Postopek : 2016/2060(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0365/2016

Predložena besedila :

A8-0365/2016

Razprave :

PV 12/12/2016 - 17
CRE 12/12/2016 - 17

Glasovanja :

PV 13/12/2016 - 5.6
CRE 13/12/2016 - 5.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0487

POROČILO     
PDF 684kWORD 74k
2.12.2016
PE 589.329v02-00 A8-0365/2016

o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva

(2016/2060(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva

(2016/2060(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v katerih je enakost spolov opredeljena kot eno od glavnih načel, na katerih temelji EU,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju pekinških izhodišč OZN za ukrepanje (1995) za enakost, razvoj in mir,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 (2008), št. 1325 (2000) in nazadnje št. 2242 (2015) o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz septembra 1995 ter akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (kairske konference) iz septembra 1994 ter rezultatov konferenc o njunem pregledu,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. novembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2008 o evropski sosedski politiki, z dne 20. aprila 2015 o pregledu evropske sosedske politike in z dne 14. decembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva 7.maja 2009 v Pragi,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva z naslovom „Vzhodno partnerstvo: pot naprej“, ki je potekalo 28. in 29. novembra 2013 v Vilni,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo 21. in 22. maja 2015 v Rigi,

–  ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. julija 2015 o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU (2016–2020)“ z dne 22. septembra 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o spolnem genocidu: pogrešane ženske?(5),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(6),

–  ob upoštevanju projekta Sveta Evrope za izboljšanje dostopa žensk do pravnega varstva v petih državah vzhodnega partnerstva,

–  ob upoštevanju Istanbulske konvencije Sveta Evrope iz leta 2011,

–  ob upoštevanju poročil po državah v okviru istanbulskega akcijskega načrta OECD za boj proti korupciji ter poročil o napredku za države vzhodnega partnerstva;

–  ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela o enakosti spolov, tj. Konvencije o enakem nagrajevanju (št. 100) iz leta 1951, Konvencije o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111) iz leta 1958, Konvencije o delavcih z družinskimi obveznostmi (št. 156) iz leta 1981 in Konvencije o varstvu materinstva (št. 183) iz leta 2000,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0365/2016),

A.  ker v skladu s praško izjavo partnerstvo temelji na zavezanosti načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, pravno državo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker je bila v izjavi iz Rige enakost spolov opredeljena kot „obetavno novo področje sodelovanja“;

B.  ker sta večje razlikovanje med partnerskimi državami in njihova večja odgovornost ključni načeli pregledane evropske sosedske politike, pri tem pa se upoštevajo posebne razmere v vsaki državi;

C.  ker je enakost žensk in moških zapisana v ustavah in pravnih sistemih vseh držav vzhodnega partnerstva in ker so vse države brez zadržkov ratificirale večino pomembnih mednarodnih konvencij na tem področju; ker je obžalovanja vredno, da so ženske v državah vzhodnega partnerstva še vedno žrtve socialne diskriminacije;

D.  ker so vse države vzhodnega partnerstva razvile strategije, programe ali akcijske načrte za izboljšanje položaja žensk;

E.  ker so v državah vzhodnega partnerstva ženske leta 2015 zasedale le 17 od 136 višjih položajev na ministrstvih in je njihov delež med izvoljenimi poslanci v parlamentu v povprečju znašal 16 % ter so v javni upravi zasedale le 17 % najvišjih položajev; ker so bile ženske na čelu samo treh političnih strank v celotni tamkajšnji regiji;

F.  ker je vertikalna in horizontalna segregacija zaposlovanja žensk na trgih dela držav vzhodnega partnerstva še vedno globoko zakoreninjena v njihovih kulturnih in družbenih normah; ker so ženske obremenjene tudi z „dodatno izmeno“, tj. neplačanim opravljanjem gospodinjskih del;

G.  ker imajo ženske zaradi prevladujočih družbenih stereotipov podrejeno vlogo; ker se ti stereotipi razvijajo vse od otroštva, odražajo pa se pri izbiri izobraževanja in usposabljanja ter se nadaljujejo na trgu dela;

H.  ker veliko žensk na podeželju, ki nimajo drugih možnosti, sprejme slabo plačana dela v kmetijstvu, pri čemer pogosto niso uradno prijavljene in nimajo pravic iz naslova socialne varnosti; ker bi lahko z odpravo neenakosti med moškimi in ženskami v kmetijstvu pomagali zagotoviti enak dostop do zaposlitve za moške in ženske ter enako plačilo za delo enake vrednosti;

I.  ker se moški in ženske v državah vzhodnega partnerstva pogosto soočajo s težavami pri dostopu do storitev in pravic na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, še vedno pa obstajajo resne ovire za revne ženske, migrante, etnične manjšine in ljudi na podeželju; ker manj kot 50 % žensk v teh državah uporablja sodobne metode kontracepcije, v nekaterih državah celo manj kot 20 %, pri čemer so glavni razlog slabo svetovanje, visoki stroški, slaba izbira in nezanesljiva oskrba s kontracepcijskimi sredstvi;

J.  ker se vztrajno kažejo resne pomanjkljivosti na področju dostopa do pravnega varstva za ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, kar se zlasti kaže v tem, da se kazensko ne preganja praktično nobena oblika nasilja nad ženskami, da so tovrstna dejanja zelo redko prijavljena, da je zelo malo izrečenih obsodb zaradi posilstva in da so državna sredstva za podporne storitve zelo skromna ali jih sploh ni;

K.  ker so med državami vzhodnega partnerstva sicer velike razlike glede razširjenosti nasilja nad ženskami in glede njegove sprejemljivosti(7), a je stopnja razmeroma visoka: v štirih od šestih držav je fizičnemu nasilju za časa življenja izpostavljenih več kot 20 % žensk; ker ni dovolj primerljivih podatkov, na osnovi katerih bi bilo možno določiti razširjenost fizičnega, spolnega in psihičnega nasilja na delovnem mestu, zelo verjetno tudi zaradi maloštevilnih prijav tovrstnih dejanj; ker je tveganje za nasilje veliko večje pri ženskah, ki pripadajo etničnim manjšinam, kot so Romi;

L.  ker so države vzhodnega partnerstva še vedno države izvora ter v nekaterih primerih države tranzita in namembne države za trgovino z ljudmi, ki vključuje ženske in dekleta, tudi za spolno izkoriščanje;

M.  ker dolgotrajni konflikti še vedno ovirajo razvoj v regiji, kar močno vpliva na življenja in človekove pravice prizadetih oseb, vključno z ženskami in dekleti;

N.  ker so se zaradi sedanjega konflikta v vzhodni Ukrajini poglobili spolni stereotipi, ki poudarjajo moške kot zaščitnike in ženske kot skrbne podpornice, sodelovanje in vključevanje žensk v reševanje konflikta pa je omejeno;

O.  ker je bilo v Ukrajini od začetka konflikta notranje razseljenih več kot 1,5 milijona ljudi, med katerimi sta dve tretjini žensk in otrok, ki imajo težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe, nastanitve in zaposlitve;

P.  ker se romske deklice v Moldaviji zaradi otroških in zgodnjih porok, nenačrtovanih nosečnosti in skrbi za otroke povprečno šolajo manj kot štiri leta v primerjavi z enajstimi leti pri neromskih deklicah;

Q.  ker so EU in njene države članice zavezane varstvu, uresničevanju in uveljavljanju človekovih pravic žensk in deklet ter te pravice močno spodbujajo pri vseh zunanjih odnosih, vključno s tistimi, ki presegajo razvojno sodelovanje;

R.  ker enakost spolov ostaja horizontalna prednostna naloga v okviru evropske sosedske politike in evropskega instrumenta sosedstva in ker bi morala pregledana evropska sosedska politika vključevati večjo podporo civilni družbi in se ponovno usmeriti na pomen enakosti spolov; ker ima civilna družba pomembno vlogo pri doseganju enakosti spolov v vzhodnem partnerstvu;

S.  ker lahko države članice vzhodnega partnerstva sodelujejo v več programih EU, kot so Erasmus+, Cosme, Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020;;

T.  ker so predporodna oskrba in strokovno vodenje poroda z možnostjo nujne porodne oskrbe ter osnovne potrebščine bistvene za zmanjšanje umrljivosti mater; ker države vzhodnega partnerstva še vedno zaostajajo pri vključevanju vseh žensk, zlasti tistih na najrevnejših in najbolj oddaljenih območjih ter pripadnic marginaliziranih skupin, kot so pripadnice narodnostnih manjšin, migrantke in invalidke;

1.  meni, da je treba izboljšati stanje na področju pravic žensk v državah vzhodnega partnerstva; poudarja, da korenite gospodarske spremembe in gospodarska negotovost negativno vplivajo na ekonomski položaj žensk, kar je vzrok za pomanjkanje enakosti;

2.  poudarja, da sta splošna politična stabilnost in spoštovanje človekovih pravic načeloma nujna pogoja za okrepitev pravic žensk in izboljšanje njihovega položaja v posameznih državah;

3.  poudarja, da morajo države vzhodnega partnerstva nemudoma ukrepati za povečanje enakosti žensk in moških v družbi, vključno s sprejetjem nacionalnih akcijskih načrtov ter sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami in deležniki iz civilne družbe;

4.  poziva države vzhodnega partnerstva, naj odpravijo vrzeli v svojih okvirih za boj proti diskriminaciji in v večji meri uporabljajo zakonodajo za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, vključno z mednarodnimi standardi v sodnih odločbah, da bi okrepili uveljavljanje zakonodaje in ustavili kršenje pravic žensk v teh državah;

5.  ugotavlja, da je v nekaterih državah vzhodnega partnerstva, kljub dekrimininalizaciji homoseksualnosti, položaj oseb LGBTI še vedno negotov in zaskrbljujoč; najodločneje obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja nad osebami LGBTI ter poziva nacionalne organe, naj sprejmejo politiko za boj proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti;

6.  poudarja, da so potrebne kampanje za ozaveščanje javnosti in institucionalne spremembe, ciljno usmerjene v odpravo trdno zakoreninjenih stereotipov v zvezi z ženskami, ki negativno vplivajo na vsa področja udeležbe žensk v družbi;

7.  poziva nacionalne organe k budnosti in odločnosti ter k izrekanju kazni ljudem, ki žalijo ali stigmatizirajo osebe LGBTI, zlasti v javnih službah in javnem prostoru;

Udeležba žensk pri odločanju

8.  obžaluje dejstvo, da je očitno veliko premalo žensk v strukturah oblasti držav vzhodnega partnerstva;

9.  poudarja, da so na političnem prizorišču držav vzhodnega partnerstva še vedno prisotne diskriminatorne prakse in se tudi tedaj, ko ženskam kljub vsemu uspe zasesti visok politični položaj in položaj odločanja, stalno pojavljajo pomisleki o njihovi sposobnosti in znanju;

10.  poziva k enakopravnemu dostopu do centrov moči in enaki zastopanosti žensk na vseh ravneh upravljanja in odločanja, da se podpre njihova vodilna vloga; priznava osrednjo vlogo organizacij civilne družbe in mednarodnih nevladnih organizacij pri spodbujanju pozitivnih reform in ukrepov za zaščito pravic žensk in izboljšanje njihove udeležbe pri političnih in gospodarskih dejavnostih; spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse o spodbujanju politične udeležbe žensk v decentraliziranih institucijah in lokalnih organih; opozarja na dejstvo, da trajne rezultate najboljše dosežejo politične stranke, zato poudarja ključno vlogo evropskih političnih strank in njihovih ženskih sekcij;

11.  poziva države vzhodnega partnerstva, naj spodbujajo in okrepijo politično udeležbo žensk in njihovo zasedanje vodilnih položajev; poudarja, da bi bila koristna večja udeležba žensk v upravah, ki izvajajo ključne reforme, kot so reforme za boj proti korupciji in gospodarske reforme; pozdravlja vsa prizadevanja za dosego tega cilja, kot so obvezne kvote za sezname kandidatov, nepovratna sredstva, usposabljanje in podpora za političarke in aktivistke, mentorski programi in kampanje ozaveščanja, ki naj spremenijo podobo žensk v medijih;

12.  poudarja pozitivno vlogo, ki jo lahko ima parlamentarna skupščina Euronest pri spodbujanju politične udeležbe žensk in njihovi prepoznavnosti v vzhodnem partnerstvu; pozdravlja prvo srečanje ženskega foruma Euronest, ki je potekalo marca 2016, ter na splošno spodbuja ustanavljanje nadnacionalnih omrežij žensk v politiki ter podporo EU pri tem;

13.   odločno podpira udeležbo in vlogo žensk v vladnih in nevladnih protikorupcijskih organizacijah, ukrepih in programih ter v boju proti korupciji; na splošno opaža, da bi večja udeležba žensk v političnem življenju in na višjih ravneh uprave v državah vzhodnega partnerstva prispevala k obnovitvi političnega razreda in s tem tudi sedanji politični tranziciji;

14.  opozarja, da misije EU za opazovanje volitev ter druge mednarodne misije za opazovanje volitev v svojih poročilih navajajo priporočila za udeležbo žensk v volilnem procesu; poziva EU, naj ta priporočila v celoti izkoristijo v okviru evropske sosedske politike;

Udeležba žensk v gospodarstvu

15.  ugotavlja, da je v državah vzhodnega partnerstva delež žensk na trgu delovne sile na splošno razmeroma velik, čeprav se njihova udeležba v gospodarstvu v zadnjem času zmanjšuje;

16.  ugotavlja, da na večje vključevanje žensk na trg dela negativno vplivajo stereotipi o spolih in diskriminacija žensk, ki so tudi temeljni razlogi za dodatne ovire ženskim podjetniškim dejavnostim;

17.  obžaluje dejstvo, da je delež zaposlenih žensk v storitvenem in državnem sektorju veliko večji, vendar so njihove plače bistveno nižje kot v sektorjih, kjer so zaposleni večinoma moški, da je razlika v plačah med spoloma še vedno velika in je lahko tudi do 50-odstotna ter da se ženske pri dostopanju do vodstvenih položajev srečujejo s kulturnimi in sociološkimi ovirami, kar se pogosto dogaja tudi v EU;

18.  obžaluje, da so ženske v vseh državah vzhodnega partnerstva kljub visoki stopnji izobrazbe večinoma dejavne v slabo plačanih sektorjih; poziva k vključevanju žensk v odločanje in v proces izvajanja ekonomskih politik, k spodbujanju poslovnih programov za vključevanje in spodbujanje žensk v družbah in podjetjih ter k izvajanju lokalnih razvojnih projektov, namenjenih ekonomskemu opolnomočenju žensk; spodbuja usmerjen pristop, da bi zagotovili več vzornic na vodstvenih in visokih upravnih položajih, kar bi predstavnice mlajše generacije utrdilo v prepričanju v njihove sposobnosti, da postanejo vodilne v vseh delovnih sektorjih; poudarja, da morajo ženske dejavno sodelovati v sindikatih in da je treba nujno odpraviti pravne in strukturne diskriminatorne ovire, s katerimi se ženske srečujejo v delovnem okolju, da bi dosegli enako plačilo za enako delo ter s tem odpravili razlike v plačah in pokojninah med spoloma;

19.  ugotavlja, da so za večjo udeležbo žensk na trgu dela ključnega pomena cenovno dostopne storitve otroškega varstva in jasne določbe glede starševskega dopusta; ugotavlja, da njihovo pomanjkanje v nekaterih primerih vpliva na izobraževanje in poklicno uveljavljanje deklet in mladih žensk, saj morajo skrbeti za svoje brate in sestre;

20.  poudarja, da najpogosteje ženske nosijo odgovornost za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb in da je ženskam z otroki pogosto otežena vrnitev na delovno mesto; poudarja, da je enaka delitev neplačanega dela med moške in ženske, kot so oskrba in gospodinjske dolžnosti, osnovni pogoj za udeležbo žensk na trgu dela ter njihovo ekonomsko neodvisnost; poziva nacionalne organe, naj še okrepijo mrežo kakovostnih storitev za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb;

21.  poudarja, da v nekaterih državah vzhodnega partnerstva veljajo zaščitni predpisi, ki prepovedujejo zaposlovanje žensk v potencialno nevarnih poklicih, omejujejo dostop žensk do nekaterih poklicev in dela ter dodatno omejujejo njihove možnosti na trgu dela; spodbuja države s tovrstnimi predpisi, naj jih ponovno preučijo;

22.  poudarja pomen kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja za ženske in dekleta, saj jim to omogoča, da se lažje vključujejo na trg dela, opozarja pa tudi na pomembno vlogo izobraževanja pri odpravljanju stereotipov o vlogi žensk; poudarja, da sta potrebna ciljno usmerjena podpora in mentorstvo za podjetnice, ki pogosto nimajo dostopa do posojil in trgovinskih mrež ter se spopadajo z velikimi regulativnimi bremeni;

23.  spodbuja razvoj socialnega gospodarstva za ženske in uporabo mikrokreditov kot orodja za njihovo ekonomsko neodvisnost ter poslovnih programov, namenjenih vključevanju žensk v družbe in podjetja; pri tem ugotavlja, da so bistvenega pomena preglednost, pošten dostop in razpoložljivost informacij o instrumentih finančne podpore;

24.   poziva k enakemu dostopu vseh otrok do izobraževanja, tudi na ravni otroškega varstva in predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole, univerz ter pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri čemer naj se posebna pozornost nameni izobraževanju in usposabljanju deklet s podeželja, s spodbujanjem izobraževanja že od zgodnje starosti, kar bo pomagalo pri rasti v ključnih sektorjih gospodarskega razvoja; poziva, naj se ženskam odprejo vse poti do izobraževanja in poklicev, ki so za ženske še vedno prepovedani; opozarja na problem otroškega dela, zaradi česar otroci nimajo dostopa do ustreznega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, kar kasneje vpliva na njihovo sposobnost, da pridobijo dober položaj na trgu dela; podpira širše povezovanje partnerskih držav z agencijami in programi EU, kot so Obzorje 2020, Ustvarjalna Evropa, COSME in Erasmus+;

25.  poudarja, da delo otrok ostaja kritično vprašanje v nekaterih državah vzhodnega partnerstva, zlasti v Moldaviji, Gruziji in Azerbajdžanu; poziva te države, naj določijo posebne cilje za odpravo vseh oblik otroškega dela in zagotovijo popolno izvrševanje ustreznih zakonov;

Nasilje nad ženskami

26.  poudarja, da se je treba v državah vzhodnega partnerstva boriti proti nasilju v družini in nasilju na podlagi spola, tudi proti spolnemu nadlegovanju, prisilnemu nadomestnemu materinstvu ter trgovini z ljudmi za spolno izkoriščanje, ki se pogosto ne prijavi zaradi družbene sprejemljivosti takega ravnanja;

27.  obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti kot orožja v vojni, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prostitucijo in s spolom povezanimi oblikami preganjanja, vključno s trgovino z ljudmi, ter spolnim turizmom; poudarja, da se je treba boriti proti prisilnim porokam, kot jih opredeljuje OZN, vključno z otroškimi in zgodnjimi porokami, ter poziva vzhodne sosednje države, naj vztrajno nasprotujejo vsakršni obliki izkoriščanja in zlorabe žensk prek nadomestnega materinstva; poziva države vzhodnega partnerstva, naj nujno storijo vse, da preprečijo in kaznujejo tovrstna huda kazniva dejanja, storjena v okviru njihove jurisdikcije in tudi zunaj njihovega ozemlja; poudarja, da je treba pobudam za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti zagotoviti zadostno financiranje, s čimer bi zagotovili dolgoročen dostop do učinkovitih storitev za žrtve in preživele, ki bi morale imeti dovolj osebja in sredstev; poziva, naj se za žrtve nasilja, zlasti kadar imajo v svoji oskrbi otroke, sprejmejo pozitivni ukrepi, na primer programi poklicnega usposabljanja, da se lahko vključijo na trg dela;

28.  opozarja, da se v Rimskem statutu kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; v zvezi s tem pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2106 o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih, ki je bila sprejeta 24. junija 2013;

29.  poudarja potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih za zagovornice človekovih pravic;

30.  poziva države vzhodnega partnerstva, naj več sredstev namenijo boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno s spremembo pravnih instrumentov in zagotavljanjem pomoči žrtvam nasilja; poudarja potrebo po institucionalnih spremembah za boj proti družbenim stereotipom, ki dodatno stigmatizirajo žrtve posilstva in nasilja;

31.  poudarja pomen cilja trajnostnega razvoja št. 5, zlasti njegove točke 2, ki poziva k odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v javni in zasebni sferi, in potrebo po pregledu veljavne zakonodaje v državah vzhodnega partnerstva o nasilju nad ženskami in dekleti, da se preveri, ali učinkovito preprečuje in odpravlja nasilje nad ženskami in dekleti, posebno pozornost pa je treba nameniti zakonom za obravnavo vseh oblik nasilja (telesnega, spolnega, psihološkega, ekonomskega), ustreznim kaznim za storilce in odškodnini za žrtve in preživele;

32.  poziva države vzhodnega partnerstva, naj oblikujejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile verigo kazenskega pravosodja, ki upošteva vidik spola, tudi z usposabljanjem za pravne strokovnjake, policiste in drugo osebje, ki obravnava prijave in poročila o nasilju nad ženskami in dekleti, da bodo žrtve takega nasilja deležne resne obravnave, ter nadalje poziva k večjemu sodelovanju in strokovnemu znanju policije, pravne stroke, zdravnikov, psihologov, organov in prostovoljnih organizacij, ki se ukvarjajo z žrtvami takih napadov;

33.  ponavlja, da je pristransko izbiranje spola resna oblika nasilja na podlagi spola in kršitev človekovih pravic; spodbuja kampanje za ozaveščanje javnosti za spremembo odnosa družbe do načrtnega izbiranja spola in poziva k večjim prizadevanjem za preprečevanje takega odnosa in boj proti njemu;

34.  poziva vlade, naj okrepijo prizadevanja za preiskovanje in pregon oseb, osumljenih trgovanja z ljudmi, naj obsodijo osebe, osumljene trgovanja z ljudmi za namene izkoriščanja delovne sile in spolnega izkoriščanja, naj zaščitijo dostojanstvo prizadetih žensk po „nordijskem modelu“ ter podprejo partnerje iz nevladnih organizacij, ki žrtvam zagotavljajo rehabilitacijo in ponovno vključevanje;

35.  poziva k večjemu sodelovanju med državami vzhodnega partnerstva na eni strani ter agencijami EU in organi kazenskega pregona držav članic na drugi strani za boj proti trgovini z ljudmi, ki je tudi ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti organiziranega kriminala, in uničenje kriminalnih mrež;

36.  odločno poziva Komisijo, naj zaključi ocene učinka na enakost spolov za vse sporazume o ponovnem sprejemu, sklenjene z državami vzhodnega partnerstva, ter naj vključi koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi in Evropski inštitut za enakost spolov;

37.  spodbuja države vzhodnega partnerstva, naj čim prej podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu, saj je še nobena od zadevnih države ni ratificirala, in poziva organe, naj uvedejo strožje spremljanje dejanskega izvajanja nacionalnih strategij za boj proti nasilju nad ženskami;

38.   poziva k izvajanju pekinških izhodišč za ukrepanje na področju izobraževanja in zdravja kot osnovnih človekovih pravic, vključno z dostopom do prostovoljnega načrtovanja družine, celotnega nabora storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, tudi kontracepcije, varnega in zakonitega splava ter spolne vzgoje;

39.  poudarja, da je v državah vzhodnega partnerstva tveganje za smrt zaradi raka na materničnem vratu desetkrat večje kot v zahodni Evropi, da je to tudi najpogostejša vrste raka med ženskami med 15. in 44. letom starosti, kar ima daljnosežne posledice na strukturo družbe; poziva k nacionalnim presejalnim programom in cepljenju, da bi preprečili ta trend;

40.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se pravice žensk v državah vzhodnega partnerstva, kot so dostop do vizuma, pravica do zakonitega prebivanja in socialne pravice, zagotavljajo individualno in neodvisno od njihovega zakonskega stanu ali partnerskega razmerja;

41.  poudarja, da je treba v postopkih za združitev družine ženskam in dekletom, ki se želijo pridružiti svoji družini v EU, priznati individualne pravice, da pri dostopu do zdravstvene oskrbe, izobraževanja ali zaposlitve ne bodo odvisne od odnosa z družinskim članom, ki jih morda zlorablja;

Vloga žensk pri mirnem reševanju sporov

42.  poudarja vlogo, ki jo imajo ženske pri reševanju sporov, izgradnji miru in v izrednih razmerah zaradi konfliktov, kot je zagotavljanje humanitarne pomoči razseljenim osebam; poudarja, da bi morale biti ženske polno vključene v mirovna pogajanja ter prizadevanja za obnovo in politično tranzicijo;

43.  spodbuja nadaljnja prizadevanja za mirno reševanje sporov in v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in 2242 o ženskah, miru in varnosti poziva k večji vključenosti žensk v take procese;

44.  poziva k posebni zaščiti žensk in deklet, prosilk za azil, saj so zlasti ženske in dekleta posebej ranljive in morda bežijo pred nasiljem na podlagi spola, vendar med postopkom določanja statusa begunca niso zmožne ali pripravljene razkriti ustreznih informacij;

Primeri dobre prakse

45.  poudarja, kako pomembna je izmenjava najboljših praks in pozitivnih primerov, ki se lahko uporabijo v drugih državah vzhodnega partnerstva; meni, da morali med projekte, ki jih velja izpostaviti, vključiti pobudo Agencije OZN za ženske in Programa OZN za razvoj z naslovom „Ženske v politiki v Moldaviji“, ki jo financira švedska vlada in ki podpira krepitev zmogljivosti žensk v politiki ter kampanje za ozaveščanje v zvezi s prispevkom žensk k političnemu procesu;

46.  pozdravlja program EU, Evropske banke za obnovo in razvoj ter držav vzhodnega partnerstva Ženske v podjetništvu, ki nudi finančno in poslovno svetovanje MSP, ki jih vodijo ženske, s pomočjo kreditnih linij, podpore za obvladovanje tveganj in tehnične pomoči lokalnim partnerskim bankam, ki sodelujejo z MSP, ki jih vodijo ženske, ter storitev poslovnega svetovanja, usposabljanja in mentorstva;

47.  izpostavlja pozitivne primere večje vključenosti žensk pri reševanju sporov in spravi, kot je vsekavkaški dialog o miru in varnosti žensk, ki je bil vzpostavljen leta 1994 in ga je razvila nacionalna mirovna fundacija (ZDA), ženskam na Kavkazu pa omogoča sodelovanje pri projektih, kot sta rehabilitacija otrok žrtev vojne ter usposabljanje za krepitev miru in demokracije;

48.  podpira projekte za krepitev vloge žensk, ki dvigujejo njihovo samozavest, zagotavljajo njihovo udeležbo in krepijo njihovo moč in odgovornost pri sprejemanju odločitev na vseh področjih, povezanih z njihovim življenjem; posebej opozarja na vlogo svobode izražanja in mnenja pri krepitvi vloge žensk; odločno podpira projekte krepitve vloge žensk, ki spodbujajo udeležbo žensk na lokalnih volitvah, na primer projekt WiLD (Women in Local Democracy - Ženske v lokalni demokraciji), ki je prispeval k temu, da so v Armeniji na volitvah v letih 2013 in 2014 izvolili 70 % upravičenk projekta, ali njihovo udeležbo v postopku izvajanja ekonomske politike, kot je projekt Programa OZN za razvoj, ki se izvaja v Azerbajdžanu in je namenjen podpori ustanavljanju podjetij, ki jih vodijo ženske, v regiji Masali; pozdravlja projekt Sveta Evrope za izboljšanje dostopa žensk do pravnega varstva v petih državah vzhodnega partnerstva, ki je namenjen opredelitvi in odpravi ovir za enak dostop žensk do pravnega varstva ter krepitvi zmogljivosti držav vzhodnega partnerstva, da oblikujejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile upoštevanje vidika spola v verigi kazenskega pravosodja, tudi z usposabljanjem pravnih strokovnjakov;

Podpora EU v okviru evropske sosedske politike

49.  poudarja, da so bili v zadnjih petih letih za 121 projektov in programov za spodbujanje enakosti spolov v državah evropskega sosedstva namenjeni 103 milijoni EUR, vključno s 5 milijoni EUR za program Ženske v podjetništvu v državah vzhodnega sosedstva; priznava, da EU že zdaj namenja precejšnjo podporo doseganju ciljev na področju pravic žensk in enakosti spolov, tudi z medsebojno pomočjo v okviru izmenjave informacij in tehnične pomoči, ki prispeva k reformi javne uprave ter spodbuja sodelovanje na področju temeljnih načel in politik;

50.  poudarja, da je enakost spolov horizontalno načelo v okviru evropske sosedske politike in evropskega instrumenta sosedstva, zaradi česar bi si morali prizadevati za dosego natančnejših in merljivih ciljev na področju enakosti spolov, tudi v zvezi z novim akcijskim načrtom za enakost spolov pri razvoju za obdobje 2016–2020; poudarja, da je nujno upoštevati načelo enakosti spolov kot strategijo za njegovo uresničitev in da so v nacionalnih akcijskih načrtih v okviru evropske sosedske politike potrebni pozitivni ukrepi;

51.  poziva Komisijo, naj zahteva izvajanje načela enakosti spolov ter to načelo upošteva pri pripravi proračuna in ocene učinka na enakost spolov na vseh področjih evropske sosedske politike in evropskega instrumenta sosedstva, s čimer bo zagotovila razvijanje in spremljanje posebnih ciljev za enakost spolov;

52.  ugotavlja, da bi se morala poročila o posameznih državah v okviru pregledane evropske sosedske politike osredotočati na prednostne naloge, dogovorjene s partnerji; pozdravlja dejstvo, da bo v rednih poročilih o spremljanju razvoja v sosednjih državah poudarek tudi na enakosti spolov;

53.  poudarja, da je treba vprašanja v zvezi s pravicami žensk in enakostjo spolov, skupaj s predlaganimi ukrepi, vključiti na dnevni red rednih političnih dialogov in dialogov o človekovih pravicah s članicami vzhodnega partnerstva;

54.  poudarja pomembno vlogo parlamentarne demokracije na vseh zgoraj navedenih področjih in potrebo po izmenjavi najboljše prakse;

55.  meni, da je pomembno zbirati usklajene podatke v zvezi s položajem žensk v državah vzhodnega partnerstva; spodbuja možnost, da bi se za države vzhodnega partnerstva v okviru projektov, ki se financirajo iz evropskega instrumenta sosedstva, uvedel indeks enakosti spolov, ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov;

56.  poudarja, da je treba zagotoviti podporo evropskega instrumenta sosedstva ženskim organizacijam na lokalni ravni in civilni družbi, ki so v najboljšem položaju, da dosežejo lokalno prebivalstvo ter prispevajo k ozaveščanju in reševanju težav, s katerimi se srečujejo ženske in dekleta v teh regijah;

57.  spodbuja države članice, naj razvijajo tesnejše dvostranske in večstranske vezi z državami vzhodnega partnerstva ter se dejavno vključujejo v prehodno pomoč, tehnično podporo in izmenjavo izkušenj; meni, da bi lahko imele države članice v neposredni geografski bližini držav vzhodnega partnerstva pomembno vlogo pri krepitvi tesnejših vezi in vključevanju drugih držav članic v partnerstva z državami vzhodnega partnerstva;

°

°    °

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 77, 15.3.2014, str. 27.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0018.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.

(5)

UL C 181, 19.5.2016, str. 21.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.

(7)

http://eeca.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/21770%20Brief_web.pdf


OBRAZLOŽITEV

Stabilizacija sosednjih držav je eden od ključnih ciljev zunanje politike Evropske unije in evropske sosedske politike za zagotovitev varnosti, miru, stabilnosti in blaginje za vse. Pri tem imajo ženske pomembno vlogo.

Vzhodno partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta 2009 s praško izjavo kot skupna pobuda EU, njenih držav članic ter šestih partnerskih držav iz vzhodne Evrope in z južnega Kavkaza: Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino. Ker vzhodno partnerstvo temelji na zavezanosti načelom mednarodnega prava, temeljnim vrednotam demokracije, pravni državi in človekovim pravicam, se ne sme pozabiti, kako pomembne so enakost spolov in pravice žensk. Z objavo strateških prednostnih nalog evropske sosedske politike za obdobje 2014–2020 je bila enakost spolov poudarjena kot medsektorsko vprašanje, ki ga je treba obravnavati in vključiti v vse ustrezne dejavnosti. Enakost spolov je bila kot „obetavno novo področje sodelovanja“ omenjena tudi v zadnji izjavi z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je bila potrjena na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Rigi leta 2015. Dejansko sta krepitev vloge žensk ter njihovo dejavno sodelovanje v družbenem, političnem in gospodarskem življenju bistvenega pomena za spremembe procesa.

Ob upoštevanju načela razlikovanja v okviru evropske sosedske politike in raznolikosti, ki je značilna za države vzhodnega partnerstva, je pomembno poudariti, da so pravice žensk dobro usidrane v ustavah in pravnih sistemih vseh držav vzhodnega partnerstva. Kljub temu so socialna diskriminacija in stereotipi o spolih še vedno močni. Stereotipi o spolih ne preprečujejo le večjega vključevanja žensk na trg dela in njihovega sodelovanja v političnem življenju, temveč vzdržujejo tudi družbeno sprejemljivost nasilja na podlagi spola in dejstva, da se nasilje v družini ne prijavlja.

Ženske so izrazito slabo zastopane v političnih strukturah oblasti, tako v izvršilni kot v parlamentarni veji oblasti, in to predvsem zaradi diskriminatornih praks. Med ministri je njihova zastopanost v povprečju 14-odstotna, med poslanci v parlamentih pa 16-odstotna. V gospodarstvu je kljub dejstvu, da so v splošnem bolj izobražene kot moški, zastopanost žensk v upravljavskih organih organizacij delodajalcev 10-odstotna, v sindikatih pa 15-odstotna. Razlika v plačilu med spoloma je na splošno velika, vendar med državami vzhodnega partnerstva obstajajo pomembne razlike (24–50 %), medtem ko sta horizontalna in vertikalna segregacija trga dela zelo močni. Zato ženske sprejemajo premalo plačana ali celo neprijavljena dela, zlasti na podeželju, ali se začnejo ukvarjati s podjetništvom. Ženske dejansko predstavljajo velik delež podjetnikov ali lastnikov podjetij, vendar se srečujejo z enakimi ovirami kot v EU, predvsem zaradi prevladujočih stereotipov o spolih in sektorjev, v katerih prevladujejo moški. (1)

Boj proti nasilju nad ženskami je izziv, s katerim se spopadajo tako EU kot njene vzhodne sosede. Statistika prijavljenih primerov kaže, da je 7–25 %(2) žensk (odvisno od države) žrtev nasilja v družini, vendar se večina primerov ne prijavi. Poleg tega so države vzhodnega partnerstva opredeljene kot države izvora ali tranzita (včasih namembne države, zlasti v primeru notranje trgovine z ljudmi) pri trgovini z ljudmi. Velika večina žrtev trgovine z ljudmi so ženske(3).

Ženske in otroci predstavljajo veliko večino oseb, ki trpijo zaradi posledic oboroženih spopadov. Zato je v poročilu poudarjena ključna vloga žensk pri reševanju sporov, izgradnji miru in v izrednih razmerah, povezanih s spori. Poročilo poziva tudi k večji vključenosti žensk v mirovna pogajanja in politične tranzicije.

Namen tega poročila ni naštevati pomanjkljivosti in neuspehe pri varstvu pravic žensk, temveč opozoriti na ovire za krepitev vloge žensk ter na to, kako bi večja enakost spolov pripomogla k doseganju ciljev vzhodnega partnerstva in evropske sosedske politike. Poročilo vključuje tudi primere dobrih praks, tj. pomembnih in uspešnih projektov za spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov v državah vzhodnega partnerstva. V poročilu je obravnavana tudi podpora EU v okviru evropske sosedske politike, prav tako pa je v zvezi s tem podanih nekaj priporočil.

Kot je poudarjeno v izjavi iz Rige, je enakost spolov področje, na katerem bi lahko z okrepljenim sodelovanjem med EU in državami vzhodnega partnerstva dosegli velik napredek. EU in njene vzhodne sosede se spopadajo z večinoma enakimi izzivi in namen tega poročila je pravicam žensk in enakosti spolov dodeliti večjo težo v prednostnih nalogah vzhodnega partnerstva.

(1)

Poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov o enakosti spolov in odločanju v državah vzhodnega partnerstva za leto 2015 http://eige.europa.eu/sites/default/files/documents/gender_equality_and_decision_making_in_eap_countries_2015_-_report_and_annex_one_file.pdf

(2)

Agencija OZN za ženske, http://www.endvawnow.org/uploads/browser/files/vawprevalence_matrix_june2013.pdf

(3)

Urad OZN za droge in kriminal, http://www.unodc.org/documents/Global_Report_on_TIP.pdf


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (11.10.2016)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva in drugih sosednjih državah

(2016/2060(INI))

Pripravljavec mnenja: Pier Antonio Panzeri

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) (1979),

–  ob upoštevanju Pekinških izhodišč OZN za ukrepanje (1995) za enakost, razvoj in mir,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 (2008), št. 1325 (2000) in nazadnje št. 2242 (2015) o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju resolucij Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju Istanbulske Konvencije Sveta Evrope iz leta 2011,

–  ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela o enakosti spolov, tj. Konvencije o enakem nagrajevanju (št. 100) iz leta 1951, Konvencije o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111) iz leta 1958, Konvencije o delavcih z družinskimi obveznostmi (št. 156) iz leta 1981 in Konvencije o varstvu materinstva (št. 183) iz leta 2000,

1.  poziva k enakomerni porazdelitvi moči in enaki zastopanosti žensk in moških na vseh ravneh države in odločanja ter da se udeležba žensk na lokalnih volitvah po potrebi spodbuja z uporabo kvot; odločno podpira projekte krepitve vloge žensk, ki spodbujajo udeležbo žensk na lokalnih volitvah, na primer projekt WILD (Ženske v lokalni demokraciji), ki je prispeval k temu, da so v Armeniji na volitvah v letih 2013 in 2014 izvolili 70 % upravičenk projekta; poudarja pomen doslednega, enakopravnega, polnega in dejavnega udejstvovanja žensk pri preprečevanju in razreševanju konfliktov, spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, mirovnih operacijah, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih ter procesih demokratičnega prehoda, ki vodijo v trajne in stabilne politične rešitve;

2.  poudarja, da sta splošna politična stabilnost in spoštovanje človekovih pravic načeloma nujna pogoja za okrepitev pravic žensk in izboljšanje njihovega položaja v posameznih državah;

3.  poudarja pomen enakopravnega, polnega in dejavnega udejstvovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov;

4.  podpira projekte za krepitev vloge žensk, ki dvigujejo njihovo samozavest, zagotavljajo njihovo udeležbo in krepijo njihovo moč in odgovornost pri sprejemanju odločitev na vseh področjih, povezanih z njihovim življenjem; posebej opozarja na vlogo svobode izražanja in mnenja pri krepitvi vloge žensk;

5.  poudarja, da je nujno upoštevati načelo enakosti spolov kot strategijo za njegovo uresničitev, in da so v nacionalnih akcijskih načrtih v okviru evropske sosedske politike potrebni pozitivni ukrepi;

6.  poziva k enakemu dostopu vseh otrok do izobraževanja, in sicer na ravni otroškega varstva in predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole, univerz ter pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri čemer naj se posebna pozornost nameni izobraževanju in usposabljanju deklet (tudi na podeželju) na področjih, ki doslej zanje niso bila odprta; v zvezi s tem pozdravlja projekte, kot je tisti, ki ga je v Ukrajini izvedla univerza Sumy, da bi podprla enake možnosti za mlade matere študentke, ki želijo opravljati delo v ustanovah visokošolskega izobraževanja; poziva, naj se ženskam odprejo vse izobraževalne poti, obenem pa naj se olajša njihov dostop do visokošolskega izobraževanja in do poklicev, ki so za ženske še vedno prepovedani;

7.  poudarja, da delo otrok ostaja kritično vprašanje v nekaterih državah vzhodnega partnerstva, zlasti v Moldaviji, Gruziji in Azerbajdžanu; poziva te države, naj določijo posebne cilje za odpravo vseh oblik dela otrok in zagotovijo popolno izvrševanje ustreznih zakonov;

8.  podpira okrepitev gospodarskih politik za ženske in uporabo mikrokreditov kot orodja za ekonomsko neodvisnost, pa tudi spodbujanje podjetniških spretnosti; poudarja, da ženske potrebujejo smernice in pojasnila o tem, kako lahko makroekonomske politike podpirajo njihove pravice, ter da morajo imeti dostop do informacij o svojih socialnih in ekonomskih pravicah;

9.  poziva k vključevanju žensk v odločanje in v proces izvajanja ekonomskih politik, spodbujanju poslovnih programov enakih možnosti za moške in ženske v družbah in podjetjih ter izvajanju lokalnih razvojnih projektov, namenjenih krepitvi ekonomskega položaja žensk v državah vzhodnega partnerstva, kot je na primer projekt Programa Združenih narodov za razvoj, ki se zdaj izvaja v Azerbajdžanu in je namenjen podpori ustanavljanju podjetij, ki jih vodijo ženske, v regiji Masali; poziva tudi k sprejetju posebnih ekonomskih politik, s katerimi bi ženskam pomagali ohranjati ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem;

10.  poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo žensk in njihov dostop do finančnih sredstev ter splošneje sodelovanje žensk v podjetništvu, in sicer z oblikovanjem močnega sektorja malih in srednih podjetij, ki jih vodijo ženske, v državah vzhodnega partnerstva in s tem, da se tem podjetjem omogoči lažji dostop do finančnih sredstev in svetovanja;

11.  pozdravlja prispevek EU k programu Ženske v podjetništvu, ki ga v državah vzhodnega partnerstva izvaja Evropska banka za obnovo in razvoj ter nudi poslovno svetovanje podjetjem, ki jih vodijo ženske;

12.  pozdravlja projekt Sveta Evrope za opredelitev in odpravo ovir za enak dostop žensk do pravnega varstva v državah vzhodnega partnerstva;

13.  poudarja, da morajo ženske dejavno sodelovati v sindikatih, in tudi, da je nujno odpraviti pravne in strukturne diskriminatorne ovire, s katerimi se ženske srečujejo v delovnem okolju, da bi dosegli enako plačilo za enako delo ter s tem odpravili razlike v plačah in pokojninah med spoloma;

14.  meni, da je treba izoblikovati prakso in zakonodajo, da bodo lahko ženske med nosečnostjo in določen čas po porodu obdržale delovno mesto, da bi na podlagi državne pomoči omogočili enako raven prihodkov za osebe, ki se jim prihodki zaradi vzgoje in varstva otrok znižajo, ter da je treba omogočati usklajenost poklicnega in zasebnega življenja;

15.  poziva države vzhodnega partnerstva, naj medije spodbujajo k izvajanju politik za promocijo enakosti žensk in moških ter k boju proti spolnim stereotipom;

16.  odločno poziva države vzhodnega partnerstva, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, saj tega ni storila še nobena od teh držav, in poziva oblasti, naj vzpostavijo nacionalne strategije za preprečevanje, preiskave in kaznovanje nasilja nad ženskami, podpirajo zaščito žrtev in pomoč zanje ter zagotavljajo socialno vključevanje;

17.  obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti kot orožja v vojni, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prisilno prostitucijo in s spolom povezanimi oblikami preganjanja, vključno s trgovino z ljudmi, spolnim turizmom, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter vsemi drugimi oblikami spolnega nasilja, države vzhodnega partnerstva pa poziva, naj nujno storijo vse, da preprečijo in kaznujejo ta huda kazniva dejanja, storjena v okviru njihove jurisdikcije in tudi zunaj njihovega ozemlja; poudarja, da so zgodnje poroke še vedno problem v Gruziji in Moldaviji, kjer obstoječi podatki kažejo, da se je približno 17–19 % žensk poročilo pred dopolnjenim 18. letom; opozarja, da se kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja v Rimskem statutu uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; v zvezi s tem pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2106 o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih, ki je bila sprejeta 24. junija 2013;

18.  opozarja na pomembnost ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 5 o doseganju enakosti spolov in krepitvi vloge vseh žensk in deklic, predvsem točke 2, s katero se poziva k izkoreninjenju vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami v javnem in zasebnem življenju, tako tudi trgovine z ljudmi in drugih vrst izkoriščanja, tudi spolnega izkoriščanja;

19.  poziva k posebni zaščiti prosilk za azil, vključno z materami z majhnimi otroki, saj zlasti pri ženskah obstaja možnost, da bežijo pred nasiljem na podlagi spola, vendar v okviru postopka določanja statusa begunca niso zmožne ali pripravljene razkriti ustreznih informacij; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj izvaja projekte za zaščito ranljivih skupin, kot je to v letih 2012–2014 že storila v Gruziji s projektom, ki ga je financirala EU;

20.  poziva k izvajanju Pekinških izhodišč za ukrepanje na področju izobraževanja in zdravja kot osnovnih človekovih pravic ter k dostopu do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja za ženske, tudi invalidke in deklice; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, dostop do kontracepcije in do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja pomembni elementi pri reševanju življenja žensk; poudarja, kako pomembni so projekti, financirani s sredstvi EU, ki se v Moldaviji izvajajo v podporo organizacijam civilne družbe pri preprečevanju okužb z virusom HIV oziroma obolevanja za aidsom ter varstvom žensk in mladoletnih zapornikov;

21.  ostro obsoja trgovino z ljudmi in kakršne koli druge izkoriščevalske prakse, ki kršijo pravico do telesne celovitosti in pomenijo nasilje; poudarja, da si je treba prizadevati za odpravo trgovine z ljudmi, katere žrtve so večinoma ženske, ki se izkoriščajo v spolne namene ali za delo; podpira, da se te politike umestijo v samo jedro razvojnega sodelovanja v okviru sosedske politike EU;

22.  poziva države vzhodnega partnerstva, naj oblikujejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile verigo kazenskega pravosodja, ki bo upoštevala vidik spola in potrebe najbolj prikrajšanih žensk (revnih, nepismenih, iz podeželskih območij, pripadnic manjšin in invalidk);

23.  poudarja potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih za zagovornice človekovih pravic;

24.  poudarja pomembno vlogo parlamentarne demokracije na vseh zgoraj navedenih področjih in potrebo po izmenjavi najboljše prakse;

25.  poziva, naj se enakost žensk in moških nujno sistematično vključuje v politične dialoge in dialoge na področju človekovih pravic z državami vzhodnega partnerstva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Eugen Freund, Michael Gahler, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Neena Gill, María Teresa Giménez Barbat, Ana Gomes, Othmar Karas, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Traian Ungureanu, Paavo Väyrynen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edward Czesak, Heidi Hautala, Emilian Pavel, Mylène Troszczynski, Michaela Šojdrová


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Stefan Eck, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Clare Moody, Sirpa Pietikäinen, Dubravka Šuica, Marc Tarabella, Monika Vana, Julie Ward


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

22

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea

ECR

Jana Žitňanská

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Stefan Eck

PPE

Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Sirpa Pietikäinen, Renato Soru, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Clare Moody, Maria Noichl, Marc Tarabella, Julie Ward

GREENS/ALE

Florent Marcellesi, Ernest Urtasun, Monika Vana

3

-

EPP

Elisabeth Köstinger, Angelika Niebler, Marijana Petir

3

0

ECR

Jadwiga Wiśniewska

EPP

Anna Záborská

GUE/NGL

João Pimenta Lopes

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo