Kitajskem;

9.  meni, da bi morala Unija pri spodbujanju temeljnih vrednot, medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti na mednarodni ravni odločno obsojati vsakršno nečloveško in ponižujoče ravnanje in vse kršitve človekovih pravic, da bi tako konkretno spodbujala popolno spoštovanje splošne deklaracije o človekovih pravicah;

10.  institucije in voditelje EU poziva, naj kulturno in znanstveno diplomacijo vključijo v celovito strategijo za Evropsko unijo;

11.  pozdravlja prenovljeno evropsko sosedsko politiko in poziva, naj se bolj izpostavijo kultura, izobraževanje, šport in mladi v politikah za države pristopnice in kandidatke ter v programih dvostranskega in regionalnega sodelovanja v okviru te politike, in s pobudami, kot je evropski sosedski instrument (ENI), zlasti v okviru cilja „medosebni stiki“, da bi v kulturne in izobraževalne pobude vključili več državljanov in zgradili trdno civilno družbo; ugotavlja, da bi morali ti programi temeljiti na široki opredelitvi civilne družbe ter podpirati najrazličnejše akterje in javno utemeljene dejavnosti; pozdravlja pripravljalni ukrep za kulturo v zunanjih odnosih EU in njegovo vlogo pri krepitvi pomena kulture kot strateškega dejavnika za človeški, družbeni in gospodarski razvoj, ki prispeva k ciljem zunanje politike;

12.  poziva EU, naj poglobi sodelovanje z OZN, da bi dosegli bolj konkretno vključitev kulture in izobraževanja v program OZN za trajnostni razvoj po letu 2015, zlasti v cilje trajnostnega razvoja;

13.  spodbuja prizadevanja Komisije, da bi povečala vlogo znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja kot „mehkega orodja“ v evropskih zunanjih odnosih; poudarja, da lahko znanstvene izmenjave prispevajo k utrjevanju koalicij in reševanju konfliktov, zlasti v odnosih s sosedskimi državami EU;

14.  pozdravlja memorandum o soglasju med EU in Unescom in iz njega izhajajoče tesnejše sodelovanje med stranema; meni, da je treba za krepitev sodelovanja med EU in Unescom preseči finančno pomoč in skupno upravljanje projektov z dolgoročno krepitvijo partnerstev na področju izobraževanja in kulture; zato poziva k vzpostavitvi letnega strateškega dialoga na visoki ravni s ciljem reševanja skupnih izzivov na bolj trajnosten način;

15.  poziva EU in države članice, naj podpirajo mednarodna prizadevanja po vzpostavitvi mehanizma za hitro odzivanje za zaščito – v sodelovanju z UNESCO – območij kulturne dediščine, ki so postala ideološke tarče v oboroženih konfliktih; se zavzema za jasnejšo strategijo za boj proti nezakoniti trgovini s kulturnimi predmeti, pa tudi za zaščito kulturne dediščine ter okrepljeno mednarodno sodelovanje na konfliktnih območjih z večjo udeležbo Mednarodnega odbora modrega ščita (ICBS); države članice tudi poziva, naj v sodelovanju z EU ustrezno ukrepajo, da bi se zavzele za kulturno dediščino in jo zaščitile pred namernim uničevanjem in ropanjem, zlasti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki;

16.  opominja, da je UNESCO junija lani sprejel medvladno pobudo „Unite4Heritage“, s katero je pozval k napotitvi modrih čelad kulture za nujno posredovanje pri preprečevanju, varovanju in obnavljanju ogrožene ali poškodovane kulturne dediščine in kulturnih dobrin; v zvezi s tem želi spomniti na memorandum o soglasju, ki sta ga 16. februarja 2016 podpisala italijanska vlada in UNESCO; spodbuja ostale države članice, naj sledijo italijanskemu zgledu in prevzamejo ta memorandum kot model za nadaljnje dvostranske sporazume med vladami držav članic in Unescom; spodbuja Komisijo, naj spodbuja to pobudo v okviru Združenih narodov in pri tem nastopa kot enoten glas Evropske unije;

17.  je seznanjen z rezultati nedavne študije Evropskega parlamenta o evropskih kulturnih inštitutih v tujini, zlasti z nizom vodilnih načel za učinkovito združevanje in izmenjavo virov med kulturnimi inštituti in institucijami EU, da bi se izboljšala prepoznavnost evropskih dejavnosti v tujini, zlasti na področju demokracije, človekovih pravic in vzpostavljanja miru, da bi se povečala vloga akterjev lokalne civilne družbe in poglobil dialog s tretjimi državami; zato poziva EU, naj spodbuja dejavno sodelovanje med nacionalnimi inštituti Evropske unije za kulturo (EUNIC) in delegacijami EU v tujini; poudarja, da bi bilo treba kulturno raznolikost Evrope uporabiti kot prednost pri zunanjem delovanju EU in državam članicam priporoča, naj spodbujajo svoje kulturne ustanove, da bi okrepile svojo udeležbo v kulturni diplomaciji EU;

18.  priznava vlogo kulturnih in ustvarjalnih industrij pri spodbujanju rasti in trajnostnega gospodarskega razvoja ter spodbuja nadaljnjo podpiranje ustvarjalnih industrij v EU in v tretjih državah – vključno s socialnimi podjetji, kot so zadruge – na primer s pilotnim projektom v podporo mrežam mladih ustvarjalnih podjetnikov v EU in tretjih državah, ki naj bi se začel izvajati v letu 2016; poudarja potrebo po vzpostavitvi statističnih podatkov o kulturi in kulturnih industrijah, ki bodo prispevali k razpravi o kulturni politiki ter dodatno poudarili ekonomski potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij in njihov vpliv na socialno blaginjo; poziva k nadaljevanju projekta strokovnih zmogljivosti EU-UNESCO;

19.  pozdravlja delo Komisije na področju kulturne diplomacije in sporočilo na to temo, ki naj bi bilo objavljeno v letu 2016;

20.  opozarja na pomen skladnega in medsebojno dopolnjujočega sodelovanja v povezavi s „trikotnikom znanja“, da bi dosegli cilje EU na področju zunanje in varnostne politike, zlasti v povezavi z ukrepi za povečanje javne varnosti, s čimer bi pripomogli k iskanju inovativnih rešitev za globalne težave in izzive, s katerimi se soočajo posamezne države, podprli pa bi tudi evropsko konkurenčnost;

21.  opaža pomembno in koristno vlogo, ki jo lahko imajo neformalno učenje, šport, delo mladih in prostovoljstvo pri podpiranju mednarodnih ciljev – zlasti ciljev trajnostnega razvoja – pri krepitvi mednarodnih izmenjav in medosebnih stikov ter spodbujanju univerzalnih vrednot, svetovnega državljanstva in miru, zlasti na vojnih območjih; v zvezi s tem poudarja potencial športa kot načina za spodbujanje sprave, vzajemnega razumevanja, recipročnosti, zaupanja in sodelovanja, zlasti v okviru pristopa po konfliktih; poudarja, da lahko šport prispeva k razvoju uspešnih kulturnih odnosov; z zanimanjem pričakuje letopis na to temo mreže EUNIC za leto 2016 in njegove zaključke;

22.  poudarja odločilno vlogo, ki jo imajo na področju športa na evropski in mednarodni ravni institucije pri spodbujanju poštene igre, boju proti uporabi nedovoljenih snovi, boju proti vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in vsem oblikam nezakonitosti, za spodbujanje športa, ki temelji na pošteni in zdravi tekmovalnosti;

23.  Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije EU spodbuja, naj raziščejo možnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi povečale vpliv kulturne diplomacije in kulturnih odnosov v digitalni dobi;

24.  spodbuja sodelovanje upravičenih tretjih držav v programih EU na področjih izobraževanja, kulture, državljanstva in znanstvenih raziskav, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Evropa za državljane in Obzorje 2020; podpira vse ukrepe, ki bodo mladim omogočili stike s tretjimi državami in obratno, da bi se učili drug od drugega in se odprli svojim sosedom, npr. pripravljalne ukrepe za izmenjavo mladih med EU in Ukrajino, EU in Rusijo; poudarja, da je treba deliti evropske izkušnje z oblikovanjem kulturnih zmogljivosti in vodenjem ter odstraniti ovire za mobilnost umetnikov in kulturnikov v skladu s konvencijo o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005.

25.  priznava, da je treba podpreti sodelovanje med evropskimi mediji in tretjimi državami s posebnim poudarkom na javnih radiotelevizijskih postajah, da bi okrepili vzajemno razumevanje in medkulturni dialog, skupne projekte in koprodukcije;

26.  poudarja pomen izobraževanja za otroke v izrednih razmerah in trajajočih krizah ter opozarja, da je treba izobraževalnim projektom v takšnih primerih nameniti več pozornosti; ugotavlja, da je Komisija napovedala, da bo v letu 2016 zagotovila 445 milijonov EUR humanitarne pomoči za sirsko krizo in da bo del teh sredstev namenjen izobraževanju;

27.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije EU po vsem svetu, naj v vseh predstavništvih EU v tretjih partnerskih državah imenujejo kulturnega atašeja ter za vse zaposlene v tej službi in druge ustrezne uslužbence EU organizirajo usposabljanje o medkulturnih kompetencah in kulturni razsežnosti zunanje politike;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo obstoječe instrumente financiranja, vključno z Evropskim razvojnim skladom (EDF), celotnimi sredstvi instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI), evropskim sosedskim instrumentom (ENP), predpristopnim instrumentom (IAP II), instrumentom partnerstva in proračunom za tiskovna in informacijska predstavništva delegacij EU, da bo zagotovljeno financiranje kulturnih dejavnosti in da se bo povečal delež kulture v zunanjih odnosih EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Mary Honeyball, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Martina Michels


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

9

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Mario Borghezio, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Antonio López-Istúriz White, Norbert Neuser, Soraya Post, Jean-Luc Schaffhauser, Bodil Valero, Janusz Zemke

Pravno obvestilo