POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil za listinjenje in vzpostavitvi evropskega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012

19.12.2016 - (COM(2015)0472 – C8-0288/2015 – 2015/0226(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Paul Tang


Postopek : 2015/0226(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0387/2016
Predložena besedila :
A8-0387/2016
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil za listinjenje in vzpostavitvi evropskega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012

(COM(2015)0472 – C8-0288/2015 – 2015/0226(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0472),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0288/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. januarja 2016[1],

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 11. marca 2016[2],

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0387/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe     1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[3]*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi skupnih pravil za listinjenje in vzpostavitvi evropskega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Listinjenje vključuje transakcije, ki omogočajo kreditodajalcu, ki je običajno kreditna institucija, da refinancira sklop posojil ali izpostavljenosti, kot so krediti za nepremičnine, zakup avtomobilov, potrošniški krediti ali kreditne kartice, tako da jih preoblikuje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje. Kreditodajalec posojila v svojem portfelju združi v skupine in preoblikuje ter jih razvrsti glede na različne kategorije tveganja za različne investitorje, s čimer investitorjem omogočil dostop do naložb v posojila in druge izpostavljenosti, do katerih običajno ne bi imeli neposrednega dostopa. Donos za investitorje ustvarjajo denarni tokovi iz naslova osnovnih kreditov.

(2)  Komisija je v naložbenem načrtu za Evropo, predstavljenem 26. novembra 2014, objavila svojo namero, da ponovno zažene trge visokokakovostnega listinjenja, in sicer brez ponavljanja napak, storjenih pred finančno krizo leta 2008. Razvoj trga za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje predstavlja ključni element unije kapitalskih trgov ter prispeva k prednostnemu cilju Komisije, da spodbuja ustvarjanje delovnih mest in pripomore k povrnitvi trajnostne rasti.

(3)  Evropska unija si prizadeva okrepiti zakonodajni okvir, uveden po finančni krizi za obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz zelo zapletenega, nepreglednega in tveganega listinjenja. V ta namen ta uredba uvaja prepoved relistinjenja in izboljšuje pogoje za izpolnjevanje zahtev po zadržanju tveganja. Bistveno je zagotoviti, da se sprejmejo predpisi za boljše razlikovanje enostavnih, preglednih in standardiziranih produktov od zapletenih, nepreglednih in tveganih finančnih instrumentov ter za uporabo bonitetnega okvira, ki bi bolj upošteval tveganja.

(4)  Listinjenje je pomemben element dobro delujočih finančnih trgov. Ustrezno strukturirano listinjenje je ▌kanal za diverzifikacijo virov financiranja in širšo porazdelitev tveganja v finančnem sistemu Unije. Omogoča širšo porazdelitev tveganj v finančnem sektorju, lahko pa tudi pripomore k sprostitvi bilanc stanja originatorja, da se omogočijo dodatna posojila realnemu gospodarstvu. ▌Listinjenje lahko vzpostavi most med kreditnimi institucijami in kapitalskimi trgi s posrednimi koristmi za podjetja in državljane (na primer prek cenejših posojil, financiranja podjetij, kreditov za nepremičnine in kreditnih kartic). Uredba pa prepoznava tudi tveganja večje medsebojne povezanosti in prekomernega finančnega vzvoda, ki ju ustvarja listinjenje, ter izboljšuje mikrobonitetni nadzor pristojnih organov nad udeležbo finančne ustanove na tem trgu, pa tudi makrobonitetni nadzor Evropskega odbora za sistemska tveganja nad tem trgom ter nacionalnih pristojnih in imenovanih organov nad makrobonitetnimi instrumenti.

(5)  Za vzpostavitev bonitetnega okvira za enostavna, pregledna in standardizirana listinjenja (listinjenja STS), ki bo bolj upošteval tveganja, mora Unija jasno opredeliti, kaj je listinjenje STS, saj bi bila sicer za kreditne institucije in zavarovalnice na voljo regulativna obravnava, ki bolj upošteva tveganja, za različne vrste listinjenja v različnih državah članicah. To bi vodilo k neenakim pogojem in regulativni arbitraži, hkrati pa je treba zagotoviti, da Unija deluje kot enotni trg za listinjenje STS in omogoča čezmejne transakcije.

(6)  Primerno je, da se v skladu z obstoječimi opredelitvami pojmov na področju sektorske zakonodaje Unije zagotovijo opredelitve vseh ključnih pojmov listinjenja. Za zajetje katerega koli posla ali sheme, pri katerem se tranšira kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, je potrebna zlasti jasna in široka opredelitev listinjenja. Izpostavljenost, ki ustvari neposredno plačilno obveznost za posel ali shemo, ki se uporabi za financiranje ali upravljanje stvarnega premoženja, se ne bi smela šteti za izpostavljenost iz naslova listinjenja, tudi če so plačilne obveznosti v okviru posla ali sheme različnih nadrejenosti.

(7)  Tako na mednarodni kot na evropski ravni je bilo opravljenega že veliko dela za opredelitev listinjenja STS, v delegiranih uredbah Komisije (EU) 2015/61[6] in (EU) 2015/35[7] pa so bila že določena merila za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje za posebne namene, s katerimi je povezana bonitetna obravnava, ki bolj upošteva tveganja.

(8)  Na podlagi obstoječih meril, meril Baselskega odbora za bančni nadzor in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, sprejetih 23. julija 2015 za opredelitev enostavnih, preglednih in primerljivih listinjenj, v okviru kapitalske ustreznosti za listinjenje, ter zlasti mnenja EBA o kvalificiranem listinjenju, objavljenega 7. julija 2015, je bistvenega pomena, da se oblikuje splošna opredelitev listinjenja STS, ki se uporablja za vse sektorje.

(9)  Izvajanje „meril za STS“ v vsej EU ne bi smelo privesti do različnih pristopov. Ti pristopi bi lahko ustvarili možne ovire za čezmejne investitorje, ki bi se morali ukvarjati s podrobnostmi okvirov posameznih držav članic, ter tako spodkopali zaupanje investitorjev v merila za STS. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bi moral zato skupaj z nacionalnimi organi, pristojnimi za trge vrednostnih papirjev, nadzorovati izpolnjevanje teh meril in oblikovati smernice za zagotovitev enotnega in doslednega razumevanja zahtev za listinjenje STS v vsej Uniji, da bi rešili morebitne težave pri njihovem tolmačenju. Z enotnim tolmačenjem bi spodbudili, da bi originatorji, sponzorji in investitorji sprejeli merila za STS. Pri reševanju morebitnih težav pri tolmačenju bi moral imeti aktivno vlogo tudi Evropski bančni organ.

(10)  ▌Ob upoštevanju tega cilja bi si morali trije evropski nadzorni organi ▌v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov ▌ izmenjavati informacije glede praktičnih vprašanj, ki se lahko pojavijo v zvezi z listinjenji STS. Pri tem je treba zaprositi tudi za mnenja udeležencev na trgu in jih čim bolj upoštevati. Izid teh razprav bi moral biti javno dostopen na spletnih mestih organa ESMA, da bi pomagal originatorjem, sponzorjem, SSPE in investitorjem pri oceni listinjenj STS pred izdajo ali vlaganjem v takšne pozicije. ▌

(11)  Naložbe v listinjenja ali izpostavljenosti iz naslova listinjenj investitorja ne bodo le izpostavile kreditnemu tveganju, povezanemu z osnovnimi posojili ali izpostavljenostmi, ampak bi lahko strukturiranje postopka listinjenja povzročilo tudi druga tveganja, kot so agencijska tveganja, modelska tveganja, pravna in operativna tveganja, tveganja nasprotne stranke, tveganje servisiranja, likvidnostno tveganje, tveganje koncentracije in tveganja operativne narave. Zato je bistveno, da za institucionalne investitorje, vključno z upravitelji premoženja, veljajo sorazmerne zahteve glede skrbnega pregleda, ki zagotavljajo, da ustrezno ocenijo tveganja, ki izhajajo iz vseh vrst listinjenja, v korist končnih investitorjev. Skrbni pregled lahko tako tudi poveča zaupanje v trg in med posameznimi originatorji, sponzorji in investitorji. Investitorji bi morali prav tako izvajati ustrezne skrbne preglede v zvezi z listinjenji STS. Seznanijo se lahko z informacijami, ki jih razkrijejo stranke, udeležene v listinjenju, zlasti z obvestilom o STS in povezanimi informacijami, razkritimi v okviru tega, kar bi moralo investitorjem zagotoviti vse potrebne informacije o tem, kako so izpolnjena merila za STS. Institucionalnim investitorjem bi moralo biti omogočeno, da se ustrezno zanesejo na obvestilo o STS in informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in SSPE o tem, ali listinjenje izpolnjuje zahteve za STS.

(12)  Bistveno je, da so interesi originatorjev, sponzorjev in prvotnih kreditodajalcev, vključenih v listinjenje, usklajeni z interesi investitorjev. Da bi se to doseglo, bi morali originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec zadržati pomemben delež v osnovnih izpostavljenostih v listinjenju, in sicer na ravni 5 % ali 10 %, odvisno od načina zadržanja. Poleg tega olistinjene izpostavljenosti ne bi smele imeti učinka, ki bi bil precej drugačen od izpostavljenosti, ki niso olistinjene. Zato je pomembno, da originatorji ali sponzorji zadržijo pomembno neto ekonomsko izpostavljenost zadevnim povezanim tveganjem. Evropski bančni organ bi moral po poročilu ESBR vsaki dve leti pregledati stopnjo zadržanja tveganja med 5 in 20 % za celotni trg listinjenja ali nekatere njegove segmente v obliki osnutkov regulativnih tehničnih standardov. Na splošno posli listinjenja ne bi smeli biti strukturirani tako, da bi se izogibali uporabi zahteve za zadržanje. Takšno zahtevo bi bilo treba uporabiti v vseh okoliščinah, kjer obstaja ekonomska vsebina listinjenja, ne glede na to, kakšne pravne strukture ali instrumenti bi se uporabili. Večkratna uporaba zahteve za zadržanje ni potrebna. Za vsako listinjenje zadošča, da zahteva velja le za originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca. Podobno bi se morala zahteva po zadržanju uporabljati le za listinjenje, ki je predmet investicije, če posli listinjenja vsebujejo druge pozicije v listinjenju kot osnovne izpostavljenosti. Iz obvestila o STS je investitorjem razvidno, da originatorji zadržijo pomembno neto ekonomsko izpostavljenost do povezanih tveganj. Treba bi bilo sprejeti določene izjeme za primere, ko za olistinjene izpostavljenosti v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo zlasti javni organi. V primeru podpore iz javnih sredstev, zagotovljene v obliki jamstev ali z drugimi sredstvi, nobena določba iz te uredbe ne posega v pravila o državni pomoči.

(13)  Sposobnost investitorjev, da izvedejo skrbni pregled in tako ocenijo kreditno kakovost instrumentov v listinjenju na podlagi informacij, je odvisna od njihovega dostopa do informacij o teh instrumentih. Pomembno je, da se na podlagi sedanjega pravnega reda Unije ustvari celovit sistem, v okviru katerega bodo imeli investitorji dostop do vseh zadevnih informacij v celotnem obdobju trajanja poslov, ter da se zmanjšajo naloge poročanja za originatorje, sponzorje in SSPE ter investitorjem olajša neprekinjen, lahek in prost dostop do zanesljivih informacij o listinjenjih. Originator, sponzor in SSPE bi morali objaviti tudi informacije o dolgoročni, vzdržni naravi listinjenja, o tem kako to prispeva k uresničitvi sporazuma konference ZN o podnebnih spremembah (COP 21) in kako se upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, ki so omenjeni v načelih OZN za odgovorno vlaganje. Da bi povečali preglednost trga, bi bilo treba oblikovati okvir za odložišča podatkov, da bi zbrali pomembna poročila, predvsem o osnovnih izpostavljenostih v listinjenju. Ta odložišča podatkov bi morala izpolnjevati stroge zahteve, potrditi in nadzirati pa bi jih moral organ ESMA. Organ ESMA bi moral pri določanju podrobnosti tega poročila upoštevati, da morajo informacije, ki se posredujejo tem odložiščem, temeljiti na obstoječih predlogah za njihovo razkritje.

(13a)  Obveznosti, ki jih uvaja in zaostruje ta uredba glede zahteve, da sodelujoči v listinjenju objavijo informacije, ne smejo preprečiti nejavnega listinjenja, kjer originator, sponzor in SSPE listinjenja dajo na razpolago vsaj vse osnovne dokumente, ki so nujni za razumevanje transakcije, in primerno obvestijo vlagatelje.

(14)  Originatorji, sponzorji in SSPE bi morali poskrbeti, da so vsi pomembni podatki o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti na voljo v poročilu investitorjem, vključno s podatki, ki investitorjem omogočajo, da enostavno ugotovijo delinkventnost in neizpolnjevanje obveznosti prvotnih dolžnikov, prestrukturiranje dolga, oprostitev dolga, restrukturiranje, ponovni odkup, moratorije na odplačevanje dolga, izgube, prerazvrstitve med neplačane izpostavljenosti (charge off), izterjave in druge postopke za povečanje uspešnosti sredstev v skupini osnovnih izpostavljenosti. V poročilih investitorjem bi morali biti na voljo tudi podatki o denarnih tokovih iz naslova osnovnih izpostavljenosti in iz obveznosti iz izdaj listinjenja, vključno z ločenim razkritjem prihodkov in izplačil iz pozicij v listinjenju, to je o načrtovani glavnici, načrtovanih obrestih, predčasno odplačani glavnici, zapadlih obrestih, pristojbinah in dajatvah, ter vsi podatki, ki se nanašajo na aktivacijo katerih koli sprožilcev, ki povzroči spremembe v vrstnem redu plačil ali zamenjavo katere koli nasprotne stranke, ter podatki o višini in obliki kreditne izboljšave, ki je na voljo za vsako tranšo. Čeprav so listinjenja, ki so enostavna, pregledna in standardizirana v preteklosti dobro delovala, izpolnitev katere koli zahteve za STS ne pomeni, da je pozicija v listinjenju brez tveganja, niti to ne pove ničesar o kreditni kakovosti, na kateri temelji listinjenje. Namesto tega je treba razumeti, da to kaže, da bo lahko preudaren in skrben investitor analiziral tveganja pri listinjenju. Potrebni sta dve vrsti zahtev za STS: ena za dolgoročna in ena za kratkoročna listinjenja (ABCP), za katera bi morale v veliki meri veljati enake zahteve s specifičnimi prilagoditvami, ki bodo odražale strukturne značilnosti teh dveh tržnih segmentov. Delovanje teh dveh trgov se razlikuje v tem, da se programi ABCP opirajo na več poslov ABCP s kratkoročnimi izpostavljenostmi, ki jih je treba zamenjati, ko zapadejo. Poleg tega morajo merila za STS odražati tudi posebno vlogo sponzorja, ki zagotavlja likvidnostno podporo posebej ustanovljenim subjektom, ki izdajajo ABCP. To bi lahko zaradi morebitne koncentracije likvidnostnega tveganja na ravni banke, ki je sponzor, povečalo sistemsko tveganje. Zato uredba za finančne ustanove, ki želijo podpirati program ABCP, zahteva redne stresne teste.

(15)  V skladu s tem predlogom se lahko le listinjenja s „pravo prodajo“ označijo kot STS. Pri listinjenju s pravo prodajo se lastništvo osnovnih izpostavljenosti prenese ali dejansko pripiše izdajateljskemu subjektu, ki je subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE). Za prenos osnovnih izpostavljenosti na SSPE ne bi smele veljati stroge določbe o vračilu sredstev v primeru insolventnosti prodajalca. Takšne stroge določbe o vračilu sredstev vključujejo določbe, vendar ne bi smele biti omejene nanje, v skladu s katerimi lahko likvidacijski upravitelj prodajalca razveljavi prodajo osnovnih izpostavljenosti samo, če je bila sklenjena v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti podajalca, ali določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE tako razveljavitev prepreči samo, če lahko dokaže, da ob prodaji ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.

(16)  Pri listinjenjih, ki niso „prava prodaja“, se na takšen izdajateljski subjekt ne prenesejo osnovne izpostavljenosti, ampak se s pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu ali jamstvi prenese kreditno tveganje, povezano z osnovnimi izpostavljenostmi. S tem se uvedeta dodatno kreditno tveganje nasprotne stranke in morebitna kompleksnost, zlasti v zvezi z vsebino pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu. Zaradi tega merila za STS ne dovoljujejo sintetičnega listinjenja.

Priznati bi bilo treba napredek, ki ga je EBA dosegel v svojem poročilu iz decembra 2015, v katerem je opredelil morebiten niz meril za STS za sintetično listinjenje. Ko bo EBA jasno določil niz meril za STS, ki se bodo posebej uporabljala za bilančna sintetična listinjenja in za spodbujanje financiranja realnega gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij, ki imajo od takšnih listinjenj največ koristi, bo Komisija pooblaščena, da pripravi poročilo in po potrebi zakonodajni predlog, na podlagi katerega bi okvir STS razširili na ta listinjenja, ne bo pa pooblaščena, da to stori za arbitražna sintetična listinjenja.

(17)  Osnovne izpostavljenosti, prenesene s prodajalca na SSPE, bi morale izpolnjevati vnaprej določena in jasno opredeljena merila za upravičenost, ki ne dopuščajo diskrecijskega aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti. Zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zastopanja in jamstva, se načeloma ne bi smela šteti za aktivno upravljanje portfeljev.

(18)  Da se zagotovi, da investitorji izvajajo zanesljiv skrbni pregled, in za lažjo oceno povezanih tveganj, je pomembno, da so posli listinjenja podprti s skupinami izpostavljenosti, ki so homogene po vrsti sredstev. Organ ESMA je bil pooblaščen, da pripravi regulativne tehnične standarde za dodatno pojasnitev meril za homogenost v sklopu zahtev glede enostavnosti.

(19)  Pomembno je, da se prepreči ponovno pojavljanje modelov „odobri in razdeli“. V teh primerih kreditodajalci odobrijo kredite na podlagi slabih in šibkih politik za izdajo komercialnih zapisov, saj vnaprej vedo, da bodo s tem povezana tveganja sčasoma prodana tretjim osebam. Zato bi se morale izpostavljenosti, ki se listinijo, izdati med običajnim potekom poslovanja originatorja ali prvotnega kreditodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki bi morali biti najmanj enako strogi kot tisti, ki jih originator ali prvotni kreditodajalec uporablja za izdajo podobnih izpostavljenosti, ki niso listinjene. Pomembne spremembe standardov za izdajo komercialnih zapisov bi se morale v celoti razkriti morebitnim investitorjem. Originator ali prvotni kreditodajalec bi moral imeti dovolj izkušenj z izdajanjem izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim. V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne bi smela zajemati kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit, ali po potrebi posrednik, seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij. Ocena kreditne sposobnosti kreditojemalca mora po potrebi izpolnjevati tudi zahteve iz direktive 2014/17/EU ali 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta ali enakovredne zahteve v tretjih državah.

(20)  Če želijo originatorji, sponzorji in SSPE pri svojih listinjenjih uporabljati oznako STS, investitorje, pristojne organe in ESMA obvestijo, da listinjenje izpolnjuje zahteve za STS. ESMA bi moral nato to objaviti na seznamu poslov, ki je na voljo na njegovi spletni strani v informativne namene. Vključitev izdaj listinjenja na seznam priglašenih listinjenj STS, ki ga vodi ESMA, ne pomeni, da so ESMA ali drugi pristojni organi potrdili, da listinjenje izpolnjuje zahteve za STS. Skladnost z zahtevami za STS je še vedno izključna odgovornost originatorjev, sponzorjev in SSPE. To bo zagotovilo, da originatorji, sponzorji in SSPE prevzamejo odgovornost za svojo trditev, da je listinjenje STS in da je trg pregleden.

(21)  Kadar listinjenje ne izpolnjuje več zahtev za STS, bi morali originator, sponzor in SSPE o tem nemudoma uradno obvesti ESMA. Poleg tega bi moral pristojni organ, kadar je naložil upravne sankcije ali popravne ukrepe v zvezi z listinjenjem, priglašenim kot STS, nemudoma obvestiti ESMA, da to navede na svojem seznamu obvestil o STS, kar bi investitorjem omogočilo, da so obveščeni o takih sankcijah in o zanesljivosti obvestil o STS. Zato je v interesu originatorjev, sponzorjev in SSPE, da zaradi posledic za ugled pošljejo dobro premišljena obvestila.

(22)  Investitorji bi morali izvesti svoj skrbni pregled naložb, sorazmeren s tveganji, vendar bi jim moralo biti omogočeno, da se lahko zanesejo na obvestila o STS in na informacije, ki jih zagotovijo originator, sponzor in SSPE o skladnosti s STS.

(23)  Udeležba tretjih oseb kot pomoč pri preverjanju skladnosti listinjenja z zahtevami za STS je lahko koristna za investitorje, originatorje, sponzorje in SSPE ter lahko pripomore k povečanju zaupanja v trg za listinjenja STS. Vendar je bistveno, da investitorji izvedejo svojo oceno, prevzamejo odgovornost za svoje naložbene odločitve in se ne zanašajo samodejno na take tretje osebe.

(24)  Države članice bi morale določiti pristojne organe in jim zagotoviti potrebna nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila. Upravne sankcije in popravni ukrepi bi morali biti načeloma objavljeni. Ker so lahko investitorji, originatorji, sponzorji, prvotni kreditodajalci in SSPE ustanovljeni v različnih državah članicah in jih nadzirajo različni sektorski pristojni organi, bi bilo treba zagotoviti tesno sodelovanje med zadevnimi pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013[8], in evropskimi nadzornimi organi z izmenjavo informacij ter pomočjo pri nadzornih dejavnostih.

(25)  Pristojni organi bi morali tesno usklajevati svoj nadzor in zagotoviti, da so odločitve dosledne, zlasti v primeru kršitev te uredbe. Če takšna kršitev zadeva nepravilno ali zavajajoče obvestilo, bi moral pristojni organ, ki takšno kršitev odkrije, o tem obvestiti tudi evropske nadzorne organe in pristojne organe zadevnih držav članic; ESMA in, kjer je ustrezno, skupnemu odboru evropskih nadzornih organov bi morali biti omogočeno, da izvajata svoja pooblastila glede zavezujočega posredovanja.

(25a)  Da bi lahko Komisija naložila globe ali periodične denarne kazni, bi morala biti pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z dopolnjevanjem/spreminjanjem te uredbe, in sicer z določitvijo postopkovnih pravil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, pa tudi vrst pristojbin, zadev, za katere jih je treba plačati, ter njihove višine.

Za izpolnjevanje obveznosti za originatorja, sponzorja in prvotnega kreditodajalca, da se listinjenje STS ustvari v Uniji, ter glede na potencialni razvoj okvirov v tretjih državah, ki bodo temeljili na merilih Baselskega odbora za bančni nadzor in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev za določanje enostavnih, preglednih in primerljivih listinjen, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnjevanje te uredbe z določanjem enakovrednih pravnih, nadzornih in izvršitvenih ureditev tretjih držav v primerjavi z okvirjem za listinjenje STS Unije.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(26)  Ta uredba spodbuja uskladitev več ključnih elementov na trgu listinjenja brez poseganja v dodatno dopolnilno usklajevanje postopkov in praks na trgih listinjenja, ki sledi potrebam trga. Zato je ključnega pomena, da si udeleženci na trgu in njihova strokovna združenja še naprej prizadevajo za nadaljnjo standardizacijo tržnih praks, zlasti za standardizacijo dokumentacije o listinjenjih. Komisija bo skrbno spremljala prizadevanja udeležencev na trgu za standardizacijo in poročala o tem.

(27)  Direktiva KNPVP, direktiva Solventnost II, uredba o bonitetnih agencijah, direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in uredba o infrastrukturi evropskega trga se ustrezno spremenijo, da se zagotovi skladnost pravnega okvira EU s to uredbo pri določbah, ki se nanašajo na listinjenje, katerih glavni namen je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu za vse institucionalne investitorje.

(28)  Kar zadeva spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012, za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), ki so jih sklenili subjekti s posebnim namenom pri listinjenju, ne bi smela veljati obveznost kliringa, če so izpolnjeni določeni pogoji. Razlog za to je, da so nasprotne stranke za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene s subjekti s posebnim namenom pri listinjenju, zavarovani upniki v okviru ureditev listinjenja in je običajno poskrbljeno za ustrezno zaščito pred tveganjem nasprotne stranke. Pri izvedenih finančnih instrumentih brez centralnega kliringa bi morale zahtevane ravni zavarovanja s premoženjem upoštevati tudi specifično strukturo ureditev listinjenja in zaščite, ki so že določene v njej.

(29)  Med kritimi obveznicami in listinjenji obstaja določena stopnja zamenljivosti. Zato bi bilo treba, da bi preprečili možnost izkrivljanja ali arbitraže med uporabo listinjenj in kritih obveznic zaradi različnega obravnavanja pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic ali SSPE, spremeniti tudi Uredbo (EU) št. 648/2012, da se subjekti kritih obveznic izvzamejo iz obveznosti kliringa ter da se zagotovi, da za subjekte kritih obveznic veljajo enake zahteve glede dvostranskega kritja.

(30)  Za določitev zahteve glede zadržanja tveganja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme regulativne tehnične standarde, s katerimi določi načine zadržanja tveganja, merjenje ravni zadržanja, določene prepovedi v zvezi z zadržanim tveganjem, zadržanje na konsolidirani podlagi in izjeme za določene posle. Glede na strokovno znanje EBA pri oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija to strokovno znanje uporabiti pri pripravi delegiranih aktov. EBA bi se moral podrobno posvetovati z drugima evropskima nadzornima organoma.

(31)  Da se investitorjem olajša neprekinjen, enostaven in prost dostop do zanesljivih informacij o listinjenjih, bi bilo treba na Komisijo prenesti enako pooblastilo za sprejemanje aktov tudi za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov za primerljive informacije o osnovnih izpostavljenostih in redna poročila investitorjem ter za zahteve, ki jih mora izpolnjevati spletno mesto, na katerem se objavljajo informacije za imetnike pozicij v listinjenju. Glede na strokovno znanje ESMA pri oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija to strokovno znanje uporabiti pri pripravi delegiranih aktov. ESMA bi se moral podrobno posvetovati z drugima evropskima nadzornima organoma.

(32)  Da se olajša proces za investitorje, originatorje, sponzorje in SSPE, bi bilo treba na Komisijo prenesti enako pooblastilo za sprejemanje aktov tudi za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov v zvezi s predlogo za obvestila o STS, ki bo investitorjem in pristojnim organom zagotovila dovolj informacij za njihovo oceno skladnosti z zahtevami za STS. Glede na strokovno znanje ESMA pri oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija to strokovno znanje uporabiti pri pripravi delegiranih aktov. ESMA bi se moral podrobno posvetovati z drugima evropskima nadzornima organoma.

(33)  Da se določijo pogoji obveznosti sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, bi bilo treba na Komisijo prenesti enako pooblastilo za sprejemanje aktov tudi za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določijo informacije za izmenjavo ter vsebina in področje uporabe obveznosti obveščanja. Glede na strokovno znanje ESMA pri oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija to strokovno znanje uporabiti pri pripravi delegiranih aktov. ESMA bi se moral podrobno posvetovati z drugima evropskima nadzornima organoma.

(34)  Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in na ustrezen način posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(35)  Ker ciljev te uredbe ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic, glede na to, da trgi listinjenja delujejo na svetovni ravni in da bi bilo treba na notranjem trgu zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse institucionalne investitorje in subjekte, vključene v listinjenje, ampak jih je zaradi njihovega obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)  Ta uredba bi se morala uporabljati za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani na datum začetka veljavnosti te uredbe ali po njem.

(37)  Za pozicije v listinjenju, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe neporavnane, lahko originatorji, sponzorji in SSPE uporabljajo oznako „STS“ pod pogojem, da listinjenje izpolnjuje zahteve za STS, in sicer za določene zahteve hkrati z obvestilom in za druge zahteve ob izvedbi listinjenja. Zato bi morali biti originatorji, sponzorji in SSPE zmožni ESMA predložiti obvestilo o STS v skladu s členom 14(1) te uredbe. Vse poznejše spremembe listinjenja bi se morale sprejeti, če listinjenje še vedno izpolnjuje vse veljavne zahteve za STS.

(38)  Zahteve glede skrbnega pregleda, ki se pred začetkom veljave te uredbe uporabljajo v skladu z veljavno zakonodajo Unije, bi se ▌morale še naprej uporabljati za listinjenja, izdana 1. januarja 2011 ali pozneje, in za listinjenja, izdana pred tem datumom, tudi če so bile po 31. decembru 2014 osnovne izpostavljenosti zamenjane ali so bile dodane nove. Ustrezni členi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 625/2014, ki določajo zahteve glede zadržanja tveganja za kreditne institucije in investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 4(1)(1) in (2) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi se morali še naprej uporabljati do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov glede zadržanja tveganja v skladu s to uredbo. Zaradi pravne varnosti bi morali za kreditne institucije ali investicijska podjetja, zavarovalnice, pozavarovalnice in upravitelje alternativnih investicijskih skladov za pozicije v listinjenju, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe neporavnane, še naprej veljati člen 405 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter poglavja 1, 2 in 3 in člen 22 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 625/2014, člena 254 in 255 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 oziroma člen 51 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013. Da se zagotovi, da originatorji, sponzorji in SSPE izpolnjujejo svoje zahteve glede preglednosti, originatorji, sponzorji in SSPE do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s to uredbo, informacije, navedene v prilogah I do VIII k Delegirani uredbi 2015/3/EU, objavljajo na spletnem mestu iz člena 5(4) te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa splošni okvir za listinjenje. Opredeljuje listinjenje in določa zahteve v zvezi s skrbnim pregledom, zadržanjem tveganja in preglednostjo za stranke, udeležene v listinjenjih ▌. Določa tudi okvir za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ali listinjenje „STS“.

2.  Ta uredba se uporablja za institucionalne investitorje, ▌originatorje, prvotne kreditodajalce, sponzorje in subjekte s posebnim namenom pri listinjenju.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „listinjenje“ pomeni posel ali shemo, pri katerem se tranšira kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, z obema naslednjima značilnostma:

(a)  plačila v poslu ali shemi so odvisna od kakovosti izpostavljenosti ali skupine izpostavljenosti;

(b)  podrejenost tranš določa razporeditev izgub med trajanjem posla ali sheme;

(2)  „subjekt s posebnim namenom pri listinjenju“ ali „SSPE“ pomeni korporacijo, trust ali drug pravni subjekt, ki ni originator ali sponzor, ustanovljen za izvajanje enega ali več listinjenj, katerega dejavnosti so omejene na tiste, ki so primerne za doseganje navedenega cilja, katerega struktura je namenjena ločevanju obveznosti SSPE od obveznosti originatorja in v katerem imajo imetniki upravičenj pravico, da zastavijo ali zamenjajo navedena upravičenja brez omejitev;

(3)  „originator“ pomeni subjekt, ki:

(a)  je sam ali prek povezanih subjektov neposredno ali posredno sodeloval pri izvorni pogodbi, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo izpostavljenosti, ki se listinijo; ali

(b)  za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe, nato pa jih olistini;

(4)  „relistinjenje“ pomeni listinjenje, kjer je vsaj ena od osnovnih izpostavljenosti pozicija v listinjenju;

(5)  „sponzor“ pomeni kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ni originator in ki ustanovi in upravlja program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali drug posel ali shemo listinjenja, ki odkupuje izpostavljenosti od subjektov tretjih oseb;

(6)  „tranša“ pomeni pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan z izpostavljenostmi ali skupino izpostavljenosti, kjer pozicija v segmentu prevzema tveganje kreditne izgube, ki je večje ali manjše kot pri poziciji istega zneska v drugem segmentu, brez upoštevanja kreditnega zavarovanja, ki ga zagotavljajo tretje osebe neposredno imetnikom pozicij v segmentu ali drugih segmentih;

(7)  „program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (ABCP)“ ali „program ABCP“ pomeni program listinjenj, v katerem so vrednostni papirji pretežno izdani v obliki komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem z originalno zapadlostjo enega leta ali manj;

(8)  „posel v programu komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (ABCP)“ ali „posel ABCP“ pomeni listinjenje v okviru programa ABCP;

(9)  „tradicionalno listinjenje“ pomeni listinjenje, ki obsega ekonomski prenos izpostavljenosti, ki se listinijo. To se doseže s prenosom lastništva listinjenih izpostavljenosti z institucije v vlogi originatorja na SSPE ali prek podudeležbe SSPE. Izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti institucije v vlogi originatorja;

(10)  „sintetično listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali jamstev, izpostavljenosti, ki se listinijo, pa ostanejo izpostavljenosti originatorja;

(11)  „investitor“ pomeni osebo, ki ima pozicijo v listinjenju;

(12)  „institucionalni investitorji“ pomeni naslednje investitorje:

(i)  zavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13(1) Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (Solventnost II);

(ii)  pozavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13(4) Direktive 2009/138/ES;

(iii)  institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki spadajo na področje uporabe člena 2 Direktive 2003/41/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, razen če se je država članica odločila, da te direktive delno ali v celoti ne bo uporabljala za te institucije v skladu s členom 5 te direktive;

(iv)  upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kakor je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

(v)  kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (družba za upravljanje KNPVP), kakor je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta[9];

(vi)  ali KNPVP z notranjim upraviteljem, ki je investicijska družba, pooblaščena v skladu z Direktivo 2009/65/ES, in ki za svoje upravljanje ni določila družbe za upravljanje, pooblaščene na podlagi te direktive;

(vii)  sklad denarnega trga iz Uredbe .../... Evropskega Parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga;

(viii)  kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(ix)  multilateralno razvojno banko v smislu člena 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, mednarodno organizacijo ali promocijski subjekt.

(13)  „serviser“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 142(1)(8) Uredbe št. 2013/575/EU;

(14)  „okvirni likvidnostni kredit“ pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbenega sporazuma o financiranju za zagotavljanje pravočasnosti denarnih tokov investitorjem;

(15)  „obnavljajoča se izpostavljenost“ pomeni tisto izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski strank nihajo glede na njihove odločitve o koriščenju in odplačevanju kredita v dogovorjenih mejah;

(16)  „obnavljajoče se listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se obnavlja sama struktura listinjenja z dodajanjem ali odvzemanjem izpostavljenosti iz skupine izpostavljenosti, ne glede na to ali se izpostavljenosti obnavljajo ali ne;

(17)  „določba o predčasnem odplačilu“ pomeni pogodbeno klavzulo, ki pri listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti ali obnavljajočem se listinjenju zahteva, da se ob nastopu določenih dogodkov pozicije investitorjev izplačajo pred originalno navedeno zapadlostjo izdanih vrednostnih papirjev;

(18)  „tranša prve izgube“ pomeni najbolj podrejeno tranšo v listinjenju, tj. prvo tranšo, ki krije izgube, nastale pri listinjenih izpostavljenostih in s tem zagotavlja zavarovanje tranšam druge izgube in po potrebi nadrejenim tranšam.

(18a)  „pozicija v listinjenju“ pomeni izpostavljenost iz naslova listinjenja;

(18b)  „prvotni kreditodajalec“ pomeni subjekt, ki je sam ali prek povezanih subjektov sklenil prvotni dogovor, s katerim so nastale obveznosti ali morebitne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo listinjenje izpostavljenosti;

(18c)  „bilančno sintetično listinjenje“ pomeni listinjenje, kot je določeno v členu 242(11) Uredbe 575/2013, kjer je institucija v vlogi originatorja kreditna institucija ali podružnica kreditne institucije, olistinjene izpostavljenosti so del bančne knjige institucije v vlogi originatorja ali ene od podružnic, osnovne izpostavljenosti pa ne vključujejo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot je določeno v Direktivi 2004/39/EC (MiFID).

(18d)  „polno podprt program ABCP“ pomeni program ABCP, ki ga sponzor neposredno in polno podpira tako, da SSPE zagotovi likvidnostni kredit, ki zajema vse naslednje:

(a)  vsa likvidnostna in kreditna tveganja programa;

(b)  pomembna tveganja razvodenitve izpostavljenosti, ki se listinijo;

(c)  druge pomembne stroške na ravni transakcij ABCP in programov ABCP.

(18e)  „nefinančna družba“ pomeni nefinančno nasprotno stranko, kot je opredeljena v členu 2(9) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(18f)  „dejanski lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki poseduje ali nadzira subjekt, kot je določeno v členu 3(6) Direktive (EU) 2015/849.

Člen 2a

Strani na trgu listinjenja

1.  Investitorji v listinjenje so institucionalni investitorji, ki niso originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja, ali institucija tretjih držav in ozemelj, za katere velja, da so njihove nadzorniške in regulativne zahteve enakovredne zahtevam Unije v skladu z akti iz členov od 2(12)(i) do 2(12)(ix), kot je ustrezno.

2.  V listinjenju je vsaj eden od originatorjev, sponzorjev ali prvotnih kreditodajalcev:

(a) regulirana oseba, kakor je opredeljena v točki 4 člena 2 Direktive 2002/87/ES[10];

(b) upnik, kot je opredeljen v točki 2 člena 4 Direktive 2014/17/EU;

(c) finančna institucija, katere glavni korporacijski cilj je zagotavljanje finančnih storitev, kot so posojila, zakupi, ureditve najemnih nakupov ali podobne storitve, ki spadajo v področje točke 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izvaja dejavnosti kreditiranja ali finančnega zakupa v skladu s točkama 2 in 3 Priloge I Direktive 2013/36/EU; ali

(d) multilateralna razvojna banka v smislu člena 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 2b

Zahteve za SSPE

V skladu s to uredbo se SSPE ne ustanovijo v tretjih državah, za katere velja kaj od naslednjega:

(a)  tretja država se promovira kot off-shore finančni center ali kot država, kjer je obdavčitev nominalna ali nična;

(b)  v njej ni učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi;

(c)  njene zakonodajne, sodne ali upravne določbe niso pregledne;

(d)  v njej se ne zahteva dejanska lokalna prisotnost;

(e)  tretja država je na seznamu nekooperativnih držav in ozemelj Projektne skupine za finančno ukrepanje proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti ali je na seznamu Unije nekooperativnih davčnih jurisdikcij;

(f)  tretja država ni podpisala sporazuma z matično državo članico izdajatelja, originatorja ali prvotnega kreditodajalca, s čimer bi zagotovila polno izpolnjevanje standardov iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z večstranskimi davčnimi sporazumi;

Poglavje 2

Določbe, ki se uporabljajo za vsa listinjenja

Člen 3

Zahteve glede skrbnega pregleda za institucionalne investitorje

1.  Preden se institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja, izpostavi poziciji v listinjenju, se prepriča:

(a)  kadar originator ali prvotni kreditodajalec ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kot sta opredeljena v točkah 1 in 2 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, da originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse ▌kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in natančno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov in ima vzpostavljene učinkovite sisteme in postopke za uporabo teh meril in postopkov;

  da originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec v skladu s členom 5 te uredbe razkrije institucionalnemu investitorju, da vedno zadrži pomemben neto ekonomski delež v skladu s členom 4 te uredbe▌;

(b)  da originator, sponzor in SSPE po potrebi dajo na voljo informacije, ki jih zahteva člen 5 te uredbe, v skladu s pogostostjo ter pogoji iz navedenega člena.

2.  Preden se institucionalni investitorji, ki niso originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci listinjenja, izpostavijo poziciji v listinjenju, izvedejo tudi oceno skrbnega pregleda sorazmerno s povezanimi tveganji. V oceni obravnavajo vsaj:

(a)  značilnosti tveganja posameznih pozicij v listinjenju in njihovih osnovnih izpostavljenosti;

(b)  vse strukturne lastnosti listinjenja, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost pozicije v listinjenju, vključno s poravnavo pogodbenih obveznosti po prednostnem vrstnem redu in s tem povezanimi sprožilci, izboljšavami kreditne kakovosti, izboljšavami likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilnimi opredelitvami neplačila;

(c)  pri listinjenju, označenem kot STS v skladu s členom 14, ali to listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 7 do 10, če ne gre za listinjenje ABCP, ali iz členov 11 do 14, če gre za listinjenje ABCP. Institucionalni investitorji se lahko ustrezno zanesejo na uradno obvestilo o STS v skladu s členom 14(1) in na informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in SSPE o skladnosti z zahtevami za STS.

Institucionalni investitorji z odstopanjem od točk (a) in (b) v ustreznih komercialnih zapisih v primeru popolnoma podprtega programa ABCP upoštevajo značilnosti tega programa in likvidnostno podporo sponzorja.

3.  Institucionalni investitorji, ki niso originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci listinjenja in ki se izpostavijo poziciji v listinjenju, izvedejo najmanj naslednje:

(a)  določijo pisne postopke, ki so sorazmerni s profilom tveganja pri pozicijah v listinjenju in primerni za njihovo trgovalno in netrgovalno knjigo, kjer je to primerno, za spremljanje skladnosti z odstavkoma 1 in 2 ter uspešnosti pozicije v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti na trajni osnovi. Ti pisni postopki po potrebi vključujejo spremljanje vrste izpostavljenosti, odstotka kreditov, zapadlih pred več kot 30, 60 in 90 dnevi, stopnje neplačil, stopnje predčasnih plačil, kreditov v izvršilnem postopku, stopenj izterjave, ponovnih odkupov, sprememb kreditov, moratorijev za odplačevanje kredita, vrste zavarovanja s premoženjem in pokritosti ter frekvenčne porazdelitve kreditnih točk ali drugih meril kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti, panožne in geografske razpršitve, frekvenčne porazdelitve razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV) s širino razredov, ki omogočajo ustrezno analizo občutljivosti; ▌

(b)  redne stresne teste v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj s premoženjem za kritje osnovnih izpostavljenosti, ki so sorazmerni z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganja pri poziciji v listinjenju; z odstopanjem od tega, v primeru popolnoma podprtih poslov ABCP redne stresne teste v zvezi s kreditno kakovostjo ponudnika likvidnostnega kredita, tudi za listinjenja, ki so označena kot STS;

(c)  zagotovijo, da obstaja ustrezna raven notranjega poročanja njihovim upravnim organom, da so seznanjeni s pomembnim tveganjem, ki izhaja iz pozicij v listinjenju, in da se tveganja iz teh naložb ustrezno upravljajo;

(d)  lahko svojim pristojnim organom na zahtevo dokažejo, da za vsako od njihovih pozicij v listinjenju podrobno in temeljito razumejo pozicijo in njene osnovne izpostavljenosti ter da so uvedli pisna pravila in postopke za upravljanje tveganj in beleženje ustreznih podatkov;

(da)  obvestijo ESMA o svojih naložbah v skladu s členom 5.

3a.  Brez poseganja v odstavke 1 do 3 tega člena, kadar institucionalni investitor pooblasti investicijska podjetja ali regulirane upravitelje premoženja za sprejemanje odločitev o upravljanju naložb, zaradi katerih lahko postane izpostavljen listinjenju, lahko tem investicijskim podjetjem ali reguliranim upraviteljem premoženja naroči, naj izpolnijo njegove obveznosti iz tega člena v zvezi z morebitno izpostavljenostjo iz naslova listinjenja, ki je posledica teh odločitev. Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko je institucionalnemu investitorju v skladu s tem odstavkom naročeno, naj izpolni obveznosti drugega institucionalnega investitorja, vendar tega ne naredi, morebitne sankcije, ki se lahko naložijo za namene členov 17 in 18, naložijo upravljalnemu institucionalnemu investitorju in ne institucionalnemu investitorju, ki je izpostavljen listinjenju.

3b.  ESMA lahko v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme smernice za dodatno opredelitev pogojev, v katerih listinjene izpostavljenosti ne pomenijo pomembnih izpostavljenosti tveganju v skladu z odstavkom 2 in v katerih se izpolnjevanje zahtev iz točk (a) do (c) navedenega odstavka šteje za zadovoljivo.

Člen 4

Zadržanje tveganja

1.  Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja v listinjenju trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v višini najmanj 5 % ali 10 %, odvisno od načina zadržanja, izbranega v skladu z odstavkom 2. Evropski bančni organ (EBA) v okviru pooblastila iz člena 16a te uredbe v tesnem sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) sprejme utemeljen sklep o zahtevanih stopnjah zadržanja do višine 20 % glede na razmere na trgu. Pomemben neto ekonomski delež se meri ob izvedbi listinjenja in se za zunajbilančne postavke določi na podlagi nominalne vrednosti. Če se originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec niso sporazumeli o tem, kdo bo zadržal pomemben neto ekonomski delež, potem pomemben ekonomski delež zadrži originator. Za vsako posamezno listinjenje se zahteve po zadržanju ne uporabijo večkratno. Pomemben neto ekonomski delež se meri ob izvedbi listinjenja in se za zunajbilančne postavke določi na podlagi nominalne vrednosti. Pomemben neto ekonomski delež se ne razdeli med različne vrste subjektov, ki zadržijo delež, in ni predmet kakršnega koli zmanjševanja kreditnega tveganja ali varovanja pred tveganjem.

1a.  V skladu s členom 8(4) izgube pri listinjenih sredstvih, izmerjene v obdobju enega leta, ne smejo znatno presegati izgub pri homogenih sredstvih, ki se naključno izberejo iz bilance stanja originatorja ali prvotnega kreditodajalca listinjenja. Če ta pogoj ni izpolnjen, pristojni organ preišče morebitne nepravilnosti pri izbiri sredstev, za katere se je odločil originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja, in mu lahko naloži globo v skladu s členom 17.

2.  Za zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v višini, ki je najmanj enaka deležu iz odstavka 1, velja samo naslednje:

(a)  zadržanje vsaj 10 % nominalne vrednosti vsake tranše, prodane investitorjem ali prenesene nanje; alternativno, zadržanje vsaj 10 % nominalne vrednosti vsake od listinjenih izpostavljenosti, če je kreditno tveganje teh izpostavljenosti uvrščeno pari passu s kreditnim tveganjem, listinjenim za iste izpostavljenosti, ali mu je podrejeno;

(b)  v primeru obnavljajočih se listinjenj ali listinjenj obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini vsaj 10 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti;

(c)  zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki ustrezajo vsaj 10 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, kadar bi bile take nelistinjene izpostavljenosti sicer listinjene v listinjenju, če je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja najmanj 100;

(d)  zadržanje tranše prve izgube in, če tako zadržanje ne dosega 5 % nominalne vrednostni listinjenih izpostavljenosti, po potrebi drugih tranš z enakim ali strožjim profilom tveganja, kot ga imajo tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti;

(e)  zadržanje izpostavljenosti prve izgube v višini vsaj 7,5 % vsake listinjene izpostavljenosti v listinjenju.  Kadar mešani finančni holding, ustanovljen v EU v smislu Direktive 2002/87/ES, obvladujoča kreditna institucija, finančni holding, ustanovljen v Uniji, ali ena izmed njihovih podrejenih družb v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013 v vlogi originatorja ali sponzorja listini izpostavljenosti ene ali več kreditnih institucij, investicijskih podjetij ali drugih finančnih institucij, ki so vključene v nadzor na konsolidirani podlagi, se lahko zahteve iz odstavka 1 izpolnijo na podlagi konsolidiranega položaja povezane obvladujoče kreditne institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v Uniji.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije, ki so ustvarile listinjene izpostavljenosti, izpolnjujejo zahteve iz člena 79 Direktive št. 36/2013/EU ter originatorju ali sponzorju in obvladujoči kreditni instituciji EU, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu, ustanovljenemu v EU, pravočasno predložijo informacije, potrebne za izpolnitev zahtev iz člena 5 te uredbe.

4.  Odstavek 1 se ne uporablja, kadar gre pri listinjenih izpostavljenostih za izpostavljenosti do naslednjih subjektov oziroma izpostavljenosti, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo naslednji subjekti:

(a)  enote centralne ravni držav ali centralne banke;

(b)  regionalne oblasti, lokalne oblasti in osebe javnega sektorja držav članic v smislu člena 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)  nacionalne spodbujevalne banke ali institucije v smislu člena 2(3) Uredbe (EU) 2015/1017;

(d)  multilateralne razvojne banke, navedene v členu 117 Uredbe (EU) št. 575/2013.

6.  EBA v tesnem sodelovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi spremeni raven zadržanja tveganja v skladu s členom 16a in podrobneje določi zahtevo za zadržanje tveganja, zlasti glede:

(a)  načinov zadržanja tveganja v skladu z odstavkom 2 in minimalne stopnje zadržanja izpostavljenosti prve izgube v skladu s točko (e) odstavka 2;

(b)  merjenja ravni zadržanja iz odstavka 1;

(c)  prepovedi varovanja tveganja ali prodaje zadržanega deleža;

(d)  pogojev za zadržanje na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3;

(e)  pogojev za izvzetje poslov, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu iz odstavka 5;

(ea)  obveznosti letnega poročanja originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca listinjenja nadzornikom o izgubah pri listinjenih sredstvih v primerjavi z zadržanimi sredstvi, ki je potrebno za oceno obveznosti iz odstavka 1a;

(eb)  postopka naključne izbire homogenih sredstev iz bilance stanja originatorja ali prvotnega kreditodajalca listinjenja, z merjenjem katerih se določi, ali so razlike v izgubah velike in kako izračunati koristi, pridobljene s kršitvijo zahteve iz odstavka 1a;

(ec)  ustreznega minimalnega zadržanja izpostavljenosti prve izgube vsake listinjene izpostavljenosti v višini med 5 % in 10 %.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Te regulativne tehnične standarde izvajajo pristojni organi.

Pristojni organi na podlagi teh regulativnih tehničnih standardov vodijo preglednico stopnje zadržanja tveganja za različne vrste listinjenja. EBA zagotavlja, da pristojni organi regulativne tehnične standarde izvajajo skladno.

Člen 5

Zahteve glede preglednosti za originatorje, sponzorje, SSPE in investitorje

1.  Originator, sponzor in SSPE listinjenja v skladu z odstavkom 2 dajo imetnikom pozicije v listinjenju, investitorjem, preden se izpostavijo poziciji v listinjenju, in pristojnim organom iz člena 15 te uredbe na razpolago vsaj naslednje informacije.

(a)  informacije o osnovnih izpostavljenostih v listinjenju vsako četrtletje ali, če gre za ABCP, informacije o osnovnih denarnih terjatvah ali kreditnih terjatvah enkrat mesečno;

(b)  vso osnovno dokumentacijo, ki je potrebna za razumevanje posla, vključno, če je to na voljo, vsaj z naslednjim:

(i)  končno ponudbeno dokumentacijo ali prospekt skupaj z dokumenti o zaključku posla, razen pravnih mnenj;

(ii)  pri tradicionalnem listinjenju pogodbo o prodaji sredstva, pogodbo o odstopu, novaciji ali prenosu in vse ustrezne izjave o zaupanju;

(iii)  dogovore o izvedenih finančnih instrumentih in jamstvih ter vse ustrezne dokumente o dogovorih o zavarovanju s premoženjem, če izpostavljenosti, ki se listinijo, ostanejo izpostavljenosti originatorja;

(iiia)   podroben opis vrstnega reda plačil;

(iv)  pogodbe o servisiranju, nadomestnem servisiranju, upravljanju in upravljanju denarja;

(v)  skrbniško pogodbo, pogodbe o zavarovanju, zastopstvu, bančnem računu, zajamčenih vlogah, pogodbo o vključenih pogojih ali okvirno pogodbo o centralnem skladu ali okvirno pogodbo o opredelitvah ali pravno dokumentacijo enakovredne pravne veljavnosti;

(vi)  vse zadevne dogovore med upniki, dokumentacijo o izvedenih finančnih instrumentih, pogodbe o podrejenih kreditih, pogodbe o kreditih za ustanovitev podjetja in pogodbe o likvidnostnih kreditih;

(vii)  vso drugo osnovno dokumentacijo, nujno potrebno za razumevanje posla;

(viia)  informacije o postopku za odobritev kreditov in kreditnega točkovanja, ki se opravi za temeljna sredstva pri listinjenju, in o časovnem razvoju nedonosnih kreditov, ki jih je sklenil originator;

(c)  kadar prospekt ni pripravljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta[11], povzetek posla ali pregled glavnih značilnosti listinjenja, po potrebi vključno s:

(i)  podrobnostmi v zvezi s strukturo posla;

(ii)  podrobnostmi v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi, izgubami po kaskadnem načelu, izboljšanjem kreditne kakovosti in likvidnostne podpore;

(iii)  podrobnostmi v zvezi z glasovalnimi pravicami imetnikov pozicije v listinjenju in njihovim razmerjem do drugih zavarovanih upnikov;

(iv)  seznamom vseh sprožilcev in dogodkov, navedenih v dokumentih, ki so predloženi v skladu s točko (b) in bi lahko pomembno vplivali na uspešnost pozicije listinjenja;

(v)  diagrami strukture, ki vsebujejo pregled posla, denarnih tokov in lastniške strukture;

(d)  v primeru listinjenj STS, uradno obvestilo o STS iz člena 14;

(e)  četrtletna poročila investitorjem ali, v primeru ABCP, mesečna poročila investitorjem, ki vsebujejo:

(i)  vse potrebne pomembne podatke o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti;

(ii)  podatke o denarnih tokovih iz naslova osnovnih izpostavljenosti in iz obveznosti iz listinjenja ter informacije o aktivaciji sprožilcev, ki ima za posledico spremembe v vrstnem redu plačil ali zamenjavo nasprotne stranke;

(iii)  informacije o tveganju, zadržanem v skladu s členom 4, vključno s tem, kdo in kako ga zadržuje, in informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 3;

(f)  kjer je primerno, informacije v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta[12] o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji;

(g)  če se ne uporablja točka (f), pomembne dogodke, kot so:

(i)  bistvena kršitev obveznosti iz dokumentov, predloženih v skladu s pododstavkom (b), vključno s pravnim sredstvom, opustitvijo ali privoljenjem, predloženim pozneje v zvezi s tako kršitvijo;

(ii)  sprememba strukturnih lastnosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja;

(iii)  pomembna sprememba značilnosti tveganja listinjenja ali osnovnih izpostavljenosti;

(iv)  v primeru listinjenj STS, če listinjenje ne izpolnjuje več zahtev za STS ali če so pristojni organi sprejeli popravne ali upravne ukrepe;

(v)  kakršna koli bistvena sprememba v dokumentaciji posla.

Informacije iz točk (a), (b), (c) in (d) se dajo na razpolago nemudoma, najkasneje pa po zaključku posla.

Informacije iz točk (a) in (e) se dajo na razpolago v istem trenutku vsako četrtletje, najpozneje mesec dni po roku zapadlosti plačila obresti. V zvezi z listinjenji ABCP se informacije iz točk (a) in (e) dajo na razpolago v istem trenutku vsak mesec, najpozneje mesec dni po roku zapadlosti plačila obresti.

Informacije iz točk (f) in (g) je treba dati na razpolago nemudoma.

V primeru ABCP se dajo imetnikom pozicije v listinjenju v zbirni obliki na voljo informacije iz točk (a), (c)(ii) in (e)(i).

1a.  Investitor v pozicijo listinjenja na sekundarnem trgu v skladu z odstavkom 2 tega člena da pristojnim organom iz člena 15 te uredbe na razpolago vsaj naslednje informacije:

(a)  o dejanskem lastniku, vključno z državo sedeža in poslovnim sektorjem, in

(b)  o obsegu naložbe in o tem, na katero tranšo listinjenja se nanaša.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o tem, kako morajo investitorji poročati pristojnim organom.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [XXX] od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.  Originator, sponzor in SSPE v listinjenju izmed sebe določijo subjekt, ki bo izpolnjeval zahteve glede informiranja v skladu z odstavkom 1. Originator, sponzor in SSPE zagotovijo, da so informacije imetniku pozicije v listinjenju in pristojnim organom na voljo brezplačno, pravočasno in na jasen način. Subjekt, določen za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 in 1a, omogoči dostop do informacij o poslu listinjenja prek nadzorovanega repozitorija listinjenja, ki izpolnjuje zahteve iz členov 22a do 22d te uredbe.

V dokumentaciji o listinjenju sta navedena subjekt, odgovoren za poročanje o informacijah v skladu s tem členom, in nadzorovani repozitorij listinjenja, v katerem so informacije na voljo.

3.  ESMA mora zagotavljati preglednost trga listinjenja v korist udeležencev na trgu in nadzornikov, tako da na podlagi informacij, ki jih prejme od izdajateljev, investitorjev in repozitorijev v skladu z odstavki 1, 1a in 2 tega člena in člena 22d(3) te uredbe, pripravi vsaj pregled trga, pri katerem zajame vsaj listinjena sredstva, izdajatelje in stanje naložb.

Poglavje 2a

Pogoji in postopki za registracijo repozitorija listinjenja

Člen 5a

Registracija repozitorija listinjenja

1.  Za namene člena 5(2) se repozitorij listinjenja registrira pri ESMA.

2.  Da se repozitorij listinjenja lahko registrira v skladu s tem členom, mora biti pravna oseba s sedežem v Uniji in izpolnjevati zahteve iz členov 22a do 22d.

3.  Registracija repozitorija listinjenja velja za vse ozemlje Unije.

4.  Registrirani repozitorij listinjenja ves čas izpolnjuje pogoje za registracijo. Repozitorij listinjenja brez nepotrebnega odlašanja ESMA sporoči vse pomembne spremembe pogojev za registracijo.

ESMA lahko nasprotuje pomembni spremembi pogojev registracije, ki jo sporoči repozitorij listinjenja.

Člen 5b

Vloga za registracijo

1.  Repozitorij listinjenja predloži svojo vlogo za registracijo ESMA.

2.  ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij listinjenja predložiti dodatne informacije.

Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij listinjenja.

3.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti in obliko vloge za registracijo iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [eno leto od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 5c

Preučitev vloge

1.  ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz tretjega pododstavka člena 5b(2) preuči vlogo za registracijo na podlagi skladnosti repozitorija listinjenja s členi 22a do 22d in sprejme izčrpno obrazloženo odločitev o registraciji ali odločitev o zavrnitvi ali razveljavitvi registracije.

2.  Odločitev, ki jo ESMA izda v skladu s členom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju ali pozneje, če ESMA meni, da je to potrebno, tudi takrat, ko odločitev začne veljati samo, če so posebni pogoji, ki jih v njej določi ESMA, izpolnjeni.

Člen 5d

Uradno obvestilo o odločitvi ESMA v zvezi z registracijo

1.  Ko ESMA sprejme odločitev o registraciji ali odločitev o njeni zavrnitvi ali razveljavitvi, o tem v petih delovnih dneh obvesti repozitorij listinjenja. Uradnemu obvestilu priloži izčrpno obrazložitev svoje odločitve.

2.  ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev listinjenja, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu z odstavkom 1.

Člen 5e

Izvajanje pooblastil iz členov 5f do 5h

Pooblastila, ki so v skladu s 5f do 5h prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 5f

Zahtevek za informacije

1.  ESMA lahko od repozitorijev listinjenja in povezanih tretjih strani, ki so jim repozitoriji listinjenja oddali v zunanje izvajanje operativne funkcije ali dejavnosti, z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo.

2.  Kadar ESMA pošilja enostaven zahtevek za informacije v skladu z odstavkom 1:

(a)  navede sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b)  navede namen zahtevka;

(c)  natančno opredeli, katere informacije zahteva;

(d)  določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)  osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar morajo biti v primeru, da jih predloži prostovoljno, točne in ne zavajajoče, in

(f)  navede globo iz člena 5j v povezavi s točko (a) oddelka IV Priloge I, ki se naloži, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči.

3.  Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij, s sklepom:

(a)  navede sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b)  navede namen zahtevka;

(c)  natančno opredeli, katere informacije zahteva;

(d)  določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)  navede periodične denarne kazni, določene v členu 5k, če so zahtevane informacije, ki se predložijo, nepopolne;

(f)  navede globo iz člena 5j v povezavi s točko (a) oddelka IV Priloge I, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči, in

(g)  opozori na pravico do pritožbe na sklep pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije (Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so z zakonom ali njihovim ustanovitvenim aktom pooblaščene za njihovo zastopanje, zagotovijo zahtevane informacije. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Te so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5.  ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katero se nanaša zahtevek za informacije, prebivališče ali sedež, nemudoma pošlje kopijo svojega sklepa.

Člen 5g

Splošne preiskave

1.  ESMA lahko za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja potrebne preiskave oseb iz člena 5f(1). V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti:

(a)  pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(b)  pridobijo kopije ali izpiske iz teh evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c)  pozovejo in zaprosijo osebe iz člena 5f(1) ali njene zastopnike ali osebje, da podajo ustno ali pisno obrazložitev dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

(d)  opravijo razgovor z drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)  zahtevajo zapise o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu je navedena tudi globa iz člena 5j v povezavi s točko (b) oddelka IV Priloge I, ki se naloži, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 5f(1) napačni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 5f(1) sodelujejo pri preiskavah, ki se uvedejo na podlagi sklepa ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 5k, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

4.  Če je za pridobitev zapisov o telefonskem in podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z nacionalnim pravom potrebno pooblastilo sodnega organa, se zanj zaprosi. To pooblastilo se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

5.  Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 4, nacionalni sodni organ preveri, ali je sklep ESMA pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet pregleda. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost sklepa ESMA lahko preuči le Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 5h

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  ESMA lahko za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih in na vseh zemljiščih pravnih oseb iz člena 5f(1). Zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskih pregledov lahko ESMA tak pregled izvede na kraju samem brez predhodne najave.

2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na vsa zemljišča pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 5g(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in evidenco za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo inšpekcijskega pregleda.

3.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda na kraju samem, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen inšpekcijskega pregleda.

4.  Osebe iz člena 5f(1) sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 5k, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče. ESMA ta sklep sprejme po posvetu s pristojnim organom države članice, v kateri se bo inšpekcijski pregled izvajal.

5.  Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje na zahtevo ESMA, aktivno pomagajo uradnikom in drugim osebam, ki jih je pooblastil ESMA. V ta namen imajo vsa pooblastila iz odstavka 2. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko inšpekcijskih pregledov na kraju samem tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

6.  ESMA lahko od pristojnih organov tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 5g(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kot ESMA, kakor je določeno v tem členu in v členu 5g(1).

7.  Če uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice ponudi ustrezno pomoč in po potrebi zagotovi tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.  Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnim pravom potrebno pooblastilo sodnega organa, se zanj zaprosi. To pooblastilo se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

9.  Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 8, nacionalni sodni organa preveri, ali je sklep ESMA pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet pregleda. Nacionalni sodni organ lahko pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov zaprosi ESMA za podrobna pojasnila. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je inšpekcijski pregled potreben, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost sklepa ESMA lahko preuči le Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 5i

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni indici za dejanja, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz Priloge I, v okviru organa imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da bi raziskal zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru ali postopku registracije zadevnega repozitorija listinjenj ter svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pojasnil preiskovanih oseb in poročilo s svojimi ugotovitvami v celoti predloži ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko uveljavlja pristojnost za vložitev zahteve za informacije v skladu s členom 5f ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov v skladu s členoma 5g in 5h. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 5e.

Pri opravljanju svojih nalog ima dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

3.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo pojasnilo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost dati pojasnilo.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.  Ko preiskovalni uradnik poročilo s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v poročilo, ne da bi se s tem posegalo v pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do poročila ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.

5.  ESMA na podlagi poročila z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členom 5l zasliši preiskovane osebe, če tako zahtevajo, odloči, ali so te osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi I, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 5p ter naloži globo v skladu s členom 5j.

6.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

7.  Komisija sprejme nadaljnja pravila postopka v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, sprejme pa tudi podrobna pravila glede rokov zastaranja za nalaganje in izvrševanje kazni.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22 v zvezi z dopolnitvijo ali spremembo te uredbe, v katerih podrobno navede pravila postopka iz prvega pododstavka.

8.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni indici za dejanja, ki bi lahko bila kazniva, za namene kazenskega pregona zadevo predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba zaradi istega dejanja ali dejanj, ki so v bistvu enaka, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 5j

Globe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 5i(5) ugotovi, da je repozitorij listinjenj namerno ali iz malomarnosti storil eno od kršitev s seznama v Prilogi I, sprejme sklep o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Kršitev repozitorija listinjenj se obravnava kot namerna, če ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je repozitorij listinjenj ali njegovo višje vodstvo kršitev storilo namerno.

2.  Za osnovne zneske glob iz odstavka 1 veljajo naslednje omejitve:

(a)  za kršitve iz točke (c) oddelka I Priloge I in točk (c) do (g) oddelka II Priloge I ter iz točk (c) in (f) oddelka III Priloge I znašajo globe najmanj [100 000 EUR ] in največ [200 000 EUR ];

(b)  za kršitve iz točk (a), (b) in (d) do (h) oddelka I Priloge I ter točk (a), (b) in (g) oddelka II Priloge I znašajo globe najmanj [50 000 EUR] in največ [100 000 EUR].

(c)  za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.

ESMA pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska glob, določenih v prvem pododstavku, upošteva letni promet predhodnega poslovnega leta zadevnega repozitorija listinjenja. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za repozitorije listinjenja z letnim prometom pod [1 milijon EUR], srednja vrednost za tiste z letnim prometom med [1 in 5 milijonov EUR], višja vrednost pa za tiste z letnim prometom nad [5 milijonov EUR].

3.  Osnovni zneski iz odstavka 2 se po potrebi prilagodijo, pri čemer se upoštevajo oteževalne ali olajševalne okoliščine v skladu z zadevnimi koeficienti prilagoditve iz Priloge II.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni olajševalni koeficient posebej. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 znesek globe ne sme znašati manj kot 2 % oz. več kot 20 % letnega prometa zadevnega repozitorija listinjenja v predhodnem poslovnem letu; če pa je ta imel neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe najmanj enak tem koristim.

Če dejanje ali opustitev dejanja repozitorija listinjenja pomeni več kršitev s seznama v Prilogi I, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 5k

Periodične denarne kazni

1.  ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni z namenom:

(a)  da repozitorij listinjenja odpravi kršitve na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 5p(1)(a); ali

(b)  da oseba iz člena 5f(1):

(i)  predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 5f;

(ii)  sodeluje v zvezi s preiskavo in zlasti predloži popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 5g; ali

(iii)  sodeluje v zvezi z inšpekcijskim pregledom na kraju samem, odrejenim s sklepom v skladu s členom 5h.

2.  Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po obvestilu o sklepu ESMA. Ob preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 5l

Zaslišanje zadevnih oseb

1.  Pred sprejetjem vsakega sklepa o naložitvi globe ali periodične denarne kazni iz členov 5j in 5k ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo pojasnilo glede njegovih ugotovitev. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, o katerih so osebe, ki so v postopku, imele priložnost dati pojasnilo.

2.  Pravica oseb v postopku do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu ali večja neposredna škoda integriteti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov, vključno s stabilnostjo in točnostjo podatkov, predloženih repozitoriju listinjenja. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo pojasnilo takoj, ko je to po sprejetju odločitve mogoče.

Člen 5m

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 5j in 5k, razen če bi tovrstno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tovrstno razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 5j in 5k, so upravne narave.

3.  Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevnih držav članic ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične kazni, ki se naložijo na podlagi členov 5j in 5k, so izvršljive v skladu z veljavnimi pravili civilnega postopka v državi članici, na ozemlju katere so bile naložene.

Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti ESMA in Sodišče, sklepu priloži izvršilni nalog, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti sklepa.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo preda neposredno pristojnemu organu in predlaga začetek izvršilnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

Izvršitev se lahko odloži le z odločbo Sodišča. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršitve odločajo sodišča zadevne države članice.

5.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Člen 5n

Pregled s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 5o

Razveljavitev registracije

1.  ESMA brez poseganja v člen 5q razveljavi registracijo repozitorija listinjenja kadar:

(a)  se repozitorij listinjenja izrecno odreče registraciji ali če se v šestih mesecih pred datumom sklepa o razveljavitvi ni opravil nobene storitve;

(b)  je repozitorij listinjenja pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)  repozitorij listinjenja ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.

2.  ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija listinjenja nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 15.

3.  Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij listinjenja izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, naj preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije repozitorija izpolnjeni. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija listinjenja, odločitev v celoti utemelji.

4.  Pristojni organ iz odstavka 3 je organ, imenovan na podlagi člena 15.

Člen 5p

Pristojbine za nadzor

1.  ESMA repozitoriju listinjenja zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 3 tega člena. Pristojbine pokrivajo nujne stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorija listinjenja.

2.  Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju listinjenja, pokriva vse upravne stroške ESMA, nastale v zvezi z dejavnostmi registracije in nadzora, ter je sorazmeren s prometom repozitorija.

3.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22e v zvezi z dopolnitvijo/spremembo te uredbe, v katerih natančneje določi vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Člen 5q

Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 5i(5) ugotovi, da je repozitorij listinjenja storil eno od kršitev s seznama v Prilogi I, sprejme enega ali več od naslednjih sklepov, s katerimi:

(a)  zahteva, naj repozitorij odpravi kršitev;

(b)  naloži globo v skladu s členom 5j;

(c)  izda javna obvestila;

.

(e)  zahteva začasno prenehanje vseh dejavnosti, ki so v nasprotju s to uredbo;

(f)  sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da bo repozitorij še naprej izpolnjeval pravne zahteve iz te uredbe;

(g)  uvede začasno prepoved sprejema novih originatorjev, sponzorjev ali SSPE ali širitev storitev, ki jih ponuja repozitorij listinjenja, če bi te storitve ogrozile stabilnost ali točnost podatkov;

(h)  zahteva umik fizičnih oseb iz organov upravljanja repozitorija;

(d)  kot zadnjo možnost razveljavi registracijo repozitorija.

2.  Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, ki jo oceni na podlagi naslednjih meril:

(a)  trajanje in pogostnost kršitve;

(b)  ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih podjetja ali v njegovih sistemih za upravljanje ali v notranjem nadzoru;

(c)  ali je bil zaradi kršitve povzročen ali omogočen finančni kriminal oziroma ali je kršitev kako drugače prispevala k nastanku finančnega kriminala;

(d)   ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3.  ESMA o vsakem sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, nemudoma uradno obvesti zadevni repozitorij listinjenja ter z njim seznani pristojne organe, imenovane na podlagi člena 15, in Komisijo. Vse sklepe javno objavi na svojem spletnem mestu v desetih delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevnega repozitorija listinjenja, da se pritoži na sklep, in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor za pritožbe v okviru ESMA odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št.1095/2010.

Člen 5r

Prepoved relistinjenja

Osnovne izpostavljenosti, ki se uporabljajo pri listinjenju, ne zajemajo listinjenj.

Poglavje 3

Enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje

Člen 6

Uporaba oznake „enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje“

Originatorji, sponzorji in SSPE smejo za svoje listinjenje uporabljati le oznako „enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, samo, če njihovo listinjenje izpolnjuje vse zahteve iz oddelka 1 ali 2 te uredbe, kadar so o tem uradno obvestili ESMA skladu s členom 14(1) in je ustrezno listinjenje vključeno v seznam iz člena 14(4).

Originatorji, sponzorji in SSPE, za katere se šteje, da so vključeni v listinjenje STS, imajo sedež v Uniji, razen če imajo sedež v tretji državi, za katero je Komisija sprejela delegirani akt v skladu s členom 22f.

Oddelek 1

Splošne zahteve za listinjenje STS

Člen 7

Enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje

1.  Za „listinjenje STS“ se šteje listinjenje, ki izpolnjuje zahteve iz členov 8, 9 in 10 te uredbe, razen programov in poslov ABCP.

1a.  Listinjenja, razen programov in poslov ABCP, prodana investitorjem po 1. januarju 2011 in pred začetkom veljavnosti te uredbe, se od obvestila na podlagi člena 14(1) štejejo za enostavna, pregledna in standardizirana, če:

(a)  so ob izdaji listinjenja izpolnjevala zahteve iz člena 8(1) do (5) in (7) do (9) ter člena 9(1) in (3);

(b)  od datuma obvestila iz člena 14(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 8(2) in (6), člena 9(2) in (4) do (8) ter člena 10(1) do (4).

1b.  ESMA v skladu s členom 16 Uredbe 1095/2010 sprejme smernice o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 8, 9 in 10.

Člen 8

Zahteva glede enostavnosti

1.  SSPE pridobi osnovne izpostavljenosti s prodajo ali odstopom na način, ki je izvršljiv proti prodajalcu ali kateri koli tretji stranki, tudi v primeru insolventnosti prodajalca. Za prenos osnovnih izpostavljenosti SSPE ne veljajo nobene stroge določbe o vračilu sredstev v primeru insolventnosti prodajalca. Če se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, morajo sprožilci za tako dokončanje zajemati najmanj naslednje dogodke:

(a)  resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;

(b)  neplačilo ali insolventnost prodajalca in

(c)  kršitve pogodbenih obveznosti prodajalca, za katere niso bili sprejeti popravni ukrepi.

2.  Prodajalec predloži zagotovila in jamstva, da osnovne izpostavljenosti, zajete v listinjenju, po njegovi najboljši vednosti niso obremenjene ali v kakšnem drugačnem stanju, ki bi lahko škodovalo izvršljivosti prodaje ali odstopa.

3.  Osnovne izpostavljenosti, ki se prenesejo s prodajalca na SSPE, morajo izpolnjevati vnaprej določena in jasno opredeljena merila za upravičenost, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji.

4.  Listinjenje mora imeti podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene. Osnovne izpostavljenosti v skupini štejejo za homogene, če spadajo v isto vrsto sredstev in če so njihove pogodbene obveznosti, kreditno tveganje, predčasna plačila in druge značilnosti, ki določajo denarne tokove v zvezi s temi sredstvi, dovolj podobni. Za isto vrsto sredstev štejejo skupine stanovanjskih posojil, skupine posojil za gospodarske družbe, skupine posojil za poslovne nepremičnine, zakupi in programi kreditiranja iste kategorije, skupine posojil za nakup in zakupov avtomobila ter skupine programov kreditiranja za posameznike za osebno, družinsko ali gospodinjsko potrošnjo. Osnovne izpostavljenosti so pogodbeno zavezujoče in izvršljive obveznosti s pravico do popolnega regresa do dolžnikov z opredeljenimi rednimi tokovi plačil – pri čemer se lahko zneski njihovih obrokov razlikujejo –, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma v zvezi s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki so jamstvo za taka plačila. Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU.

5.  Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo listinjenj.

6.  Osnovne izpostavljenosti se izdajajo med običajnim potekom poslovanja originatorja ali prvotnega kreditodajalca v skladu s standardom za izdajo komercialnih zapisov, ki so najmanj enako strogi kot tisti, ki jih originator ali prvotni kreditodajalec uporablja za izdajo podobnih izpostavljenosti, ki niso listinjene, in so v smislu ekonomske vsebine in razredov upnikov primerljive z izpostavljenostmi, ki se izdajajo med običajnim potekom poslovanja originatorja ali prvotnega kreditojemalca in ki niso listinjene. Pomembne spremembe standardov za izdajo komercialnih zapisov se v celoti razkrijejo potencialnim investitorjem. V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali po potrebi posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij. Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 18, odstavki od (1) do (4), (5)(a) in (6), Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta ali člena 8 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta ali enakovredne zahteve v tretjih državah. Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju izdajanja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

7.  Osnovne izpostavljenosti v času izbora, ki se prenesejo na SSPE brez nepotrebnega odlašanja, ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je v času sklenitve posojilne pogodbe po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

(a)  razglasil insolventnost, se s svojimi upniki dogovoril za odpust ali reprogramiranje dolga ali pa je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravico do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izvedbe listinjenja;

(b)  v uradnem registru oseb z negativno zgodovino preteklega odplačevanja kreditov;

(c)  in pri katerem njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, za to vrsto kreditov v zadevni jurisdikciji občutno višje kot pri povprečnem dolžniku;

8.  V času prenosa izpostavljenosti so dolžniki oziroma izdajatelji jamstev izvedli najmanj eno plačilo, razen v primeru obnavljajočih se listinjenj na podlagi ▌ izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite.

9.  Poravnava obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju ne sme biti strukturirana tako, da bi bila pretežno odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. Osnovne izpostavljenosti, ki so zavarovane s sredstvi, katerih vrednost je zajamčena ali v celoti ublažena z obveznostjo povratnega odkupa s strani prodajalca sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti, ali s strani tretje osebe, niso odvisne od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. Ta določba ne preprečuje, da bi se taka sredstva pozneje obnovila ali refinancirala.

9a.  Arbitražno sintetično listinjenje ni del listinjenja STS in ne šteje za STS, kadar se sredstva ne prenesejo na SSPE z listinjenjem s pravo prodajo in tudi ne prikažejo v bilanci originatorja kot pri bilančnem sintetičnem listinjenju.

9b.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo:

(a)  značilnosti osnovnih izpostavljenosti iz odstavka 4 tega člena in merila za ugotavljanje, ali so te značilnosti dovolj podobne, in

(b)  druge vrste sredstev, ki štejejo za iste vrste sredstev za namene odstavka 4 tega člena in člena 12(2).

ESMA osnutke teh regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Zahteve glede standardiziranosti

1.  Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 4 te uredbe.

2.  Obrestno in valutno tveganje iz listninjenja se ublažita, ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo izvedenih finančnih instrumentov, razen za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

3.  Pri plačilih obresti z referenčno obrestno mero na podlagi sredstev in obveznosti iz listinjenja se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere, vendar brez sklicevanja na ▌ formule ali izvedene finančne instrumente.

4.  Če listinjenje nima obdobja obnovitve ali pa je bilo njegovo obdobje obnovitve prekinjeno in če je bilo izdano obvestilo o izvršbi ali zahtevek o takojšnjem plačilu, v SSPE ne sme biti zadržana večja količina denarnih sredstev, plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti pa se prenesejo na investitorje prek postopnega odplačevanja pozicij v listinjenju ob upoštevanju nadrejenosti pozicij v listinjenju. Poravnava obveznosti iz naslova pozicij v listinjenju ne sme biti izvedena v obratnem vrstnem redu glede na njihovo nadrejenost, pri čemer se pri poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil uporabljajo sprožilci, povezani z uspešnostjo, kar vključuje vsaj poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti pod vnaprej določen prag. Določbe, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni, niso dovoljene.

5.  V dokumentaciji posla so zajeti ustrezni dogodki predčasnega odplačila oziroma, če ima listinjenje obdobje obnovitve, sprožilci za prekinitev obdobja obnovitve, med njimi vsaj:

(a)  poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;

(b)  pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi z originatorjem ali serviserjem;

(c)  vrednost osnovnih izpostavljenosti, ki jih ima SSPE, pade pod vnaprej določen prag (dogodek predčasnega odplačila);

(d)  nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki dosegajo vnaprej določeno kreditno kakovost (sprožilec prekinitve obdobja obnovitve).

6.  Dokumentacija posla jasno določa:

(a)  pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja in njegove vodstvene ekipe, ki mora razpolagati s strokovnim znanjem na področju servisiranja osnovnih izpostavljenosti in, kjer je primerno, skrbnika in drugih izvajalcev pomožnih storitev;

(b)  postopke in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neplačevanje ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja, kot je pogodbena določba o nadomestitvi, ki omogoča nadomestitev serviserja v primeru neplačevanja ali insolventnosti;

(c)  določbe, s katerim se zagotovi nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih, ponudnikov likvidnosti in banke, pri kateri je odprt račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in, če je primerno, drugih določenih dogodkov.

Usmeritve, postopki in kontrole za upravljanje tveganja so dobro dokumentirani in vzpostavljeni so učinkoviti sistemi.

7.  V dokumentaciji posla so jasno in dosledno navedene opredelitve, pravna sredstva in ukrepi v zvezi z nerednostjo plačil in neplačevanjem dolžnikov, prestrukturiranjem dolga, odpisom dolga, dopuščanjem neplačevanja, moratorijem na odplačevanje, izgubami, prerazvrstitvami, izterjavami in drugimi ukrepi za izboljšanje uspešnosti sredstev. V navedeni dokumentaciji o listinjenju so jasno določeni vrstni red plačil, sprožilci, spremembe v vrstnem redu plačil po dogodkih, ki aktivirajo sprožilce, ter obveznost poročanja o takih dogodkih. Spremembe teh pogojev in postopkov so dovoljene, če bistveno ne ogrozijo poravnave obveznosti v zvezi s pozicijami v listinjenju. O spremembi vrstnega reda plačil se poroča, kadar nastopi.

8.  V dokumentaciji posla so navedene jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev, glasovalne pravice so jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

Člen 10

Zahteve glede preglednosti

1.  Originator in sponzor ▌investitorju pred investicijo zagotovita dostop do statičnih in dinamičnih podatkov o preteklih rezultatih glede neplačil in izgub, kot so podatki o delinkventnih plačilih in neplačilih, za podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja. Ti podatki zajemajo obdobje, ki pri izpostavljenosti, ki ni povezana z bančništvom na drobno, ni krajše od sedmih let, pri izpostavljenosti, povezani z bančništvom na drobno, pa ni krajše od petih let. Podlago za določitev podobnosti je treba razkriti.

2.  Vzorec osnovnih izpostavljenosti je predmet zunanjega preverjanja pred izdajo vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz listinjenja, s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so razkriti podatki v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi točni, ob stopnji zaupanja 95 %.

3.  Originator ali sponzor investitorjem pred določitvijo cen v listinjenju in zatem redno da na voljo jasno dokumentiran model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in tokom plačil med originatorjem, sponzorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in SSPE.

3a.  Originator in sponzor objavita informacije o dolgoročni in vzdržni naravi listinjenja za investitorja, pri čemer se za opis, kako je listinjenje prispevalo k naložbam v realno gospodarstvo in kako je prvotni kreditodajalec uporabil sproščeni kapital, uporabijo okoljska in socialna merila ter merila upravljanja.

4.  Originator in sponzor sta skupaj odgovorna za izpolnjevanje zahtev iz člena 5 te uredbe in za zagotovitev, da so potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen ▌ na voljo vse informacije, ki jih zahteva člen 5(1)(a). Originator in sponzor sta odgovorna tudi za zagotovitev, da je pred oblikovanjem cen na voljo vsaj osnutek ali začetna različica informacij, ki jih zahteva člen 5(1)(b) do (e), če je to dovoljeno v skladu s členom 3 Direktive 2003/71/ES. Originator in sponzor sta odgovorna za zagotovitev, da je končna različica dokumentacije ▌investitorjem na voljo najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.

Oddelek 2

Zahteve za listinjenje ABCP

Člen 11

Enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ABCP

Posel ABCP se šteje za enostavnega, preglednega in standardiziranega, če izpolnjuje zahteve na ravni poslov iz člena 12. Program ABCP se šteje za enostavnega, preglednega in standardiziranega, če izpolnjuje zahteve iz člena 13.

Člen 12

Zahteve na ravni poslov

1.  Posel v okviru programa ABCP se šteje za enostavnega, preglednega in standardiziranega, če izpolnjuje zahteve iz tega člena. Za namene tega oddelka se izraza „originator“ in „prvotni kreditodajalec“ iz člena 8(7) štejeta za prodajalca.

1a.  Poravnava obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju ne sme biti odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. Ta zahteva se ne uporablja za sredstva, katerih vrednost je zavarovana ali v celoti ublažena z dejansko zavezo prodajalca ali katere druge tretje stranke za ponovni odkup ali refinanciranje sredstev, s katerimi so osnovne izpostavljenosti zavarovane v določenem znesku, niti ne preprečuje, da bi se ta sredstva pozneje obnovila ali refinancirala.

2.  Posli v okviru programa ABCP so zavarovani s skupino osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, njihovi preostali tehtani povprečni čas trajanja ni daljši od enega leta, preostala zapadlost nobenega teh poslov pa ni daljša od treh let, razen pri skupinah posojil za nakup avtomobila, zakup avtomobilov in posle zakupa opreme, katerih preostali tehtani povprečni čas trajanja ni daljši od štirih let in pol, nobena od osnovnih izpostavljenosti pa nima daljše preostale zapadlosti od šestih let. Osnovne izpostavljenosti ne vključujejo kreditov, zavarovanih s stanovanjskimi hipotekami ali hipotekami na poslovne nepremičnine, ali v celoti zajamčenih stanovanjskih kreditov iz odstavka 1(e) člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013. Osnovne izpostavljenosti vsebujejo pogodbeno zavezujoče in izvršljive obveznosti s pravico do popolnega regresa do dolžnikov z opredeljenimi tokovi plačil za najemnino, glavnico, obresti ali v zvezi z drugimi pravicami do prejema dohodka iz premoženja, ki upravičuje taka plačila. Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU.

3.  Pri plačilih obresti z referenčno obrestno mero na podlagi sredstev in obveznosti iz posla listinjenja se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

4.  Po neplačilu prodajalca ali če mu je izdan zahtevek o takojšnjem plačilu, v SSPE ne smejo biti zadržane večje količine denarnih sredstev, odplačila glavnice iz osnovnih izpostavljenosti pa se prenesejo na investitorje s pozicijami v listinjenju prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo posamezne pozicije v listinjenju. Določbe, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni, niso dovoljene.

5.  Osnovne izpostavljenosti se izdajo med običajnim poslovanjem prodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki niso nič manj strogi od tistih, ki jih prodajalec uporablja pri izdaji podobnih izpostavljenosti, ki niso olistinjene. Pomembne spremembe standardov za izdajo komercialnih zapisov se v celoti razkrijejo potencialnim investitorjem. V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali po potrebi posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij. Prodajalec ima strokovno znanje na področju izdajanja izpostavljenosti, podobnih tistim, ki se listinijo.

6.  Dokumentacija posla vsebuje sprožilce za prenehanje obdobja obnovitve, med drugim vsaj naslednje:

(a)  poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;

(b)  pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi s prodajalcem ali serviserjem;

(c)  nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki ustrezajo vnaprej določeni kreditni kakovosti.

7.  Dokumentacija posla jasno določa:

(a)  pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, serviserja in njegove vodstvene ekipe, ki imajo strokovno znanje na področju servisiranja osnovnih izpostavljenosti, po potrebi pa tudi skrbnika in drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(b)  postopke in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neplačevanje ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;

(c)  po potrebi določbe, ki zagotavljajo nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun, v primeru njihovega neplačevanja, insolventnosti in drugih opredeljenih dogodkov.

Usmeritve, postopki in kontrole za upravljanje tveganja so dobro dokumentirani in vzpostavljeni so učinkoviti sistemi.

Člen 12 a

Vloga sponzorja programa ABCP

1.  Sponzor programa ABCP je kreditna institucija, za katero velja nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ali regulirani sklad ali upravitelj premoženja.

2.  Sponzor programa ABCP je ponudnik likvidnostnih kreditov in podpira vse pozicije v listinjenju na ravni programa ABCP s pokrivanjem vseh likvidnostnih in kreditnih tveganj in morebitnih pomembnih tveganj razvodenitve olistinjenih izpostavljenosti pa tudi vse druge stroške poslov in stroške programov s takšno podporo. Sponzor razkrije opis podpore, ki jo na ravni poslov zagotovi investitorjem, vključno z opisom zagotovljenih likvidnostnih kreditov.

3.  Preden lahko kreditna institucija sponzorira enostaven, pregleden in standardiziran program ABCP, svojemu nadzorniku s stresnim testom dokaže, da njena vloga iz odstavka 2 ne ogroža njene finančne stabilnosti niti v izrednih stresnih razmerah na trgu, ko se trg kratkoročnega financiranja izčrpa za vse programe ABCP, za katere opravlja to vlogo. Zato sponzor svojega nadzornika redno izrecno obvešča o obveznostih glede kumulativnega likvidnostnega tveganja in kako lahko te obveznosti izpolni s pomočjo likvidnostnih blažilnikov.

4.  Sponzor programa ABCP pred izpostavitvijo poslu ABCP preveri, ali prodajalec odobri vse svoje kredite na podlagi zanesljivih in natančno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov in ali ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov. Sponzor opravi lasten skrbni pregled v skladu s členom 3 te uredbe in se prepriča, da prodajalec izpolnjuje zanesljive standarde za izdajo komercialnih zapisov ter ima zmogljivosti servisiranja in procese izterjave, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (i) do (m) člena 259(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali enakovredne zahteve v tretjih državah. Usmeritve, postopki in kontrole za upravljanje tveganja so dobro dokumentirani, vzpostavljeni pa so tudi učinkoviti sistemi.

5.  Prvotni kreditodajalec ali izdajatelj na ravni posla ali sponzor na ravni programa ABCP izpolnjuje zahtevo po zadržanju tveganja v skladu s členom 4.

6.  Za programe ABCP se uporablja člen 5. Sponzor programa ABCP je odgovoren za skladnost s členom 5 in:

(a)  da investitorjem na voljo vse združene informacije, zahtevane v skladu s točko (a) člena 5(1), poleg tega pa te informacije vsako četrtletje posodobi in

(b)  da na voljo informacije, zahtevane v skladu s točkami od (b) do (e) člena 5(1) te uredbe.

7.  Če sponzor ne podaljša obveznosti financiranja likvidnostnega kredita pred iztekom njegove veljavnosti, se likvidnostni kredit izčrpa, zapadli vrednostni papirji pa poplačajo.

Člen 13

Zahteve na ravni programa

1.  Vsi posli v okviru programa ABCP izpolnjujejo zahteve iz člena 12 ▌. Z izjemo člena 12(2) je za posamezne transakcije, ki znašajo največ 5 % skupnega zneska izpostavljenosti v okviru programa ABCP, dovoljeno, da začasno niso skladne s členom 12, kar ne vpliva na status enostavnega, preglednega in standardiziranega programa.

2.  Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 4▌.

3.  ▌Izboljšanje kreditne kakovosti ne vzpostavlja druge ravni tranširanja na ravni programa.

4.  Sponzor programa je kreditna institucija, za katero velja nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU. Sponzor je ponudnik likvidnostnih kreditov in podpira vse pozicije v listinjenju na ravni poslov znotraj programa ABCP ter pokriva vsa likvidnostna in kreditna tveganja in vsa morebitna pomembna tveganje razvodenitve olistinjenih izpostavljenosti, kakor tudi vse druge stroške posla in stroške programa.

5.  Listinjenja, ki so izdana v okviru programa ABCP in vsebujejo nakupne opcije, možnosti podaljšanja ali druge določbe, o katerih originator, sponzor ali SSPE prosto presoja in vplivajo na končno zapadlost listinjenja, se ne štejejo za enostavna, pregledna in standardizirana.

6.  Obrestna in valutna tveganja na ravni programa ABCP se ublažijo, v ta namen sprejeti ukrepi pa se razkrijejo. Izvedeni finančni instrumenti se uporabljajo samo na ravni programa in sicer za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem. Taki izvedeni finančni instrumenti se dokumentirajo v skladu s skupnimi standardi na področju mednarodnih financ.

7.  Dokumentacija v zvezi s programom jasno opredeljuje:

(a)  odgovornosti skrbnika in morebitnih drugih oseb s fiduciarnimi obveznostmi do investitorjev;

▌ (c)  pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja in njegove vodstvene ekipe, ki imata strokovno znanje na področju postopka odobritve kredita, morebitnega skrbnika in drugih ponudnikov pomožnih storitev;

▌ (e)  določbe za nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun na ravni programa ABCP, v primeru njihovega neplačevanja, insolventnosti in drugih specifičnih dogodkov, če jih likvidnostni kredit ne krije;

(f)  da se ob določenih dogodkih, neplačilu ali insolventnosti sponzorja zagotovijo popravni ukrepi, kakor je primerno, za zavarovanje obveznosti financiranja ali zamenjavo ponudnika likvidnostnega kredita. Če ponudnik likvidnostnega kredita ne podaljša obveznosti financiranja v 30 dneh po izteku njegove veljavnosti, se likvidnostni kredit izčrpa, zapadli vrednostni papirji se poplačajo in posli prenehajo kupovati izpostavljenosti, medtem ko amortizirajo obstoječe osnovne izpostavljenosti.

Usmeritve, postopki in kontrole za upravljanje tveganja so dobro dokumentirani in vzpostavljeni so učinkoviti sistemi.

8.  Originator in sponzor ▌sta skupaj in solidarno odgovorna za izpolnjevanje zahtev na ravni programa ABCP iz člena 5 te uredbe in potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen zagotovita naslednje informacije:

(a)  vse zbrane informacije, zahtevane v točki (a) člena 5(1);

(b)  informacije, zahtevane v točkah (b) do (e) člena 5(1).

8a.  V prospektu ali, če prospekt ni bil izdan, v dokumentaciji, povezani s programom, se navede, ali in kako so izpolnjena merila enostavnosti, preglednosti in standardiziranosti iz členov 11 do 13.

Člen 14

Uradno obvestilo o STS in skrbni pregled

1.  Originatorji in sponzorji s predlogo iz odstavka 5 tega člena skupaj uradno obvestijo ESMA, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13 te uredbe („uradno obvestilo o STS“). Če ima program ABCP več originatorjev, vsak od njih obvesti ESMA o upoštevanju zahtev iz člena 12 le za lastne transakcije. ESMA uradno obvestilo o STS objavi na svojem spletnem mestu v skladu z odstavkom 4. Obvestijo tudi svoj pristojni organ. Originator, sponzor in subjekt s posebnim namenom pri listinjenju med seboj izberejo subjekt, ki je prva kontaktna točka za investitorje in pristojne organe. Če se originator in sponzor ne moreta sporazumeti, kateri od njiju mora izpolniti zahteve iz tega člena, jih izpolni originator.

1a.  Originator, sponzor ali SSPE lahko uporablja storitve tretje osebe, da preveri, ali listinjenje izpolnjuje merila enostavnosti, preglednosti in standardiziranosti. Posvetovanje s tretjo osebo pa ne vpliva na odgovornost originatorja, sponzorja ali SSPE glede njegovih pravnih obveznosti v skladu s to uredbo.

Če originator, sponzor ali SSPE uporablja storitve tretje osebe za oceno, ali listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13, uradno obvestilo o STS vsebuje izjavo, da je skladnost z merili enostavnosti, preglednosti in standardiziranostii potrdila tretja oseba. Uradno obvestilo vsebuje tudi ime tretje osebe in njen sedež.

2.  Kadar originator ali prvotni kreditodajalec ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kot sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe št. 575/2013, se uradnemu obvestilu v skladu z odstavkom 1 tega člena priložita naslednja dokumenta:

(a)  potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca, da njegov postopek za odobritev kreditov temelji na zanesljivih in natančno opredeljenih postopkih za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje kreditov ter da ima originator ali prvotni kreditodajalec vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh postopkov;

(b)  izjavo o tem, ali so elementi, navedeni v pododstavku (a), predmet nadzora.

3.  Originator, sponzor ali SSPE nemudoma uradno obvesti ESMA in svoj pristojni organ, če listinjenje ne izpolnjuje več zahtev iz členov 7 do 10 ali členov11 do 13 ▌.

4.  ESMA na ustreznem delu svojega spletnega mesta nemudoma objavi seznam vseh listinjenj, o katerih so ga originatorji, sponzorji in SSPE uradno obvestili, da izpolnjujejo zahteve iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13. ESMA posodobi seznam, če se na podlagi odločitve pristojnih organov ali uradnega obvestila s strani originatorja, sponzorja ali SSPE listinjenja ne štejejo več za enostavna, pregledna in standardizirana. Kadar pristojni organ naloži upravne sankcije ali popravne ukrepe v skladu s členom 17, o tem takoj uradno obvesti ESMA. Ta na seznamu nemudoma navede, da je pristojni organ naložil upravne sankcije ali popravne ukrepe v zvezi z zadevnim listinjenjem.

5.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo informacije, ki jih zagotovijo originator, sponzor in SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu z odstavkom 1, ter določi njihovo obliko s pomočjo standardiziranih predlog.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 4

Nadzor

Člen 15

Imenovanje pristojnih organov

1.  Skladnost z obveznostmi, določenimi v členu 3 te uredbe, zagotavljajo naslednji pristojni organi v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo na podlagi ustreznih pravnih aktov:

(a)  za zavarovalnice in pozavarovalnice: pristojni organ, imenovan v skladu s členom 13(10) Direktive 2009/138/ES;

(b)  za upravitelje alternativnih investicijskih skladov: pristojni organ, imenovan v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU;

(c)  za KNPVP in družbe za upravljanje KNPVP: pristojni organ, imenovan v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(d)  za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje: pristojni organ, imenovan v skladu s členom 6(g) Direktive 2003/41/ES;

(e)  za kreditne institucije ali investicijska podjetja: pristojni organ, imenovan v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013.

2.  Pristojni organi, odgovorni za nadzor sponzorjev v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, zagotovijo, da sponzorji izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 do 14 te uredbe.

3.  Če so originatorji, prvotni kreditodajalci in SSPE nadzorovani subjekti v skladu z Direktivo 2013/36/EU, Uredbo (EU) št. 1024/2013, Direktivo 2009/138/ES, Direktivo 2003/41/ES, Direktivo 2011/61/EU ali Direktivo 2009/65/ES, ustrezni pristojni organi, imenovani v skladu z navedenimi akti, vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti iz členov 4 do 5 te uredbe.

4.  Za subjekte, ki niso zajeti z zakonodajnimi akti Unije iz odstavka 3, države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za zagotavljanje skladnosti s členi 4 do 5 te uredbe. Države članice Komisijo, ESMA, EBA, EIOPA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o imenovanju pristojnih organov v skladu s tem odstavkom. Ta obveznost ne velja za nefinančne družbe, ki prodajajo izpostavljenosti v okviru programa ABCP ali drugega posla ali sheme listinjenja.

4a.  ESMA skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov vrednostnih papirjev, nadzoruje in zagotavlja skladnost z obveznostmi iz členov 6 do 14.

5.  ESMA na svoji spletni strani objavi in posodablja seznam pristojnih organov iz tega člena.

Člen 16

Pooblastila pristojnih organov

1.  Vsaka država članica zagotovi, da imajo pristojni organi, imenovani v skladu s členom15(2) do (4a) vsa nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

2.  Pristojni organ, ki je imenovan v skladu s členom 15(2) do (4a), redno pregleduje ureditve, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo originatorji, sponzorji, SSPE in prvotni kreditodajalci, da so skladni s to uredbo.

2a.  Pristojni organ tudi z rednimi pregledi na kraju samem spremlja nove izdaje, zlasti listinjenj, s katerimi ima trg malo izkušenj, zato da odkrije kršitve, navedene v členu 17(1), ali značilnosti, ki nimajo druge jasne utemeljitve kot izogibanje določbam te uredbe.

3.  Pristojni organi zahtevajo, da se tveganja zaradi poslov listinjenja, vključno s tveganjem izgube dobrega imena, ovrednotijo in obravnavajo s primernimi politikami in postopki originatorjev, sponzorjev, SSPE in prvotnih kreditodajalcev.

3a.  Pristojni organ v okviru bonitetnega nadzora na področju listinjenja po potrebi spremlja posebne učinke, ki jih ima sodelovanje na trgu listinjenja na stabilnost finančne institucije, ki deluje kot originator, sponzor, prvotni kreditodajalec ali investitor, pri tem pa brez poseganja v strožje sektorsko urejanje upošteva:

(a)  velikost kapitalskih rezerv, da se ublaži procikličnost trga listinjenja;

(b)  obseg likvidnostnih rezerv za izravnavo morebitne koncentracije podpore kreditnih institucij programom ABCP;

(c)  likvidnostno tveganje za investitorje zaradi neusklajene zapadlosti med financiranjem in naložbami.

Kadar pristojni organ ugotovi tveganje za finančno stabilnost finančne institucije ali vsega finančnega sistema, ne glede na svoje obveznosti v skladu s členom 21 sprejme ukrepe za ublažitev tega tveganja, svoje ugotovitve sporoči imenovanemu organu, pristojnemu za makrobonitetne instrumente v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Evropskemu odboru za sistemska tveganja, ter o tem obvesti Komisijo in Evropski parlament.

3b.  Pristojni organ skupaj z ESMA spremlja vsako morebitno izogibanje obveznostim iz člena 4(1a) te uredbe, ko so listinjenja posebej strukturirana ali se tržijo z namenom, ki ne sodi v področje uporabe teh obveznosti. Pristojni organ spremlja in poroča ESMA, ta pa oceni informacije, ki jih sporoči pristojni organ, ter poroča Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh pomembnih dogodkih, povezanih z razvijanjem tržnih praks na tem področju.

Člen 16a

Makrobonitetni nadzor trga listinjenja

1.  Evropski odbor za sistemska tveganja je v okviru svojih nalog odgovoren za makrobonitetni nadzor Evropske unije nad trgom vrednostnih papirjev, EBA pa je odgovoren za mikrobonitetni nadzor, pri čemer se upoštevajo posebnosti tržnih segmentov in kategorij sredstev.

2.  Po objavi dveletnega poročila o trgu vrednostnih papirjev iz člena 29 in zato, da se upoštevajo spremembe v tržnih razmerah, da se prepreči napihovanje cen sredstev v različnih tržnih segmentih ali kategorijah sredstev ter da se prepreči, da bi se trg listinjenja Unije v času krize zaprl, EBA v tesnem sodelovanju z ESRB v šestih mesecih od datuma objave navedenega poročila pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, vsaki dve leti zatem pa revidirane regulativne tehnične standarde, da se določi:

(a)  stopnja zadržanja iz člena 4(1) z največjim razponom od 5 % do 20 %, ki se uporablja za načine zadržanja, navedene v členu 4(2), ob upoštevanju posebnosti tržnih segmentov;

(b)   v kolikšnem obsegu jamstva veljajo za listinjena sredstva;

(c)   ali je originator pri določanju zahtevane stopnje zadržanja zadržal izpostavljenosti v svoji bilanci stanja za del njihove prvotne zapadlosti;

(d)  ali se zahtevane stopnje zadržanja zvišajo do največ 20 % oziroma utemeljitev, zakaj jo je treba prilagoditi navzdol, ob upoštevanju posebnosti tržnih segmentov in

(e)  ali se jamstva uporabljajo za listinjena sredstva.

Osnutek regulativnih tehničnih standardov se pripravi do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] ali, odvisno od primera, dve leti od datuma, ko je bil v skladu s tem odstavkom pripravljen zadnji osnutek regulativnih tehničnih standardov. Prilagoditev stopnje zadržanja, vključene v osnutek regulativnih tehničnih standardov, se začne uporabljati za listinjenja, ki do začetka veljavnosti teh regulativnih tehničnih standardov niso sporočena ECB v skladu s členoma 243 in 244 Uredbe (EU) št. 575/2013.

EBA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

3.  Po objavi poročila iz člena 29 te uredbe ESRB pripravi priporočila za države članice, v katerih izrecno navede, ali je treba ponovno oceniti ukrepe posojilojemalca, tudi prilagoditev najvišjega razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja, posojilom in prihodkom ali zneskom za servisiranje dolga in prihodkom za sredstva, ki se listinijo.

4.  Ko je osnutek regulativnega tehničnega standarda predložen v skladu z odstavkom 2 tega člena, Komisija tudi preuči, ali je treba v skladu s členom 270f Uredbe (EU) št. 575/2013 podati spremembe k stopnjam tveganja za listinjenje iz členov 259, 260, 261, 263 in 264 Uredbe (EU) št. 575/2013, in v skladu s tem po potrebi sprejme delegirane akte.

Člen 17

Upravne sankcije in popravni ukrepi

1.  Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije v skladu s členom 19 te uredbe, države članice določijo predpise o ustreznih upravnih sankcijah in popravnih ukrepih, ki se uporabljajo v primerih, ko:

(a)  originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil zahtev iz člena 4;

(b)  originator, sponzor in SSPE niso izpolnili zahtev iz člena 5;

(c)  se listinjenje šteje za enostavno, pregledno in standardizirano ter njegov originator, sponzor in SSPE niso izpolnili zahtev iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13 ▌;

(ca)  originator ali sponzor za svoje listinjenje uporablja oznako „STS“ s kršitvijo člena 6 te uredbe za druge primere kot to, da listinjenje izpolnjuje vse zahteve bodisi iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13 te uredbe;

(cb)  originator ali sponzor pošlje zavajajoče uradno obvestilo iz člena 14(1) te uredbe.

Države članice tudi zagotovijo učinkovito izvajanje upravnih sankcij in popravnih ukrepov.

2.  Te sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter vključujejo vsaj naslednje:

(a)  javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 22 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(b)  odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha določeno ravnanje in da ga ne ponovi več;

(c)  začasno prepoved članu originatorja, sponzorja, vodstvenega organa SSPE ali drugi fizični osebi, odgovorni za opravljanje upravljavske funkcije v teh družbah;

(d)  v primeru kršitve iz odstavka 1(c) tega člena, začasno prepoved originatorju, sponzorju in SSPE, da pošljejo uradno obvestilo, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13 te uredbe;

(e)  v primeru fizične osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan ... [začetek veljavnosti te uredbe]

(f)  ali v primeru pravne osebe najvišje upravne globe iz točke (e) ali do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na najnovejše računovodske izkaze, ki jih je odobrila uprava; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se upošteva skupni letni promet ali ustrezna oblika prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti glede na najnovejše konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja;

(g)  najvišje upravne globe v višini vsaj trikratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi presega najvišji znesek iz točk (e) in (f);

(ga)  najvišje upravne globe vsaj v višini zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi presega najvišji znesek iz točk (e) in (f) tega odstavka.

3.  Kadar se določbe iz prvega odstavka uporabijo za pravne osebe, države članice tudi zagotovijo, da pristojni organi upravne sankcije in popravne ukrepe iz odstavka 2 naložijo članom upravnega organa in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.

4.  Države članice zagotovijo, da je vsaka odločitev, s katero se naloži upravne sankcije in popravne ukrepe v skladu z odstavkom 2, ustrezno obrazložena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe na sodišču.

Člen 18

Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov

1.  Pristojni organi pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov iz člena 17 te uredbe izvajajo v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi;

(c)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

2.  Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij ali popravnih ukrepov, naloženih v skladu s členom 17, upoštevajo vse relevantne okoliščine, med drugim to, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica stvarne napake, po potrebi pa tudi:

(a)  pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, in ali je bilo pri zagotavljanju izpolnjevanja pogojev za enostavnost, preglednost in standardiziranost opravljeno posvetovanje s tretjo osebo;

(c)  finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana zlasti s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)  pomembnost pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube te osebe na podlagi kršitve;

(g)  prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Člen 19

Določbe o kazenskih sankcijah

1.  Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile predpisov o upravnih sankcijah ali popravnih ukrepih za kršitve, za katere se v njihovem nacionalnem pravu uporabljajo kazenske sankcije.

2.  Če države članice v skladu z odstavkom 1 sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitve iz člena 17(1) te uredbe, zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, sproženimi ob kršitvah iz člena 17(1), ter da te informacije zagotovijo tudi drugim pristojnim organom in ESMA, EBA in EIOPA, da lahko izpolnijo svojo obveznost glede sodelovanja v skladu s to uredbo.

Člen 20

Obveznosti obveščanja

Države članice Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA do [eno leto od začetka veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo o zakonih, predpisih in upravnih določbah za izvajanje tega poglavja, vključno z morebitnimi ustreznimi kazenskopravnimi določbami. Države članice Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh zakonov, predpisov in upravnih določb.

Člen 21

Sodelovanje med pristojnimi organi in evropskimi nadzornimi organi

1.  Pristojni organi iz člena 15 ter ESMA, EBA in EIOPA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjujejo informacije za opravljanje svojih nalog v skladu s členi 16 do 19, zlasti za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe.

1a.  V okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov se ustanovi poseben odbor za listinjenja, v okviru katerega pristojni organi tesno sodelujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s členi 16 do 19 te uredbe.

2.  Pristojni organi lahko pri izvajanju svojih pooblastil za sankcioniranje in za lažjo izterjavo denarnih kazni sodelujejo tudi s pristojnimi organi tretjih držav.

3.  Kadar pristojni organ ugotovi, da je prišlo do kršitve te uredbe, ali ima razlog, da tako domneva, o svojih ugotovitvah dovolj podrobno obvesti pristojni organ originatorja, sponzorja, prvotnega kreditodajalca, SSPE ali investitorja. Zadevni pristojni organi tesno sodelujejo pri usklajevanju svojega nadzora in tako zagotavljajo doslednost odločitev, pristojni organ, ki je kršitev zaznal, pa o tem nemudoma obvesti ESMA.

4.  Kadar se kršitev iz odstavka 3 nanaša zlasti na napačno ali zavajajoče uradno obvestilo v skladu s členom 14(1) te uredbe, pristojni organ, ki ugotovi kršitev, o svojih ugotovitvah nemudoma uradno obvesti ESMA, EBA in EIOPA.

5.  Po prejetju informacij iz odstavka 3 pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo ugotovljene kršitve in o tem uradno obvesti druge zadevne pristojne organe, zlasti originatorja, sponzorja, SSPE, ter pristojne organe imetnika pozicije v listinjenju, če je znan. V primeru nesoglasja med pristojnimi organi se zadeva ▌preda ESMA, uporabi pa se postopek iz člena 19 in po potrebi iz člena 20 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo splošne obveznosti sodelovanja in informacije, ki se izmenjajo v skladu z odstavkom 1 ter obveznosti obveščanja na podlagi odstavkov (3) in (4).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA predloži Komisiji do ... [dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Objava upravnih sankcij in popravnih ukrepov

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih spletnih straneh brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako odločitev, ki nalaga upravno sankcijo ali popravni ukrep zaradi kršitve členov 4, 5 ali 14(1) te uredbe, potem ko je o tej odločitvi uradno obveščen naslovnik sankcije ali ukrepa.

2.  Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter o naloženih sankcijah ali ukrepih.

3.  Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete in osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene o sorazmernosti objave takšnih podatkov za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava po mnenju pristojnega organa ogroža stabilnost finančnih trgov ali potekajočo preiskavo, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)  odložijo objavo odločitve o izreku upravne sankcije ali popravnega ukrepa, dokler zadevni razlogi proti objavi ne prenehajo obstajati, ali

(b)  objavijo odločitev, s katero se naloži upravna sankcija ali popravni ukrep, in vanjo za razumno obdobje ne vključijo identitete in osebnih podatkov naslovnika, če bodo v tem obdobju predvidoma prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo in če anonimna objava zagotavlja učinkovito zaščito teh osebnih podatkov, ali

(c)   sploh ne objavijo sklepa o izreku upravne sankcije ali popravnega ukrepa, če se možnosti iz točk (a) in (b) štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:

(i)  da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena;

(ii)  da bo objava takšnih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

4.  V primeru odločitve, da se sankcija ali ukrep objavi anonimno, se lahko objava zadevnih podatkov odloži. Kadar se zoper odločitev o naložitvi sankcije ali popravnega ukrepa vloži pritožba pred ustreznim sodnim organom, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih poleg tega nemudoma dodajo informacije o tem in vse poznejše informacije o rezultatu pritožbe. Objavi se tudi vsaka sodna odločba, s katero se naloži upravna sankcija ali popravni ukrep.

5.  Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 1 do 4 ostane na njihovi uradni spletni strani najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnem spletnem mestu pristojnega organa, in sicer toliko časa, kolikor zahtevajo veljavni predpisi o varstvu podatkov.

6.  Pristojni organi obvestijo EBA, EIOPA in ESMA o vseh naloženih upravnih sankcijah in popravnih ukrepih in o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi ter o izidu pritožb. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA, EBA ali EIOPA.

7.  ESMA, EBA in EIOPA skupaj vzdržujejo osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah in popravnih ukrepih, o katerih so obveščeni. Do te zbirke podatkov imajo dostop zgolj pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih posredujejo pristojni organi v skladu z odstavkom 6.

Poglavje 4a

Zahteve za repozitorij listinjenj

Člen 22a

Splošne zahteve

1.  Repozitorij listinjenj:

(a)   ima zanesljive ureditve upravljanja, vključno z jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi in ustreznimi mehanizmi notranjega nadzora, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo vsako razkritje zaupnih informacij;

  (b)  vzdržuje in izvaja učinkovite pisne organizacijske in upravne dogovore, s katerimi opredeli in upravlja vsa morebitna navzkrižja interesov v zvezi z njegovimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, ki je z njimi posredno ali neposredno tesno povezana;

(c)  vzpostavi ustrezne politike in postopke, ki bodo dovolj učinkoviti za zagotovitev svoje skladnosti z vsemi določbami te uredbe ter njihovega izpolnjevanja s strani vodij in zaposlenih; ter

(d)  vzdržuje in uporablja ustrezno organizacijsko strukturo za zagotovitev svojega neprekinjenega in pravilnega delovanja pri opravljanju svojih storitev in dejavnosti. V ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

2.  Repozitorij listinjenj, ki ponuja pomožne storitve, kot so analiza, tržne napovedi, ocene gospodarskih gibanj, analize oblikovanja cen in druge splošne podatkovne analize, pa tudi s tem povezane distribucijske storitve, zagotovi, da so te pomožne storitve operativno ločene od njegove naloge, da centralno zbira in vzdržuje evidence o listinjenjih, kot je določeno v členu 5(1) te uredbe.

3.  Višje vodstvo in člani odbora repozitorija listinjenj morajo imeti dovolj dober ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija.

4.  Repozitorij listinjenj ima objektivne, nediskriminatorne in javno objavljene zahteve za dostop originatorjev, sponzorjev in SSPE, za katere velja obveznost preglednosti iz člena 5(1) te uredbe. Repozitorij listinjenj ponudnikom storitev zagotovi nediskriminatorni dostop do informacij, ki jih hrani, če s tem soglašajo zadevne nasprotne stranke. Omejevanje dostopa je dovoljeno le, če je njegov namen nadzorovati tveganje za podatke, ki jih vsebuje repozitorij listinjenj.

5.  Repozitorij listinjenj javno objavi cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja v skladu s to uredbo. Cene in pristojbine se objavijo za vsako posamezno storitev posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji, ki jih je treba izpolniti za upravičenost do teh znižanj. Originatorjem, sponzorjem in SSPE omogoči izpolnjevanje zahtev glede informacij za ločen dostop do posebnih storitev. Cene in pristojbine, ki jih repozitorij listinjenj zaračuna, so vezane na stroške.

6.  Repozitorij listinjenj vzpostavi ustrezne postopke za zagotovitev kakovosti objavljenih informacij.

7.  Za zagotovitev dosledne uporabe zahtev glede preglednosti in natančnosti informacij ESMA razvije osnutek regulativnih standardov, v katerih natančno opredeli postopke, ki jih repozitorij listinjenj uporablja za to, da preveri celovitost in pravilnost informacij, ki jih predložijo originatorji, sponzorji in SSPE v skladu s členom 5(2).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22b

Operativna zanesljivost

1.  Repozitorij listinjenj ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov. Ti sistemi so zanesljivi in varni ter imajo ustrezne zmogljivosti za obdelavo prejetih podatkov.

2.  Repozitorij listinjenj vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija listinjenj. Takšen načrt predvideva vsaj vzpostavitev rezervnih zmogljivosti.

3.  Repozitorij listinjenj, ki mu je bila odvzeta registracija, zagotovi pravilno zamenjavo, vključno s prenosom podatkov v druge repozitorije listinjenj.

Člen 22c

Varovanje in evidentiranje

1.  Repozitorij listinjenj zagotovi zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih na podlagi člena 5(1).

2.  Repozitorij listinjenj lahko podatke, ki jih prejme v skladu s to uredbo, v komercialne namene uporablja le, če originator, sponzor ali SSPE s tem soglaša.

3.  Repozitorij listinjenj takoj evidentira informacije, prejete v skladu s členom 5(1), in jih hrani vsaj deset let po prenehanju ustreznih pogodb. Za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov uporabi pravočasne in učinkovite postopke evidentiranja.

4.  Repozitorij listinjenj originatorju, sponzorju ali SSPE pravočasno dovoli dostop do podatkov o tej pogodbi in njihovo popravljanje.

5.  Repozitorij listinjenj sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev zlorabe informacij v svojih sistemih.

Fizična oseba, ki je tesno povezana z repozitorijem listinjenj, ali pravna oseba, ki je nadrejeno ali podrejeno podjetje repozitorija listinjenj, ne uporablja v komercialne namene zaupnih informacij, evidentiranih v tem repozitoriju.

Člen 22d

Preglednost in razpoložljivost podatkov

1.  Repozitorij listinjenj v rednih presledkih in na lahko dostopen način objavi informacije v skladu s členom 5(1) te uredbe, ki se mu sporočijo, in sicer na standardni predlogi.

2.  Repozitorij listinjenj zbira in vzdržuje podatke ter zagotovi, da imajo subjekti iz odstavka 3 neposreden in takojšen dostop do informacij iz odstavkov 1(a) in (d) člena 5 te uredbe, ki jim omogočajo izpolnitev njihovih odgovornosti in nalog.

3.  Repozitorij listinjenj sporoča skupne podatke na podlagi standardizirane predloge, ki jo zagotovi ESMA. ESMA te informacije objavi v skladu s členom 5(3) te uredbe.

4.  Repozitorij listinjenj da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog:

(a)  ESMA;

(b)  pristojni organ, določen v skladu s členom 15 te uredbe;

5.  ESMA deli informacije, potrebne za opravljanje nalog, z drugimi ustreznimi organi Unije.

6.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, vključno s standardiziranimi predlogami, ki določajo informacije, ki jih zagotovijo originator, sponzor in SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu z odstavki 1(a) in (d) člena 5 te uredbe, ter njihovo obliko.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22e

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5i(7), 5p(3) in 22f(1)se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Pooblastilo iz členov 5i(7), 5p(3) in 22f(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje z ESMA.

5.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5i(7), člena 5p(3) in člena 22f(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Poglavje 4b (novo)

Ureditev za tretje države

Člen 22f

Enakovrednost in priznanje regulativnega okvira

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22e za dopolnitev te uredbe tako, da določi, da so pravne, nadzorne in izvrševalne ureditve tretje države:

(a)  enakovredne zahtevam iz členov od 7 do 10 za listinjenje, ki ni ABCP, in členov od 11 do 13 za listinjenje ABCP ter nadzornim pooblastilom in sankcijam iz poglavja 4; in

(b)  se učinkovito uporabljajo ter izvršujejo enakopravno in brez izkrivljanja, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.

2.  Kadar Komisija sprejme delegirani akt o enakovrednosti v zvezi s tretjo državo, kot izhaja iz odstavka 1 tega člena, se šteje, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov od 7 do 10 za listinjenje, ki ni ABCP, ter členov od 11 do 13 za listinjenje ABCP, če je originator, sponzor ali SSPE tega listinjenja ustanovljen v tej tretji državi in originator, sponzor in SSPE, kot je ustrezno, izpolnjujejo ustrezne obveznosti te tretje države v zvezi z listinjenjem.

3.  Komisija v sodelovanju z ESMA spremlja, ali tretje države, na katere se nanašajo sprejeti delegirani akti o enakovrednosti, učinkovito izvajajo zahteve, enakovredne tistim iz členov od 6 do 14, in o tem redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar poročilo razkrije, da organi tretje države nezadostno ali nedosledno uporabljajo enakovredne zahteve, Komisija v 30 koledarskih dneh po predložitvi poročila razmisli o morebitni razveljavitvi priznanja enakovrednosti zadevnega pravnega okvira tretje države.

NASLOV III

SPREMEMBE

Člen 23

Sprememba Direktive 2009/65/ES

Člen 50a Direktive 2009/65/ES se črta.

Člen 24

Sprememba Direktive 2009/138/ES

Direktiva 2009/138/ES se spremeni:

(1)  v členu 135 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, s katerimi brez poseganja v člen 101(3) opredeli okoliščine, v katerih se lahko uvedejo sorazmerne dodatne kapitalske zahteve, če so kršene zahteve iz členov 3 in 4 Uredbe [uredba o listinjenju].

3. Za dosledno harmonizacijo v zvezi z odstavkom 2 EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija za izračun v njem navedene sorazmerne dodatne kapitalske zahteve.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“

(2)  Člen 308b(11) se črta.

Člen 25

Sprememba Uredbe (ES) št. 1060/2009

Uredba Komisije (ES) št. 1060/2009 se spremeni:

(1)  V uvodnih izjavah 22 in 41, v členu 8c in v točki 1 Priloge II se besedna zveza „strukturirani finančni instrument“ v ustreznem številu in sklonu nadomesti z besedno zvezo „instrument listinjenja“ v ustreznem številu in sklonu.

(2)  V uvodnih izjavah 34 in 40, v členih 8(4), 8c, 10(3) in 39(4) ter v 5. odstavku točke 2 oddelka A Priloge I, v točki 5 oddelka B Priloge I, v Prilogi II (v naslovu in v točki 2), v točkah 8, 24 in 45 dela I Priloge III in v točki 8 dela III Priloge III se besedna zveza „strukturirani finančni instrument“ v ustreznem številu in sklonu nadomesti z besedno zvezo „instrument listinjenja“ v ustreznem številu in sklonu.

(3)  V členu 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba določa tudi obveznosti izdajateljev in povezanih tretjih oseb, ustanovljenih v Uniji, glede instrumentov listinjenja.“

(4)  V členu 3 se točka (l) nadomesti z naslednjim:

„(l) ‚instrument listinjenja‘ pomeni finančni instrument ali drugo sredstvo, ki je rezultat posla ali sheme listinjenja iz člena 2(1) Uredbe [ta uredba];

(5)  Člen 8b se črta.“

Člen 26

Sprememba Direktive 2011/61/EU

Člen 17 Direktive 2011/61/EU se črta.

Člen 27

Sprememba Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)  členu 2 se dodata odstavka 30 in 31:

„(30) ,krita obveznica‘ pomeni obveznico, ki izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(31) ,subjekt krite obveznice‘ pomeni izdajatelja ali kritno premoženje krite obveznice.“;

(2)  členu 4 se dodata odstavka 5 in 6:

„5. Člen 4(1) se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem, v smislu Uredbe [uredba o listinjenju], pod pogojem da:

(a) v primeru subjektov s posebnim namenom pri listinjenju subjekt s posebnim namenom pri listinjenju izdaja izključno instrumente listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13 ter člena 6 Uredbe [uredba o listinjenju];

(b) se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabljajo samo za zavarovanje obrestnih ali valutnih neusklajenosti v okviru kritih obveznic ali listinjenja; ter

(c) dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotnih strank v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti kritih obveznic ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi s kritimi obveznicami ali listinjenjem.

6. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena in ob upoštevanju potrebe po preprečitvi regulativne arbitraže, evropski nadzorni organi pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila za določitev, kateri dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotne stranke v smislu odstavka 5.

Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji v [šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

(3)  V členu 11 se odstavek 15 nadomesti z naslednjim:

„15. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena evropski nadzorni organi pripravijo skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto zavarovanja in ločevanja, ki se zahtevajo za zagotavljanje skladnosti z odstavkom 3;

(b) postopke, ki jih nasprotne stranke in ustrezni pristojni organi uporabljajo, ko uveljavljajo izjemo iz odstavkov 6 do 10;

(c) veljavna merila iz odstavkov 5 do 10, vključno predvsem z določitvijo, kaj bi se moralo šteti kot dejanska ali pravna ovira za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

Raven in vrsto zahtevanega zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem v smislu [ta uredba] ter izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4(5) te uredbe in zahteve iz členov 7 do 10 ali členov 11 do 13 ter člena 6 Uredbe [uredba o listinjenju], se določi ob upoštevanju vseh morebitnih ovir pri izmenjavi zavarovanja v zvezi z obstoječimi dogovori o zavarovanju v okviru kritih obveznic ali listinjenja. Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji v [šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.“

Člen 28

Prehodne določbe

1.  Ta uredba se uporablja za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani [datum začetka veljavnosti te uredbe] ali pozneje, ob upoštevanju odstavkov 2 do 6.

2.  V zvezi z neporavnanimi pozicijami v listinjenju na dan [datum začetka veljavnosti te uredbe] lahko originatorji, sponzorji in SSPE oznako „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, uporabljajo samo, če so izpolnjene zahteve iz člena 6 te uredbe.

3.  V zvezi z listinjenjem, katerega vrednostni papirji so bili izdani 1. januarja 2011 ali pozneje, vendar pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], in listinjenjem, izdanim pred tem datumom, pri katerem so bile nove osnovne izpostavljenosti dodane ali zamenjane po 31. decembru 2014, se zahteve glede skrbnega pregleda, določene v Uredbi (EU) št. 575/2013, Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/35 in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 231/2013, še naprej uporabljajo v različici, ki velja dne .... [dan pred datumom začetka veljavnosti te uredbe].

4.  V zvezi s pozicijami v listinjenju, ki so na dan [datum začetka veljavnosti te uredbe] neporavnane, kreditne institucije ali investicijska podjetja, kakor so opredeljeni v členu 4(1) in (2) Uredbe (EU) št. 2013/575, zavarovalnice, kakor so opredeljene v členu 13(1) Direktive 2009/138/ES, pozavarovalnice, kakor so opredeljene v členu 13(4) Direktive 2009/138/ES in upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kakor so opredeljeni v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU, še naprej uporabljajo člen 405 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter poglavja 1, 2 in 3 ter člen 22 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 625/2014, člena 254 in 255 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2015/35 oziroma člen 51 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013, in sicer v različici, ki je na voljo na dan [dan pred začetkom veljavnosti te uredbe].

5.  Do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s členom 4(6) te uredbe, originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalec za namen izpolnjevanja obveznosti iz člena 4 te uredbe za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani [datum začetka veljavnosti te uredbe] ali pozneje, uporabljajo določbe poglavij 1, 2 in 3 ter člena 22 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 625/2014.

6.  Do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s členom 5(3) te uredbe, originatorji, sponzorji in SSPE za namen izpolnjevanja obveznosti iz točk (a) in (e) člena 5(1) te uredbe informacije, navedene v prilogah I do VIII k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 2015/3, objavijo na spletni strani iz člena 5(2).

Člen 29

Poročila

1.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta objavi poročilo o izvajanju zahtev po enostavnem, preglednem in standardiziranem listinjenju, kakor je določeno v členih 6 do 14 te uredbe.

2.  Komisija do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in po posvetu z evropskimi nadzornimi organi in ESRB objavi poročilo o učinkih te uredbe na trg listinjenja v Uniji. Poročilo vsebuje zlasti oceno vsega naslednjega:

(a)  učinkov uvedbe oznake za listinjenje STS, vključno na realno gospodarstvo, zlasti pa na dostop MSP do posojil;

(b)  delovanja tega trga;

(c)  učinkov medsebojne povezanosti finančnih institucij in stabilnosti finančnega sektorja.

2a.  EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA po datumu začetka veljavnosti te uredbe vsaj na dve leti objavi poročilo o tem, kako udeleženci na trgu izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, zlasti pa zahteve o zadržanju tveganja ter načinih zadrževanja tveganja v skladu s členom 4(2).

3.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA do [tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe] objavi poročilo o delovanju zahtev glede preglednosti iz člena 5 te uredbe in o stopnji preglednosti trga listinjenja v Uniji.

3a.  ESMA do … [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA objavi poročilo o izvedljivosti regulativnega okvira, ki dopolnjuje novi okvir za listinjenje, določen v tej uredbi, o vzpostavitvi sistema bank z omejenimi licencami, ki opravljajo funkcije SSPE in imajo izključno pravico do nakupa izpostavljenosti od originatorjev in prodaje terjatev, podprte s kupljenimi izpostavljenostmi do vlagateljev. V poročilu se podrobno preučijo prednosti in slabosti z vidika javne politike in realnega sektorja v zvezi z jasno določenimi subjekti, ki so pod posebnim nadzorom in insolvenčno ureditvijo, ki zajema bistvene dejavnosti posredništva med originatorji in investitorji, v primerjavi s sedaj zelo heterogenimi razmerami.

3b.  EBA do … [eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA objavi poročilo o izvedljivosti okvira za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje, omejeno na listinjenje bilanc, ki vključuje predloge za primerne kapitalske zahteve tega listinjenja.

3c.  Komisija na podlagi poročila EBA iz odstavka 3b predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] poročilo o vzpostavitvi okvira za predloge enostavnega, preglednega in standardiziranega sintetičnega listinjenja, omejeno na listinjenje bilanc, ki vključuje predloge za primerne kapitalske zahteve tega listinjenja ter po potrebi zakonodajne predloge.

Člen 30

Pregled

Komisija do … [tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

V poročilu se upoštevajo zlasti ugotovitve iz poročil iz člena 29(1) do (3c).

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

PRILOGA I

Seznam kršitev iz člena 5j

I  Kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov:

(a)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(1), če nima vzdržljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, primernimi mehanizmi za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo razkritje zaupnih informacij;

(b)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(2), če ne vzdržuje ali izvaja pisno določene organizacijske in upravne ureditve, s katero lahko opredeli in obvladuje vsa morebitna navzkrižja interesov, pri katerih so vpleteni njegovi vodstveni delavci, zaposleni in vse osebe, ki so posredno ali neposredno tesno povezane z repozitoriji;

(c)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(3), če ne vzpostavi ustreznih politik in postopkov za zagotovitev skladnosti z vsemi določbami te uredbe, vključno z ravnanjem vodstva in zaposlenih;

(d)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(4), če ne vzdržuje ali upravlja ustrezne organizacijske strukture, da zagotovi svoje neprekinjeno in pravilno delovanje pri opravljanju storitev in dejavnosti;

(e)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(5), če pomožnih storitev operativno ne loči od funkcije centralnega zbiranja in vzdrževanja evidenc o izvedenih finančnih instrumentih;

(f)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(6), če ne poskrbi, da imajo njegovo višje vodstvo in člani odbora zadosten ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija;

(g)  repozitorij listinjenj krši člen 22a(7), če nima objektivnih, nediskriminatornih in javno objavljenih zahtev za dostop ponudnikov storitev ter originatorjev, sponzorjev in SSPE, za katere velja obveznost poročanja iz člena 5(1) te uredbe;

(h)  repozitorij listinjenj krši člen 22b(8), če ne poskrbi za javno objavo cen in pristojbin, povezanih s storitvami, ki jih ponuja v skladu s to uredbo, če poročevalcem ne omogoča ločenega dostopa do specifičnih storitev ali če zaračunava cene in pristojbine, ki niso sorazmerne s stroški.

II  Kršitve, povezane z operativnimi zahtevami:

(a)  repozitorij listinjenj krši člen 22b(1), če ne ugotovi virov operativnega tveganja in jih z razvojem ustreznih sistemov, kontrol in postopkov ne zmanjša na najnižjo možno raven;

(b)  repozitorij listinjenj krši člen 22b(2), če ne vzpostavi, izvaja ali vzdržuje ustrezne politike neprekinjenega poslovanja in načrta za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija listinjenj;

(c)  repozitorij listinjenj krši člen 22c(1), če ne poskrbi za zaupnost, celovitost ali varstvo informacij, prejetih v skladu s členom 5(2) te uredbe;

(d)  repozitorij listinjenj krši člen 22c(2), če informacije, ki jih prejme v skladu s to uredbo, uporabi v komercialne namene brez soglasja zadevnih nasprotnih strank;

(e)  repozitorij listinjenj krši člen 22c(3), če nemudoma ne evidentira informacij, prejetih v skladu s členom 5, ali jih ne hrani vsaj deset let po prenehanju zadevnih pogodb ali če ne uporablja pravočasnih in učinkovitih postopkov evidentiranja za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov;

(f)  repozitorij listinjenj krši člen 22c(5), če pogodbenim strankam ne dovoli pravočasno dostopa do informacij o pogodbi in njihovega popravljanja;

(h)  repozitorij listinjenj krši člen 22c(6), če ne sprejme vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje kakršne koli zlorabe informacij, ki jih hrani v svojih sistemih.

III  Kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij:

(a)  repozitorij listinjenj krši člen 5d(1), če ne poskrbi za redno objavo združenih podatkov o informacijah, ki so mu bile sporočene, na lahko dostopen način;

(b)  repozitorij listinjenj krši člen 5d(2), če subjektom iz člena 5d(3) ne omogoči neposreden in takojšen dostop do podatkov iz člena 5, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.

IV  Kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti:

(a)  repozitorij listinjenj krši člen 5f(1), če pri odzivu na enostaven zahtevek za informacije ESMA v skladu s členom 5f(2) ali pri odzivu na sklep ESMA o zahtevi za informacije v skladu s členom 5f(3) predloži napačne ali zavajajoče informacije;

(b)  repozitorij listinjenj predloži napačne ali zavajajoče odgovore na vprašanja, zastavljena v skladu s členom 5g(1)(c);

(c)  repozitorij listinjenj ne ravna pravočasno skladno z nadzornim ukrepom, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 5q.

(d)  repozitorij listinjenj organu ESMA ne sporoči pravočasno bistvenih sprememb pogojev za začetno registracijo.

PRILOGA II

Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 22j(3).

Naslednji koeficienti se seštevajo in uporabijo za osnovne zneske iz člena 5j(2):

I  Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(a)  če se je kršitev večkrat ponovila, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(b)  če je kršitev trajala več kot en mesec, se uporabi koeficient 1,5;

(c)  če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji repozitorija listinjenj, zlasti v njegovih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2;

(d)  če kršitev negativno vpliva na kakovost podatkov, ki jih hrani, se uporabi koeficient 1,5;

(e)  če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(f)  če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(g)  če višje vodstvo repozitorija listinjenj pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.

II  Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(a)  če je kršitev trajala manj kot 24 ur, se uporabi koeficient 0,9;

(b)  če lahko višje vodstvo repozitorija listinjenj dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7;

(c)  če je repozitorij listinjenj o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestil ESMA, se uporabi koeficient 0,4;

(d)  če je repozitorij listinjenj prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da se podobna kršitev v prihodnje ne bo mogla pripetiti, se uporabi koeficient 0,6.

  • [1]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
  • [2]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
  • [3] * Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
  • [4]   UL C 82, 3.3.2016, str. 1.
  • [5]   UL C 219, 17.6.2016, str. 2.
  • [6]   Delegirana uredba Komisije z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
  • [7]   Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).
  • [8]   Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str.  263).
  • [9]   Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
  • [10]   Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
  • [11]   Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
  • [12]   Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

PRILOGA: LIST OF ENTITIES OR PERSONSFROM WHOM THE RAPPORTEUR HAS RECEIVED INPUT

The following list is drawn up on a purely voluntary basis under the exclusive responsibility of the rapporteur. The rapporteur has received input from the following entities or persons in the preparation of the report:

At the first stakeholders meeting on 25 January 2016:

Entity and/or person

AFME, Richard Hopkin

AIMA, Jane Moran

APG, Johan Banard

Bank of America Merill Lynch, Alexander Batchvarov

Blackrock, Carey Evans

Deutsche Bank, Stephanie Schneider

European Association of Public Banks, Thorsten Guthke

European Banking Federation, Enrique Velazquez

Financing and Leasing Association, Edward Simpson

French Banking Federation, Antoine Garnier

HSBC, Constance Usherwood

ING, Johanneke Weitjens

Intesa Sanpaolo, Francesca Passamonti

Lease Europe, Ingrid Vermeersch

Nederlandse Vereniging van Banken, Martijn Vliegenthart

NN Investment Partners, Emanuel van Praag

PGGM, Michel De Jonge

Prime Collateralised Securities, Ian Bell

At the second stakeholders meeting on 21 June 2016:

Entity and/or person

AFME, Richard Hopkin

AIMA, Jane Moran

AmCham, Cameron Morrisy

APG, Johan Banard

Association of British Insurers, Julie Shah

Association of Danish Mortgage Banks, Jens Valdemar Krenchel

Association of German Banks, Kolja Gabriel

Autorité des Marchés Financiers, Veronique Cerneau

AXA Group, Emmanuelle Nasse-Bridier

Bank of America Merill Lynch, Alexander Batchvarov

Banking & Payments Federation Ireland, Niamh O'Donnellan

Blackrock, Carey Evans

BMW, Maurus Unsoeld

British Banking Association, Ashley Dorrington

CreditUtility, Casey Campbell & Tamar Joulia-Paris

CREFC Europe, Peter Cosmetatos

Dutch Securitisation Association, Rob Koning

EuroABS, Ben Bates

European Association of Public Banks, Thorsten Guthke

European Banking Federation, Enrique Velazquez

European Financial Services Round Table, Rémi Haumonté

European Fund and Asset Management Association, Vincent Dessard

European Investment Fund, George Passaris

Finance Watch, Frederic Hache

Financing and Leasing Association, Edward Simpson

Fleishman Hillard, Chiara Sandon

Ford Credit Europe, Eugene Scales

French Asset Management Association, Maria Goncalves

French Banking Federation, Antoine Garnier

HSBC, Constance Usherwood

ING, Johanneke Weitjens

Insurance Europe, Alois Thiant

International Capital Market Association, Patrik Karlsson

Italian banking association, Emanuela Farris

KfW Bankengruppe, Helmut von Glasenapp

Lease Europe, Ingrid Vermeersch

Loan Market Association, Nicholas Voisey

McGraw Hill Financial, David Henry Doyle

Moody’s Investors Service, Winifred Alexander-Tate

NN Investment Partners, Emanuel van Praag

PGGM, Michel De Jonge

Prime Collateralised Securities, Ian Bell

Prudential M&G, Branimira Radoslavova

Société Générale, Hugues Saillard

Standard Life Investment, Anne Schneider

The Investment Association, Pamela Gachara

TwentyFour Asset Management, Rob Ford

Verband der Automobilindustrie, Ralf Diemer

Webers Handwick, Katie LaZelle

Other persons, who were not present at one of the two stakeholders meetings:

Entity and/or person

Bundesverband der Deutschen Industrie e.V., Reinhard Kudiß

CEPS, Karel Lannoo

CFA Institute, Josina Kamerling

De Argumentenfabriek, Robin Fransman

Deutsche Bank, Stephanie Schneider

Deutscher Industrie- und Handelskammertag e.V., Susanne Lechner

Deutsches Aktieninstitut e.V., Norbert Kuhn

EURONEXT, Daphne van der Stam

European Central Bank, Vítor Constâncio

European Court of Auditors, Baudilio Tomé Muguruza

European Investment Bank, Susanne Fuhrmann

ESMA, Steven Maijoor

FESSUD, Marie Lepretre

Financial Conduct Authority, Nicholas Herbert-Young

French Association of Specialised Finance Companies, Louis-Marie Durand

Intesa Sanpaolo, Francesca Passamonti

Investment Association, Pamela Gachara

Nederlandse Vereniging van Banken, Martijn Vliegenthart

Rabobank, Bas Brouwers

Santander, Andrew Scourse

Scope Ratings AG, Torsten Hinrichs

U.S. Treasury Representative, Lawrence Norton

University of Amsterdam, Ewald Engelen

University of the West of England, Daniela Gabor

VNO-NCW, Winand Quaedvlieg

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Skupna pravila listinjenja in vzpostavljanje evropskega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje

Referenčni dokumenti

COM(2015)0472 – C8-0288/2015 – 2015/0226(COD)

Datum predložitve EP

30.9.2015

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

14.10.2015

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.10.2015

IMCO

14.10.2015

JURI

14.10.2015

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

13.10.2015

IMCO

10.11.2015

JURI

13.10.2015

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Paul Tang

26.11.2015

 

 

 

Obravnava v odboru

24.5.2016

13.6.2016

21.6.2016

11.10.2016

Datum sprejetja

8.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Othmar Karas, Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Fabio De Masi, Ildikó Gáll-Pelcz, Eva Joly, Siegfried Mureşan, Joachim Starbatty, Tibor Szanyi

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Salvatore Cicu, Jan Huitema, Seán Kelly, Mairead McGuinness, Jens Nilsson

Datum predložitve

19.12.2016