Postopek : 2015/2327(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0389/2016

Predložena besedila :

A8-0389/2016

Razprave :

PV 01/02/2017 - 20
CRE 01/02/2017 - 20

Glasovanja :

PV 02/02/2017 - 7.7
CRE 02/02/2017 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0018

POROČILO     
PDF 767kWORD 99k
18.1.2017
PE 587.695v03-00 A8-0389/2016

o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES

(2015/2327(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Milan Zver

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Postopek in viri

Poročevalcu je bila septembra 2015 zaupana naloga, da pripravi poročilo o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(1). Od takrat je poročevalec zbral veliko informacij iz različnih virov.

Koristne izhodiščne informacije je pridobil zlasti iz študije Erasmus+: decentralised implementation - first experiences (Erasmus+: decentralizirano izvajanje – prve izkušnje), ki jo je naročil tematski sektor B Evropskega parlamenta, pripravilo pa Združenje za akademsko sodelovanje (ACA)(2). Ta poglobljena analiza temelji na raziskavi, opravljeni med aprilom in junijem 2016. Študija vključuje spletno anketo z vprašalnikom, naslovljeno na vse nacionalne agencije Erasmus+, in pogovore s predstavniki desetih nacionalnih agencij, da bi opredelili prve izkušnje pri izvajanju decentraliziranih ukrepov programa Erasmus+.

Poleg tega je Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) izvedla oceno izvajanja na evropski ravni, v okviru katere je bila opravljena interna analiza ključnih elementov izvajanja programa, vključno s področjem športa(3). K oceni sta priložena dva raziskovalna dokumenta. V prvem so predstavljene ugotovitve glede izvajanja ključnega ukrepa 1 – učna mobilnost posameznikov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, v drugem pa je obravnavan ključni ukrep 2 – sodelovanje za inovacije in izmenjava dobre prakse na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Poleg tega je bil poročevalec pri zbiranju dodatnih informacij o izvajanju programa nenehno v stiku s številnimi deležniki iz vseh sektorjev programa. Sestal se je s predstavniki Generalnega direktorata Komisije za izobraževanje in kulturo (GD EAC) ter Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

Poročevalec se je 23. septembra 2016 v Ljubljani udeležil razprave med deležniki, ki jo organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Na tem srečanju bo s komisarjem Navracsicsem ter deležniki, ki delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, razpravljal o stanju procesa izvajanja in morebitnih nadaljnjih izboljšavah programa.

Poročevalec je med pripravo tega poročila preučil tudi ključne dokumente Komisije, predvsem letne delovne programe za izvajanje programa Erasmus+ za leta 2014(4), 2015(5) in 2016(6) ter prvo oceno, ki jo je pripravila Komisija in je predstavljena v njenem poročilu o izvajanju programa Erasmus+ v letu 2014(7).

Poročevalec se dobro zaveda, da po manj kot treh letih izvajanja programa Erasmus+ kljub vsem prizadevanjem pri zbiranju informacij ni mogoče pripraviti popolne kvantitativne in kvalitativne ocene programa. Za oceno končnega učinka programa Erasmus+ bo treba v preostalem programskem obdobju zbrati več informacij.

Zato želi s tem poročilom o izvajanju ponuditi pregled nad izvajanjem programa v prvih dveh letih in pol njegovega obstoja. V poročilu so predstavljene priložnosti in glavni izzivi ter predlogi za izboljšave v preostalih štirih letih in pol izvajanja programa. Zaključki in priporočila naj bi se upoštevali v poročilu o vmesni oceni programa, ki ga bo Komisija predložila ob koncu leta 2017. V poročilu o izvajanju so predstavljene tudi nekatere zamisli, ki bi lahko bile pomembne pri pogajanjih za prihodnje programsko obdobje.

Izvor in struktura programa

Program Erasmus+, ki se je začel izvajati leta 2014, temelji na dolgem predhodnem razvoju programov EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Potem ko se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo izvajati več različnih programov, se je v devetdesetih letih z uvedbo programov Socrates (izobraževanje) in Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje in usposabljanje) začela racionalizacija programov na področju izobraževanja in usposabljanja. Program vseživljenjskega učenja (2007–2013) je v skupni okvir združil obstoječe podporne programe iz sheme Socrates in programa Leonardo da Vinci. Največja sprememba je bila dosežena z oblikovanjem programa Erasmus+, pri katerem so vsi programi za izobraževanje, usposabljanje in mladino združeni v en krovni program (tako imenovani celostni pristop). V program je prvič vključen tudi sektor športa kot nov element podpore.

Program Erasmus+ je z novim celostnim pristopom organiziran na podlagi treh ključnih ukrepov: (1) učna mobilnost posameznikov, (2) sodelovanje za inovacije in izmenjava dobre prakse ter (3) podpora za reformo politik. V poglavju o izobraževanju in usposabljanju ter poglavju o mladini so določeni jasni posebni cilji in ustrezne dejavnosti ključnih ukrepov. Sektor športa je obravnavan v ločenem poglavju in ni organiziran na podlagi ključnih ukrepov.

Glavni zaključki in priporočila

Mnogi državljani EU cenijo program Erasmus+ kot glavno orodje za podpiranje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa ter ga štejejo za zgodbo o uspehu evropskega povezovanja. Splošni zaključek je, da program potencialnim udeležencem ponuja različne nove priložnosti, njegovi cilji pa naj bi bili precej povezani s trenutnimi politikami na ustreznih področjih.

Glede prepoznavnosti programa je zaključek dvojen. Na eni strani se je z združitvijo različnih programov v enoten program povečala prepoznavnost podpore EU, zaradi česar se je povečala tudi javna in politična pozornost, namenjena programu. Na drugi strani kar nekaj deležnikov izraža nezadovoljstvo nad tem, da zdaj zaradi kompleksnosti celotnega programa različni sektorji niso prepoznavni.

Cilj glede poenostavitve je bil večinoma dosežen z uvedbo več novih ukrepov, kot je zagotavljanje digitalnih storitev za postopek vlaganja vlog in vodenje projektov. Številni deležniki cenijo tudi uvedbo sistema stroškov na enoto, s katerim se poenostavlja finančno upravljanje programa.

Kljub temu sta bili prvi dve leti in pol izvajanja nedvomno težki in zahtevni. Komisija je medtem izboljšala izvedbene ukrepe in ponovno deluje v skladu s predvidenim načrtom. Toda za to, da bo program tudi dejansko uspešen, je treba narediti še veliko. Poročevalec je na primer opazil, da je raven zadovoljstva v različnih sektorjih programa in v zvezi z različnimi ključnimi ukrepi različna.

Poročevalec meni, da je treba izpostaviti zlasti naslednje glavne zaključke in priporočila.

Medsektorsko sodelovanje

Poenostavljena struktura programa je bila uvedena, da bi se ustvarile sinergije in spodbudilo medsektorsko sodelovanje različnih sektorjev izobraževanja, usposabljanja in mladine(8). Po mnenju dveh tretjin nacionalnih agencij je večja možnost za medsektorsko sodelovanje eden od največjih pozitivnih vidikov programa Erasmus+, čeprav tako sodelovanje dejansko ne poteka. Poročevalec zato poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi možnosti za spodbujanje in pospeševanje medsektorskega sodelovanja. Poleg tega se zdi, da pomen izraza „medsektorsko sodelovanje“ ni jasen. Izraz se na primer uporablja za sodelovanje med prijavitelji in upravičenci iz različnih sektorjev, za sodelovanje med sektorji, ki jih upravlja ena nacionalna agencija, ali celo za sodelovanje med nacionalnimi agencijami z različnimi portfelji. Zato poročevalec za prihodnje programsko obdobje predlaga jasno opredelitev medsektorskih projektov.

Proračun

Celotni proračun programa se je v primerjavi s prejšnjo generacijo programov precej povečal. dstotno povečanje dodeljenih proračunskih sredstev za program Erasmus+ dokazuje, da ima program veliko politično in ekonomsko vrednost, čeprav bo to povečanje začelo učinkovati šele leta 2017. Zaradi skromnega povečanja proračuna za obdobje 2014–2016 je uspešnost delov programa izredno majhna. Še slabše je to, da je bilo treba veliko kakovostnih projektov zavrniti in da pričakovanja številnih prijaviteljev niso bila izpolnjena. Poročevalec kljub temu verjame, da se bo uspešnost zaradi letnega povečevanja proračuna v preostalih štirih letih programa stalno povečevala, prav tako pa bo večje zadovoljstvo prijaviteljev. Ob tem pozdravlja, da namerava Komisija programu za preostalo programsko obdobje dodeliti dodatnih 200 milijonov EUR, kot je napovedala v svojem sporočilu o vmesnem pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020(9).

Da bi bil program še naprej uspešen, je nujno treba še dodatno povečati proračun za prihodnje programsko obdobje. Sedanja skoraj 100-odstopna stopnja dodelitve sredstev za vse ukrepe v okviru programa kaže na neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, ki ga je treba odpraviti z dodatnim povečanjem proračuna, da bi se lahko nadaljevalo uspešno izvajanje programa.

Tržna imena

Uveljavljena tržna imena Comenius, Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo da Vinci, Grundtvig in Mladi v akciji so bila vedno pomembna za promocijo posameznih sektorjev. Parlament je vedno podpiral njihovo uporabo, saj deležnikom in upravičencem omogočajo, da se bolje znajdejo med različnimi področji programa. Tržna imena zagotavljajo boljšo prepoznavnost in prispevajo k preprečevanju zmede, zlasti pri upravičencih, ki so sodelovali v predhodnem programu. Zaradi ohranjanja in krepitve identitete posameznih sektorjev morajo vsi deležniki ta tržna imena dejavneje uporabljati.

Poenostavitev in prijaznost do uporabnikov

Številni ukrepi, ki so bili uvedeni zaradi poenostavitve izvajanja programa, še niso zagotovili predvidenih praktičnih posledic za deležnike. Čeprav je poenostavitev ena od glavnih značilnosti programa, številni deležniki menijo, da je Vodnik za prijavitelje preveč zapleten, predolg in presplošen v smislu, da ni posebej osredotočen na posamezne sektorje. Uporabnikom ni prijazen, ker ni dovolj jasen in ker so posamezni deli obravnavani različno podrobno. Čeprav je vse večja digitalizacija postopka vlaganja vlog in upravljanja zelo dobrodošla, so pri uporabi novih orodij informacijske tehnologije nastajale različne težave. Po mnenju nacionalnih agencij so bila orodja preveč nestabilna, preveč časovno potratna ter uporabnikom neprijazna, kar je veljalo tako za nacionalne agencije kot za upravičence. Poročevalec pozdravlja akcijski načrt na področju informacijske tehnologije, ki ga je predstavila Komisija in naj bi prispeval k odpravi teh vsakodnevnih težav. V svojem poročilu poziva k nadaljnjemu izboljšanju ustreznih orodij informacijske tehnologije, Komisijo pa poziva, naj se namesto na razvoj novih orodij osredotoči na izboljšanje obstoječih. Po mnenju deležnikov se je z uvedbo sistema stroškov na enoto zmanjšalo upravno breme pri finančnem poslovodenju projektov. Kljub temu se zdi sistem izračunavanja nepravičen, zlasti za upravičence z oddaljenih območij. Komisija se je že odzvala tako, da je sistem prilagodila. Toda raven podpore je po ocenah nerealna, saj naj ne bi zadostovala za pokritje dejanskih nastalih stroškov. Poročevalec meni, da je treba raven stroškov na enoto dodatno povečati, če želimo udeležencem projektov zagotoviti zadostno finančno podporo.

Male organizacije

Številni deležniki so zaskrbljeni, da bo Erasmus+ postal program za velike institucije in velike razvojne projekte. Male organizacije si želijo izvajati predvsem manjše projekte sodelovanja, kar pa je zaradi upravnega bremena zelo težko. Male organizacije namreč nimajo potrebnih finančnih in organizacijskih zmožnosti, da bi lahko uspešno konkurirale velikim organizacijam. Komisija se je na te kritike odzvala tako, da je v letnem delovnem programu za leto 2016 uvedla spremembe. Pri ključnem ukrepu 2 sta bili tako uvedeni dve vrsti strateških partnerstev: strateška partnerstva, namenjena izvajanju inovativnih praks na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ter strateška partnerstva, katerih cilj je vzpostaviti izmenjavo prakse. V sektorju športa je bil razvit koncept malih skupnih partnerstev. Poročevalec verjame, da so te spremembe prvi korak k povečanju možnosti malih organizacij za izvajanje projektov sodelovanja, vendar poziva Komisijo k nadaljnjim izboljšavam, da bi se v dejavnosti programa lahko vključilo več malih organizacij.

Nadaljnja uskladitev in dodatne spremembe

Za zaključek bi želel poročevalec poudariti, da bi se morali v naslednjem programskem obdobju odpovedati nadaljnji uskladitvi. Dosežke programa je treba ohraniti in utrditi. Po potrebi bi bilo treba uvesti nadaljnje izboljšave, hkrati pa zadržati uveljavljeno strukturo programa. Poročevalec v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ohrani ločena poglavja in ločene proračune za izobraževanje in usposabljanje, za mladino in za šport. Njihove posebne značilnosti je treba upoštevati pri določanju njihovih ciljev in posebnih dejavnosti.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(2)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/585877/IPOL_STU(2016)585877_EN.pdf.

(3)

The Erasmus+ Programme (Regulation EU No. 1288/2013): European Implementation Assessment (Program Erasmus+ (Uredba (EU) št. 1288/2013): ocena izvajanja na evropski ravni), http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/581414/EPRS_STU(2016)581414_EN.pdf.

(4)

2014 annual work programme for the implementation of the ‘Erasmus+’ Programme - International dimension of Higher Education (Letni delovni program za izvajanje programa Erasmus+ – mednarodna razsežnost visokošolskega izobraževanja, za leto 2014), C(2014)5455 z dne 5. avgusta 2014, http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/more_info/awp/docs/c-2014-5455_en.pdf.

(5)

2015 annual work programme for the implementation of the ‘Erasmus+’ Programme: the Union Programme for Education, Training, Youth and Sport (Letni delovni program za izvajanje programa Erasmus+ – program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, za leto 2015), C(2014)6856 z dne 30. septembra 2014, http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/more_info/awp/docs/c_2014_6856_en.pdf.

(6)

2016 annual work programme for the implementation of the ‘Erasmus+’ Programme - International dimension of Higher Education (Letni delovni program za izvajanje programa Erasmus+ – mednarodna razsežnost visokošolskega izobraževanja, za leto 2016), C(2015)6151 z dne 14. septembra 2015, http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/more_info/awp/docs/c-2015-6151.pdf.

(7)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/statistics/erasmus-plus-annual-report_en.pdf.

(8)

Uvodna izjava 10 Uredbe (EU) št. 1288/2013.

(9)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 Proračun EU, usmerjen v rezultate“, COM(2016)0603 z dne 14. septembra 2016.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES

(2015/2327(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14 te listine,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(1),

–  ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(2),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 „Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov“ (COM(2011)0567),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (2011/C 372/01)(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o referenčnem merilu za učno mobilnost(7),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(8),

–  ob upoštevanju Skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o ponovnem razmisleku o izobraževanju(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja,

–  ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariška deklaracija), ki je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov Evropske unije za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (COM(2015)0429),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence(12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju(15),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije mladih in boju proti tej radikalizaciji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(16),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 Priloge XVII Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0389/2016),

A.  ker je Erasmus+ eden najuspešnejših programov Unije ter glavno orodje za podpiranje dejavnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa in je njegov namen izboljšati poklicno pot mladih in udeležencem ponujati družbene vezi; v obdobju med letoma 2014 in 2020 pa so priložnost za študij, usposabljanje in prostovoljstvo v drugi državi dobili več kot štirje milijoni Evropejcev;

B.  ker Komisija kaže prilagodljivost in je naredila inovativne korake, da bi se usmerila na nove izzive, na primer predlog glede beguncev, ter da bi spodbujala državljanske vrednote v okviru pobud Erasmus+ ter tako zagotavljala bolj dejaven in vključujoč medkulturni dialog;

C.  ker se velika izobraževalna, družbena, politična in ekonomska pomembnost programa izraža v 40-odstotnem povečanju proračuna za programsko obdobje ter v skoraj 100-odstotni stopnji obveznosti proračuna zaradi velikega števila predloženih vlog;

D.  ker vsi ustrezni podatki za popolno kvantitativno in kvalitativno analizo izvajanja še niso na voljo ter je zato prezgodaj za kvalitativno oceno učinkov programa;

E.  ker je iz rezultatov študije o učinku programa Erasmus iz leta 2014(17) razvidno, da imajo tisti, ki so študirali ali se usposabljali v tujini, v primerjavi z drugimi, ki nimajo te izkušnje, dvakrat večje možnosti za zaposlitev, 85 % študentov v okviru programa Erasmus se odloči za študijsko izmenjavo ali praktično usposabljanje v tujini zato, da bi izboljšali svojo zaposljivost v tujini, stopnja brezposelnosti tistih, ki so študirali ali se usposabljali v tujini, pa je pet let po pridobitvi diplome za 23 % nižja; ker študija o učinku programa Erasmus kaže tudi, da 64 % delodajalcev meni, da je mednarodna izkušnja pomembna za zaposlovanje (ta delež je leta 2006 znašal le 37 %) in da se diplomantom z mednarodnimi izkušnjami dodeli večjo poklicno odgovornost; ker vsak tretji študent v okviru programa Erasmus za praktično usposabljanje dobi ponudbo za delo v podjetju, v katerem je opravil pripravništvo, skoraj vsak deseti pripravnik v okviru programa Erasmus, ki je opravljal prakso na delovnem mestu, pa je odprl svoje podjetje, kar jih namerava storiti oziroma o tem razmišljajo tri četrtine;

Glavni zaključki

1.  poudarja, da je program Erasmus+ glavni program EU na področju mobilnosti, izobraževanja in usposabljanja, ki je glede na pozitivne rezultate in visoko povpraševanje prejel 40 % več proračunskih sredstev kot v obdobju 2007–2013;

2.  ugotavlja, da velika večina nacionalnih agencij pričakuje, da bodo cilji programa Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine izpolnjeni;

3.  meni, da ima program Erasmus + osrednjo vlogo pri spodbujanju evropske identitete in integracije, solidarnosti, vključujoče in trajnostne rasti, kakovostne zaposlitve, konkurenčnosti, socialne kohezije in mobilnosti mladih na trgu dela, s čimer pozitivno prispeva k izboljšanju evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja, vseživljenjskega učenja, dejavnega evropskega državljanstva in boljših možnosti za zaposlitev, saj Evropejcem zagotavlja priložnost za pridobivanje prečnih in prenosljivih sklopov osebnih in poklicnih spretnosti in kompetenc prek študija, usposabljanja, delovnih izkušenj v tujini in prostovoljstva, hkrati pa posameznikom nudi možnost neodvisnega življenja, lažjega prilagajanja in osebnega razvoja;

4.   poudarja, da je celotni program sicer bolj prepoznaven od predhodnega programa, vendar različni sektorski programi še vedno niso dovolj prepoznavni; v zvezi s tem opozarja, da je treba pri izvajanju programa upoštevati posebne značilnosti različnih sektorjev;

5.  poudarja, da bi bilo treba ponovno uvesti za sektor značilne oblike, kot so delavnice Grundtvig in nacionalne mladinske pobude, odprte neformalnim skupinam, mednarodne mladinske pobude pa bi morale biti lažje dostopne; predlaga, da se učinek programa poveča z novimi upravičenimi ukrepi, denimo z uvedbo obsežnih mladinskih izmenjav, ki temeljijo na strukturi obsežne evropske prostovoljske službe v okviru ključnega ukrepa 1;

6.  poudarja, da je vedno večje zanimanje evropskih državljanov za program Erasmus+ usmerjeno predvsem v njegovo poglavje o mladini; ugotavlja, da je trenutno 36 % vseh vlog za Erasmus+ vloženih na področju mladih in da se je med letoma 2014 in 2016 število vlog povečalo za 60 %;

7.  se zaveda pomembnosti strukturiranega dialoga EU o mladih, participativnega procesa, ki mladim in mladinskim organizacijam zagotavlja možnost sodelovanja pri oblikovanju mladinske politike EU in vplivanju nanjo, ter pozdravlja podporo, ki jo program zagotavlja temu procesu s podpiranjem nacionalnih delovnih skupin in projektov v okviru ključnega ukrepa 3 o strukturiranem dialogu; ugotavlja, da je za mlade evropska prostovoljska služba izjemen program za pridobivanje znanja in izkušenj, ki zahteva visokokakovostni okvir; poudarja, da bi moral biti dostop do programa Erasmus+ še naprej namenjen predvsem civilni družbi;

8.  priznava, da sta bili po navedbah deležnikov na vseh ravneh prvi dve leti in pol izvajanja programa težki in zahtevni, vendar so bile medtem že uvedene izboljšave, čeprav so imele uvedene poenostavitve s pristopom ena rešitev za vse pri prijavi v mnogih primerih ravno nasprotni učinek; meni, da bi bil program ob manjših birokratskih ovirah bolj razširjen in dostopen, zato poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje birokracije v celotnem projektnem ciklu in ustrezno opredelitev stroškov glede na proračun ali vrsto projekta; ter obenem spodbuja Komisijo, naj okrepi dialog s socialnimi partnerji, lokalnimi organi in civilno družbo, s čimer bi zagotovili čim širši dostop do programa; obžaluje, da so lahko finančna sredstva programa Erasmus+ zaradi visoke upravne obremenitve za manjše organizacije nedosegljiva; meni, da bi bilo treba birokracijo in zahteve za poročanje poenostaviti;

9.  obžaluje, da Komisija ne zagotavlja podatkov o kakovosti uspešnih projektov; poudarja, da sta analiza kakovosti pri vsakem projektu in pregledna predstavitev rezultatov jasen korak, ki bi ga morala narediti Komisija in ki bi lahko prispeval k večji stopnji uspešnosti pri prijavah;

10.  poudarja, da cilj preprostejšega, uporabnikom prijaznejšega in prožnejšega izvajanja še ni bil dosežen; v zvezi s tem obžaluje, da Vodnik za prijavitelje še vedno ni dovolj jasen, da posamezni deli niso enako podrobno obravnavani ter da so obrazci za prijavo prezapleteni, s čimer so manjši, neizkušeni in nepoklicni prijavitelji v precej slabšem položaju; poudarja, da si je treba prizadevati za izboljšanje programa, da bi postal bolj uporabnikom prijazen, pri čemer je treba upoštevati pomembno razlikovanje med raznimi sektorji in skupinami upravičencev; obžaluje, da dolgi plačilni roki v okviru programa Erasmus+ vplivajo na možnosti manjših organizacij, da zaprosijo za finančna sredstva;

11.  poziva Komisijo, naj bistveno poenostavi postopek prijave ter preoblikuje Vodnik za prijavitelje, da bi bil bolj uporabnikom prijazen ter oblikovan glede na sektor, tako da bodo v enem poglavju ločeno za vsak posamezni program zbrane vse ustrezne informacije, ter naj sočasno z vodnikom in precej pred rokom za prijavo objavi prijavne obrazce v vseh uradnih jezikih, pri tem pa jasno navede, kateri dokumenti so potrebni na vsaki stopnji projektnega cikla; poziva k razjasnitvi in poenostavitvi finančnega razdelka e-obrazca; poudarja, da je treba prijave ocenjevati usklajeno in dosledno, s podporo neodvisnih strokovnjakov;

12.  poudarja pomen jasnih učnih izidov in specifičnih opisov delovnih nalog za delovne izkušnje v tujini, ki jih program Erasmus+ ponuja udeležencem v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, pripravnikom, vajencem in prostovoljcem; poudarja, da je priprava kandidatov pred mednarodnimi izkušnjami sestavni del dejavnosti in mora zajemati poklicno usmerjanje in jezikovne tečaje ter tečaje o socialni in kulturni integraciji, vključno z medkulturno komunikacijo, da bi spodbudili sodelovanje ljudi v družbi in izboljšali njihove delovne in življenjske razmere; glede na pomen večjezičnosti za večjo zaposljivost mladih meni, da bi bilo treba v programu Erasmus+ večjezičnost bolj spodbujati in podpirati; pozdravlja, da bodo udeleženci projektov v programu Erasmus+ izboljšali znanje tujih jezikov, zlasti jezikov sosednjih držav, s čimer se lahko poveča mobilnost in zaposljivost na čezmejnem trgu dela; meni, da bi lahko jezikovne tečaje za prihajajoče udeležence programov mobilnosti pripravljali v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami in gostiteljskimi podjetji ter jih prilagodili njihovemu študijskemu področju ali pripravništvu;

13.  opozarja, da je bilo v večletnem finančnem načrtu, kljub precejšnjemu povečanju celotnega proračuna programa, za prvo polovico programskega obdobja predvideno le skromno povečanje sredstev, zaradi česar so bili na žalost številni visokokakovostni projekti zavrnjeni, uspešnost je bila majhna, med prijavitelji pa je bilo prisotne veliko nejevolje;

14.  pozdravlja povečanje sredstev za program Erasmus+, ki v letu 2017 znašajo skoraj 300 milijonov EUR več kot v letu 2016; poleg tega poudarja, da je treba ta sredstva deloma uporabiti za odpravo slabosti programa, predvsem pa za povečanje števila uspešnih kakovostnih projektov;

15.  priznava, da naložbe v okviru programa Erasmus+ s sredstvi iz proračuna EU bistveno prispevajo k izboljšanju znanj in spretnosti, zaposljivosti, zmanjšanju tveganja za dolgoročno brezposelnost mladih Evropejcev ter aktivnemu državljanstvu in socialni vključenosti mladih;

16.  verjame, da se bosta zaradi 12,7-odstotnega povečanja celotnega proračuna v letu 2017 glede na leto 2016 in njegovega nadaljnjega letnega povečevanja v preostalih letih programa uspešnost in zadovoljstvo prijaviteljev povečala; pričakuje, da bo Komisija uresničila svojo namero o dodelitvi dodatnih 200 milijonov EUR za preostalo programsko obdobje, čeprav so potrebna še večja proračunska prizadevanja, da bi se odzvali na povpraševanje v pomanjkljivo financiranih sektorjih, ki dejansko močno presega razpoložljiva sredstva; je seznanjen, da 48 % nacionalnih agencij poroča, da za ukrepe programa ni namenjenih dovolj sredstev;

17.  spodbuja Komisijo, naj preuči ključne ukrepe in sektorje programa, ki se zdijo preslabo financirani, kot so strateška partnerstva v okviru ključnega ukrepa 2, izobraževanje odraslih, mladi, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visokošolsko izobraževanje, pa tudi tiste, ki bi jim povečanje proračuna najbolj koristilo; poudarja, da je treba nadaljevati stalno spremljanje programa, da bi opredelili ta področja in sektorje ter čim prej sprejeli korektivne ukrepe; poudarja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za mobilnost ter pri tem posebno pozornost nameniti povečanju mobilnosti nezadostno zastopanih skupin; poudarja, da so zaradi specifičnih potreb sektorja potrebne posebne proračunske vrstice za posamezne sektorje; opozarja, da je treba sredstva porabiti izključno v okviru programskih zahtev;

18.  poudarja, da je mogoče razširjanje in izkoriščanje rezultatov podpirati tudi z virtualnimi sredstvi, vendar imajo pri uspešnosti projekta in celotnega programa zelo pomembno vlogo osebni stiki in dejavnosti, ki potekajo v živo; v zvezi s tem meni, da bi morale kampanje za ozaveščanje v državah članicah vključevati seminarje in dejavnosti, ki bi se jih lahko potencialni udeleženci osebno udeležili;

19.  ravno tako poudarja, da je razvijanje jezikovnega znanja pomemben element za vse udeležence programa Erasmus+; zato pozdravlja spletna jezikovna orodja, ki jih zagotavlja Komisija, vendar poudarja, da je treba vzpostaviti spremljevalni (nacionalni, regionalni, lokalni) okvir, da bi bila mobilnost uspešna, zlasti za učence šoloobvezne starosti in udeležence poklicnega izobraževanja, pa tudi za osebje, da bi jim pomagali pri vključevanju v različno okolje;

20.  opozarja, da trenutno zgolj 1 % mladih v dualnih sistemih izobraževanja, vključno z vajenci, med svojim usposabljanjem sodeluje v programih mobilnosti; meni, da je nujno ustvariti pogoje za večjo mobilnost vajencev v Evropski uniji, da bi jim zagotovili enake možnosti kot študentom visokošolskih zavodov, s čimer bi izpolnili cilje v boju proti brezposelnosti, zlasti mladih;

21.  poudarja pomen neformalnega in priložnostnega učenja, mladinskih delavcev, športnega udejstvovanja ter prostovoljstva v okviru programa Erasmus+ kot načinov za spodbujanje razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih spretnosti, spodbujanje socialne vključenosti in dejavnega državljanstva pri mladih ter kot prispevek k razvoju njihovega človeškega in družbenega kapitala;

22.  poudarja, da sta bila program Erasmus in Leonardo prej večinoma namenjena višje kvalificiranim mladim z boljšimi možnostmi za dostop do trga dela, najbolj ranljivim pa ni bilo namenjene dovolj pozornosti; opozarja, da je cilj EU zmanjšati predčasno opuščanje šolanja in revščino; poudarja, da bi se morale države članice pri izvajanju programa Erasmus+ zelo osredotočiti na osipnike, ki so močno izpostavljeni revščini in brezposelnosti; poudarja, da programi za osipnike ne morejo biti običajni sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali programi izmenjave, temveč se morajo osredotočati na njihove posebne potrebe, lahek dostop in nezapleteno financiranje v povezavi z okolji za neformalno ali priložnostno učenje;

23.  ugotavlja, da se nenehno razvijajo novi družbeni izzivi in vsebina dela; opozarja, da program Erasmus + mlade pripravlja tudi na zaposlitev, in meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti prehodu s kompetenc za delovno mesto na mehke spretnosti in spodbujati pridobivanje prečnih in prenosljivih sklopov spretnosti in kompetenc, kot so podjetništvo, pismenost na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov in inovativno razmišljanje, samozavest, prilagodljivost, krepitev timskega duha, projektno vodenje, ocenjevanje in prevzemanje tveganja, pa tudi družbene in državljanske kompetence, ki so pomembne na trgu dela; meni, da bi to moralo vključevati tudi dobro počutje na delovnem mestu, dobro ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem ter integracijo oseb v ranljivem položaju na trg dela in v družbo;

24.  ugotavlja, da se je jamstvena shema za študentska posojila začela izvajati šele februarja 2015 po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil z Evropskim investicijskim skladom decembra 2014 in da trenutno pri tem inovativnem finančnem instrumentu sodelujejo le štiri banke v Franciji, Španiji in na Irskem; obžaluje, da to finančno orodje še zdaleč ni doseglo pričakovanih rezultatov, saj zaenkrat sodeluje le 130 magistrskih študentov; poziva h kritični oceni jamstvene sheme za posojila glede njenega namena in dostopnosti po Evropi in poziva Komisijo, naj ob posvetovanju s Parlamentom predlaga strategijo za prerazporeditev dela proračunskih sredstev, ki do leta 2020 verjetno ne bodo porabljena; poudarja, da bi bilo treba spremljati splošno stopnjo zadolženosti študentov, da bi s celovitimi finančnimi instrumenti iz programa zagotovili podporo večjemu številu posameznikov;

25.  obžaluje, da se v izvajanje projektov na področju množičnega športa kot udeleženke v občutno premajhnem številu vključujejo organizacije, ki zastopajo amaterske športnike, zlasti invalidne športnike, na lokalni ravni; pozdravlja uvedbo malih skupnih partnerstev, za katera veljajo manjše upravne zahteve, kot pomemben korak pri zagotavljanju, da lahko v programu sodelujejo tudi manjše lokalne športne organizacije in da bodo bolj cenjene; poudarja, da lahko medsektorski ukrepi, v tem primeru tesnejše povezave med športom in izobraževanjem, pripomorejo k odpravi teh pomanjkljivosti; ugotavlja, da bi morali to prakso razširiti tudi na druge sektorje projektnega financiranja v okviru programa Erasmus+, zlasti za prostovoljske organizacije;

26.   pozdravlja zlasti, da je program Erasmus+ del sodelovanja in dejavnosti na področju množičnega športa; spodbuja Komisijo, naj izboljša dostopnost in sodelovanje v programih akterjev na področju množičnega športa, na primer športnih klubov; poziva Komisijo, naj oceni, ali se finančna sredstva, ki so v programu Erasmus+ na voljo za šport, uporabljajo učinkovito in v korist množičnega športa, in naj, če temu ni tako, opredeli možnosti za izboljšanje, in sicer s poudarkom na množičnem športu in izobraževanju, da spodbujali telesno dejavnost ter zagotovili večjo dostopnost športa za vse državljane EU; poziva Komisijo, naj okrepi medsektorski pristop k množičnemu športu v vseh ustreznih ukrepih programa Erasmus+ ter uskladi ukrepe na tem področju, da bi zagotovila njihovo učinkovitost in želen učinek;

27.  poudarja, da imajo ukrepi programa Erasmus+ na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja veliko dodano vrednost, saj podpirajo vključevanje in ponovno vključevanje prikrajšanih skupin v izobraževanje in poklicno usposabljanje, da bi se izboljšale možnosti za njihovo vključevanje na trg dela;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z agencijami EU, kot je Cedefop, izboljšajo kakovost, dostopnost in enakost dostopa do programov mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi le-ti – kar zadeva kvalifikacije, priznavanje in vsebine – vsem udeležencem zagotovili dodano vrednost, ter naj zagotovijo uvedbo standardov kakovosti za vajeništva;

29.  priznava, da je – glede na visoko stopnjo brezposelnosti mladih v nekaterih državah članicah – eden glavnih ciljev programa Erasmus+ pripraviti mlade na zaposlitev; hkrati posebej poudarja, da je treba v okviru programa Erasmus ohraniti vlogo dejavnosti izven šole, poklicnega usposabljanja in študija;

30.  opozarja Komisijo, da imajo invalidi, kot so naglušni, posebne potrebe in zato potrebujejo zadostna sredstva in ustrezno podporo, kot so tolmači za znakovni jezik, ter dostop do več informacij in dostojno nepovratno pomoč, da bi se lahko vključili v program Erasmus+; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za uvedbo nadaljnjih ukrepov, s katerimi bo invalidom zagotovila neoviran in nediskriminatoren dostop do vseh štipendijskih programov v okviru programa Erasmus+; meni, da bi bilo po potrebi smiselno imenovati mentorje v okviru nacionalnih agencij, ki bi svetovali o čim boljši uporabi sredstev;

31.  poudarja, da je treba mala in srednja podjetja (MSP), ki v okviru programa Erasmus+ nudijo poklicno usposabljanje, podpreti s finančnimi sredstvi ali davčnimi spodbudami;

Priporočila

32.  meni, da je program Erasmus+ eden od poglavitnih stebrov za prilagajanje Evropejcev na vseživljenjsko učenje; zato poziva Komisijo, naj pri programu v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da spodbuja in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru programa Erasmus+, ki so veliko večje kot pri predhodnih programih, ter naj medsektorsko sodelovanje ovrednoti v vmesni oceni programa, ki jo bo predložila ob koncu leta 2017; priznava, da lahko medsektorski projekti in dejavnosti povečajo uspešnost programa; poziva, naj se mobilnost na področju izobraževanja vključi v visokošolske programe ali programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi spodbujali kakovost sistemov visokega šolstva in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, posameznikom pomagali pri nadgradnji njihovih poklicnih spretnosti in kompetenc ter poklicnem napredovanju, pa tudi okrepili ozaveščenost o kompetencah, pridobljenih z mobilnostjo v vseh ciljnih sektorjih ter spodbujali znanje o učenju, usposabljanju in mladinskem delu; poudarja, da imajo ukrepi programa Erasmus+ na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja veliko dodano vrednost, saj podpirajo vključevanje in ponovno vključevanje prikrajšanih skupin v izobraževanje in poklicno usposabljanje z namenom izboljšanja njihovih možnosti za vključevanje na trg dela; poziva k zagotavljanju boljših priložnosti za udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi lahko delovno prakso ali delni študij opravljali v sosednjih državah, na primer s kritjem potnih stroškov študentov, ki še naprej bivajo v svoji državi;

33.  poudarja, da je program Erasmus+ pomemben instrument za izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v EU; poudarja, da imata vključujoče in kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter mobilnost na tem področju osrednjo ekonomsko in socialno vlogo v Evropi na hitro spreminjajočem se trgu dela, saj mladim in odraslim zagotavljata poklicne in življenjske spretnosti, ki so potrebne za prehod iz sistema izobraževanja in usposabljanja na trg dela; poudarja, da bi bilo treba pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter mobilnosti na tem področju spodbujati enake možnosti, nediskriminacijo in socialno vključenost za vse državljane, tudi ženske, ki so slabše zastopane na tem področju, ter osebe v ranljivem položaju, tudi Rome, brezposelne mlade, invalide, prebivalce oddaljenih območij in najbolj oddaljenih regij ter migrante; predlaga, da se pozornost nameni tudi nizko kvalificiranim upravičencem, da bi povečali njihovo udeležbo ter s tem izboljšali razširjenost programov;

34.  želi izpostaviti, da nekatere države članice še vedno uporabljajo socialno selekcijo pri prijavah za mobilnost; obžaluje, da neenakosti znotraj držav članic in med njimi otežujejo dostop do programa, saj ustvarjajo ovire za prijavitelje, zlasti za študente z nižjimi dohodki; poudarja, da velik delež mobilnih študentov podpirajo tretje strani (družine, starši, partnerji, lokalni akterji, blizu upravičencem); ugotavlja, da se mnogi zaposleni študenti odpovejo mobilnosti zaradi morebitne izgube dohodkov; ugotavlja, da sta odpravljanje ovir za mobilnost, na primer finančnih ovir, ter boljše priznavanje rezultatov mednarodnega dela/študija pomembna za uresničevanje ciljev v okviru ključnega ukrepa 1; spodbuja Komisijo in države članice, naj dodatno povečajo finančno podporo za tiste, ki se ne morejo udeležiti zaradi finančnih omejitev, obenem pa naj si prizadevajo za zagotovitev nadaljnjih možnosti za spodbujanje njihove mobilnost, da bi postal program Erasmus+ resnično dostopen za vse; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enakost spolov in enak dostop do programa;

35.  poziva Komisijo, naj zagotovi vseevropsko mobilnost tudi v času krize, udeleženim državam iz evropskega visokošolskega prostora pa še naprej zagotavlja dostop do programa Erasmus+;

36.  ostaja zaskrbljen, da mladi in širša javnost program Erasmus+ dojemajo predvsem kot program za visokošolsko izobraževanje; zato priporoča, naj se večji pomen pripiše večji prepoznavnosti na evropski, nacionalni in regionalni ravni za različne sektorje, kamor se je mogoče prijaviti, tudi šolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, mednarodno visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, izobraževanje odraslih, mladi in šport ter prostovoljstvo, pa tudi opozarjanje na možnost medsektorskih projektov, zlasti s pomočjo informacijske kampanje in odnosov z javnostmi o vsebini vseh programov;

37.  meni, da so uveljavljena tržna imena (Comenius, Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo da Vinci, Grundtvig in Mladi v akciji) in njihovi logotipi pomembna orodja za promocijo raznolikosti programa; prav tako meni, da postaja ime Erasmus+ najbolj znano, zlasti med mlajšimi; poudarja, da bi moral program ohraniti svoje novo ime Erasmus+ in se še naprej posluževati različnih metod za krepitev prepoznavnosti; meni, da bi morala Komisija še bolj izpostaviti povezanost programa Erasmus+ s tržnimi imeni ter njegovo široko paleto podprogramov; poziva, naj se ime „Erasmus+“ doda posameznim programom, ki bi se tako preimenovali v „Erasmus+ Comenius“, „Erasmus+ Mundus“, „Erasmus+ Leonardo da Vinci“, „Erasmus+ Grundtvig“ in „Erasmus+ Mladi v akciji“; poziva vse deležnike, naj jih še naprej uporabljajo, zlasti v objavah in brošurah, zaradi ohranjanja in krepitve identitete sektorskih programov, zagotavljanja boljše prepoznavnosti in odpravljanja morebitne zmede pri upravičencih; poziva Komisijo, naj Vodnik za prijavitelje v okviru programa Erasmus+ strukturira na podlagi uveljavljenih tržnih imen ter ta imena v Vodniku tudi dosledno uporablja;

38.  spodbuja Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za odprto, posvetovalno in pregledno delovanje ter naj še izboljša svoje sodelovanje s socialnimi partnerji in civilno družbo (po potrebi tudi z združenji staršev, študentov, učiteljev, neučiteljskega osebja in mladinskih organizacij) na vseh ravneh izvajanja; poudarja, da bi moral biti program Erasmus+ vodilni na področju preglednosti v Evropski uniji in kot takšen znan tudi med državljani, obenem pa bi se moral razvijati v smeri popolne preglednosti vseh njegovih odločitev in postopkov, zlasti finančnih razsežnosti; želi opomniti, da popolnoma pregledne odločitve omogočajo boljše razumevanje za projekte in posameznike, ki pri prijavi niso bili uspešni;

39.  poudarja, da ima programski odbor iz Uredbe št. 1288/2013 o uvedbi programa Erasmus+, pomembno vlogo in je bistven pri izvajanju programa ter širitvi evropske dodane vrednosti z okrepljenim povezovanjem in sinergijo med programom Erasmus+ in politikami na nacionalni ravni; poziva k večji vlogi programskega odbora, tudi v političnih odločitvah; poziva Komisijo, naj razkrije podrobne informacije o dodelitvi zbranih sredstev programskemu odboru;

40.  poudarja, da orodij informacijske tehnologije ne bi smeli razumeti le kot podlage upravljavskih, prijavnih in prijavnih postopkov, saj so tudi dragocen način, kako ostajati v stiku z upravičenci ter poenostaviti stike med njimi, lahko pa bi nudili podporo tudi mnogim drugim postopkom, npr. za povratne informacije upravičencev, vzajemno mentorstvo in krepitev prepoznavnosti programa;

41.  poziva Komisijo, naj poskrbi za redno izmenjavo informacij in dobro sodelovanje med nacionalnimi organi, organi izvajanja in organizacijami civilne družbe na evropski ravni in nacionalnimi agencijami v zvezi z decentraliziranimi in centraliziranimi ukrepi programa; poziva nacionalne agencije, naj na svojih spletiščih zagotovijo vse potrebne informacije, po možnosti v enakem formatu in z enako vsebino;

42.  poziva Komisijo ter generalni direktorat za izobraževanje in kulturo (GD EAC) ter Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), naj omogočijo nadaljnje spodbujanje decentraliziranih ukrepov, kot je ključni ukrep 2, tako da predlagajo ustrezno financiranje, ki bo sorazmerno z obsegom ukrepov;

43.  spodbuja nadaljnjo krepitev sodelovanja med nacionalnimi agencijami in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), da bi razširili centralizirane ukrepe programa Erasmus+, morebitnim prijaviteljem zagotovili dodatno podporo, povečali njihovo poznavanje programa ter jim zagotovili dodatne informacije o programu, obenem pa omogočili izmenjavo povratnih informacij o izboljšanju njihovega izvajanja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi agencijami zanje pripravi evropske smernice za izvajanje programa; poziva k spodbujanju stikov med Komisijo, nacionalnimi agencijami, upravičenci programa, predstavniki organizacij civilne družbe in EACEA, in sicer z oblikovanjem komunikacijske platforme za izmenjavo informacij in dobre prakse, kjer bi vsi povezani deležniki prejemali kakovostne informacije, obenem pa delili lastne izkušnje in predloge za nadaljnjo izboljšavo programa; poudarja, da je treba na seje programskega odbora povabiti tudi deležnike in upravičence; poudarja, da bi lahko v skladu z Uredbo (EU) št. 1288/2013 to poenostavili z ustanovitvijo stalnih pododborov, v katerih bi sodelovali deležniki in upravičenci, sektorske nacionalne agencije, poslanci Evropskega parlamenta in predstavniki držav članic;

44.  prav tako poziva Komisijo, naj preveri in ustrezno prilagodi ureditev izplačil nacionalnim agencijam ter roke za prijavo in za njihovo obravnavo; opozarja, da bi morali v prid daljšemu trajanju mobilnosti nacionalnim agencijam omogočiti večjo prožnost v zvezi z višino štipendije za mobilnost in upravnih stroškov; spodbuja Komisijo, naj nacionalnim agencijam zagotovi večjo prožnost pri prerazporejanju sredstev med ključnimi ukrepi, da bi glede na potrebe upravičencev odpravile morebitne vrzeli v financiranju; predlaga, naj se odgovornost za ta proces dodeli nacionalne agencije, ki so najbolje seznanjene z morebitnimi vrzelmi v financiranju v lastnih državah; ugotavlja, da je zaradi večje prožnosti potrebno ustrezno spremljanje ter preglednost;

45.  je zaskrbljen zaradi upadanja števila projektov v okviru programa Leonardo da Vinci in zahteva, da več možnosti odločanja o višini operativnih stroškov za nacionalne agencije, da bi lahko bolje upoštevale nacionalne posebnosti, kot je dualni sistem;

46.  je prav tako zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se nacionalne agencije soočajo pri razlagi in uporabi pravil programa, ter opozarja, da se 82 % proračuna za program Erasmus+ upravlja v okviru decentraliziranih ukrepov; poziva Komisijo, naj poenostavi opredelitve in izboljša smernice za decentralizirane ukrepe ter zagotovi dosledno izvrševanje programskih pravil in predpisov v nacionalnih agencijah, z upoštevanjem skupnih standardov kakovosti, ocenjevanja projektov in upravnih postopkov, da bi zagotovili enotno in usklajeno izvajanje programa Erasmus+ ter optimalne rezultate za proračun EU in preprečila napake;

47.  meni, da bi bilo treba uspešnost nacionalnih agencij redno ocenjevati in izboljševati, da bi zagotovili uspešnost ukrepov, ki jih financira EU; potrjuje, da bi moral biti pri tem poudarek na stopnji udeležbe ter izkušnjah udeležencev in partnerjev;

48.  predlaga, naj bo organizacijska struktura ustreznih služb Komisije usklajena s strukturo programa;

49.  poziva, naj se ustrezna orodja informacijske tehnologije dodatno izboljšajo ter naj se pozornost usmeri v poenostavitev, prijaznost do uporabnikov in izboljšanje povezav med temi različnimi orodji in ne v razvoj novih orodij; v zvezi s tem želi opomniti, da so med mladimi državljani nova orodja informacijske tehnologije eden izmed najbolj priljubljenih načinov interakcije s spletom; poudarja, da lahko informacijske tehnologije pomembno vplivajo na izboljšanje prepoznavnosti programa;

50.  poziva Komisijo, naj dodatno razvije informacijskotehnološke platforme e-Twinning, School Education Gateway, Open Education Europa, EPALE, Evropski mladinski portal in VALOR, da bi bile privlačnejše in uporabnikom prijaznejše; poziva Komisijo, naj oceno teh platform vključi v vmesno oceno programa Erasmus+, ki jo bo predstavila konec leta 2017;

51.  poziva Komisijo, naj optimizira zmogljivost orodij informacijske tehnologije in njihovo prijaznost do uporabnika, na primer orodja za mobilnost ali drugih podpornih platform informacijske tehnologije, kot je elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE), s čimer bi zagotovili, da bodo upravičenci programa kar najbolje izkoristili svoje izkušnje ter spodbudili čezmejno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse;

52.  poziva Komisijo, naj okrepi razsežnost šolskega izobraževanja v okviru programa, da bi učencem omogočili večjo mobilnost, poenostavili financiranje in upravne postopke za šole in ponudnike neformalnega učenja ter obenem izkoristili splošni cilj programa Erasmus+, namreč okrepiti medsektorsko sodelovanje, ter da bi spodbudili ponudnike neformalnega izobraževanja k večjemu sodelovanju v partnerstvih s šolami; spodbuja Komisijo, naj s podporo mladinskih organizacij in drugih ponudnikov mladinskega dela okrepi mladinsko delo ter prakse za razvoj priložnostnega in neformalnega učenja v okviru programa, obenem pa naj še naprej podpira mladinsko partnerstvo med EU in Svetom Evrope;

53.  pozdravlja uvedbo dveh vrst strateških partnerstev, kar je prvi in pomemben pozitiven korak v smeri spodbujanja možnosti malih organizacij za sodelovanje v programu, ki pogosto težko izpolnjujejo pogoje in so tako dejansko diskriminirane, kar zmanjšuje ugled in prepričljivost programa; poziva Komisijo, naj uvede izboljšave za še večjo privlačnost programa, da bi zagotovili vključenost večjega števila malih organizacij v dejavnosti programa, s čimer bi povečali njihov delež v programu, ob upoštevanju zahtev glede kakovosti; pozdravlja oblikovanje evropskih smernic za izvajanje programa Erasmus+ in podrobnejše zasnovano spletno stran z najpogostejšimi vprašanji in odgovori, kjer so na enem mestu zbrani odgovori o izbirnih merilih in opisani projekti, tako da se pojasni izbira in bolje podprejo male organizacije; poudarja, da je treba v dejavnosti programa vključiti raznolike sodelujoče organizacije ter ohranjati ravnovesje med njimi;

54.  priporoča, da se zmanjša višina subvencij na področju sodelovanja med šolami, s čimer bi povečali število financiranih projektov, in da se spodbuja neposrednejše izmenjave učencev, s čimer bi omogočili bolj neposredne stike oseb iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij; poudarja, da so pri spodbujanju evropske identitete in temeljne zamisli evropske integracije pomembni ravno osebni stiki z osebami iz drugačnih kulturnih okolij, in priporoča, naj se na vse načine omogoči sodelovanje čim večjega števila oseb, kar bi nedvomno moralo veljati za vse programske cilje; v zvezi s tem pozdravlja že uveljavljene izboljšave, vendar pričakuje, da si bodo nacionalne agencije in Komisija v okviru strateških partnerstev še naprej prizadevale za prožnejša pravila;

55.  meni, da bi bilo treba zaradi vpliva večjezičnosti na večjo zaposljivost mladih(18) v programu Erasmus+ večjezičnost bolj spodbujati in podpirati;

56.  glede na nove družbene izzive v Evropi ugotavlja, da je treba izboljšati evropski pristop k skupnim evropskim izzivom, in sicer s podporo za obsežne inovacijske projekte na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih izvajajo mreže evropske civilne družbe; poudarja, da bi to lahko dosegli tako, da bi del skupnega proračuna Erasmus+ za financiranje ključnega ukrepa 2 (sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobre prakse) namenili centraliziranim ukrepom;

57.  ugotavlja, da je 75 % nacionalnih agencij poročalo o veliki upravni obremenitvi, ki zmanjšuje proračunske naložbene zmogljivosti EU in lahko neposredno vpliva na upravičence; poziva GD EAC in agencijo EACEA, naj izboljšata izvajanje, zlasti kar zadeva prijavni postopek;

58.  pozdravlja, da je bil zaradi zmanjšanja upravnega bremena v program uveden sistem stroškov na enoto; prav tako pozdravlja prilagoditve, ki jih je Komisija izvedla leta 2016 in jih načrtuje za leto 2017; ugotavlja, da nekatere države članice zaradi regulativnih zahtev tega sistema ne morejo uporabljati ali pa se jim ravni stroškov v primerjavi z dejanskimi stroški zdijo neustrezne; meni, da je treba dodatno povečati raven stroškov na enoto, da bi se udeležencem projektov zagotovila zadostna finančna podpora, in poudarja, da je treba zagotoviti, da v sistemu stroškov na enoto ne bodo prikrajšani udeleženci in organizacije iz oddaljenih in obmejnih regij; poziva, naj se ustrezno nagradi visoko osebno angažiranost zlasti številnih prostovoljcev, učiteljic in učiteljev, pa tudi vseh drugih prijaviteljev; poziva, naj se v okvir financiranja (ponovno) vključi pripravo projekta in kontaktiranje potencialnih partnerjev za sodelovanje ali pripravljalna srečanja ali pa se na primer zagotovi zadostna pavšalna plačila za kritje teh stroškov; poudarja, da je preglednost na tem področju bistven sestavni del zahtev glede preglednosti in ciljev za celotni program Erasmus+;

59.  pozdravlja poenostavitev zaradi uvedbe enkratnih zneskov in pavšalnih plačil; spodbuja Komisijo, naj razišče možnosti za dodatno izboljšanje zapletenih upravnih postopkov za prijavitelje v različnih sektorjih programa; je zaskrbljen, ker nacionalne agencije poročajo o večji obremenitvi zaradi revizije;

60.  ugotavlja, da je treba povečati operativno podporo evropskim mrežam v okviru ključnega ukrepa 3 (podpora reformi politike), da bi izboljšali promocijo in širitev priložnosti, ki jih nudi program Erasmus+;

61.  poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi prostovoljstvo priznali kot vir lastnih prispevkov k proračunu projekta, saj bi s tem olajšali udeležbo manjših organizacij, zlasti v športu, glede na to, da Erasmus+ omogoča, da se čas opravljanja prostovoljstva prizna kot sofinanciranje v obliki prispevkov v naravi, in da je ta možnost zajeta v novem predlogu Evropske komisije za finančne smernice; poudarja, da se mora prispevek v obliki prostovoljstva priznati in da je treba zaradi posebnega pomena za program tudi povečati njegovo prepoznavnost, če se spremlja, s čimer bi zagotovili, da bo prostovoljstvo dopolnjevalo, ne pa tudi nadomestilo javne naložbe;

62.  priznava gospodarski in družbeni pomen prostovoljstva ter spodbuja Komisijo, naj prek ukrepov programa bolj podpira prostovoljske organizacije;

63.  pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi evropskega solidarnostnega sklada; spodbuja Komisijo, naj v pripravo te nove pobude vključi prostovoljske organizacije, da bi zagotovili njeno dodano in dopolnilno vrednost pri krepitvi prostovoljstva v Evropski uniji; spodbuja Komisijo in države članice, naj to novo pobudo vključi tudi v proračun, ne da bi znižala sredstva obstoječih in prednostnih programov, ter poziva k preučitvi možnosti vključitve te pobude v evropsko prostovoljsko službo, s čimer bi okrepili prostovoljstvo v EU brez podvajanja pobud in programov;

64.  poudarja, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, ki pomaga krepiti dejavno državljanstvo in pripomore k osebnemu človekovemu razvoju; meni, da je prostovoljstvo tudi pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, tako kot usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog, hkrati pa pomembno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da bi bilo treba priznati vlogo evropske prostovoljske službe pri spodbujanju razvoja spretnosti in kompetenc, ki lahko sodelujočim v tej službi olajšajo dostop do trga dela; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne delovne pogoje za prostovoljce in spremljajo, ali se v celoti spoštujejo pogodbe, po katerih delajo prostovoljci; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se sodelujoči v evropski prostovoljski službi ne bi obravnavali ali uporabljali kot nadomestni delavci;

65.  poziva, naj bo čas odločanja čim krajši, prijave pa naj se presoja na celovit in usklajen način, obenem pa naj se zavrnitev pregledno in prepričljivo utemelji, da ne bi prišlo do večjega upada pri koriščenju programov EU;

66.  odločno spodbuja več preglednosti pri ocenjevanju vlog, vsem kandidatom pa naj se posredujejo povratne informacije o kakovosti; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovit sistem povratnih informacij, da bodo lahko upravičenci programa Komisiji sporočili nepravilnosti pri izvajanju programa Erasmus+, ki so jih ugotovili; poziva Komisijo, naj izboljša in poveča pretok informacij med evropskimi institucijami, pristojnimi za izvajanje programa, ter nacionalnimi organi; spodbuja nacionalne agencije in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, da zagotovijo možnosti usposabljanja za ocenjevalce ter pripravljajo redna srečanja z upravičenci in obiske projektov ter tako izboljšajo izvajanje programa;

67.  ugotavlja, da je pomembno okrepiti lokalno razsežnost evropske prostovoljske službe; priporoča, naj se prostovoljcem evropske prostovoljske službe nudi močnejša podpora, ne le pred odhodom, temveč tudi ob vrnitvi v lokalno skupnost, in sicer v obliki usposabljanj za delovno mest in usposabljanj na delovnem mestu, da bi jim pomagali deliti svoje evropsko strokovno znanje s spodbujanjem prostovoljstva na lokalni ravni;

68.  podpira izboljševanje učinkovitosti in uspešnosti prek obsežnih projektov; hkrati pa ugotavlja, da mora obstajati ravnovesje med manjšimi in večjimi skupinami prijaviteljev;

69.  poziva Komisijo, naj v celotnem programu čim bolj uskladi ustrezne stopnje predhodnega financiranja, da bi se vsem upravičencem zagotovile enake prednosti in olajšalo izvajanje projektov, zlasti za male organizacije; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da velike ustanove, ki kandidirajo za sodelovanje v programu, ne bodo imele prednosti pred manjšimi, manj uveljavljenimi ustanovami;

70.  je seznanjen z regionalnimi neravnovesji na ravni EU in znotraj držav članic pri udeležbi na področju ukrepov, financiranih s sredstvi iz programa Erasmus+; je zaskrbljen, ker je stopnja uspešnosti ukrepov tega programa razmeroma nizka in se na ravni EU razlikuje; poziva k ciljno usmerjenim in pravočasnim ukrepom za povečanje udeležbe ter izboljšanje stopnje uspešnosti, in sicer ne glede na poreklo prijaviteljev, tako da bi nekaj finančnih sredstev namenili posebnim ukrepom za spodbujanje te pobude in ozaveščanje o njej, zlasti v tistih regijah, kjer je dostop do finančnih sredstev še vedno razmeroma omejen;

71.  ugotavlja, da so se pri izvajanju programa Erasmus+ v regijah EU pokazale različne zahteve glede financiranja in prednostne naloge za ukrepanje, zaradi katerih morajo nekatere države članice ukrepe programa preusmeriti, da bi tako zagotovile stroškovno učinkovitost porabljenih sredstev;

72.  ugotavlja, da se štipendije med državami članicami neupravičeno razlikujejo, prav tako kot metode za njihovo dodeljevanje; spodbuja Komisijo, naj preuči posledice teh razlik, da bi tako zmanjšala družbeno-ekonomske razlike v Evropski uniji; spodbuja dodatno povišanje štipendij, pa tudi njihovo uskladitev s stroški bivanja v državi mobilnosti, da bi tako spodbudili sodelovanje družbeno-ekonomsko prikrajšanih študentov, študentov in osebja s posebnimi potrebami ter študentov in osebja iz oddaljenih regij;

73.  ugotavlja, da je večji pozitivni učinek sredstev za mobilnost v programu Erasmus+ in večje povpraševanje po njih v vzhodno- in južnoevropskih državah v nasprotju z omejenim celotnim proračunom programa, zaradi česar je velik delež prošenj zavrnjenih; predlaga, da Komisija okrepi prizadevanja za spodbujanje mobilnosti iz zahodne v vzhodno Evropo;

74.  obžaluje, ker naraščanje neenakosti v nekaterih državah članicah in med njimi ter visoka stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji otežujeta dostop do programa, saj ustvarjata ovire za mobilnost prosilcev iz regij z nižjimi dohodki, ki sta jih gospodarska kriza in varčevanje bolj prizadela; navaja, da morata biti program Erasmus+ ter poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj dejavna v oddaljenih in obmejnih regijah Evropske unije; meni, da bi bilo zagotavljanje dostopnosti in enakih možnosti za prebivalstvo teh regij zelo koristen korak in način za zmanjšanje brezposelnosti mladih in oživitev gospodarstva;

75.  poudarja, da bi morale biti štipendije v podporo mobilnosti posameznikov v okviru programa Erasmus+ izvzete iz obdavčitve in socialnih prispevkov;

76.  poziva Komisijo, naj prizna posebno naravo projektov in ukrepov mobilnosti, ki vključujejo ljudi s posebnimi potrebami in ljudi iz prikrajšanih okolij; spodbuja odločnejše zavzemanje za to, da bi imeli ljudje s posebnimi potrebami in ljudje iz prikrajšanih okolij, vključno z begunci, možnost sodelovati v programu, ter poziva, naj se jim olajša dostop do programa;

77.  poudarja, da kljub napredku glede priznavanja študijskega obdobja, kreditnih točk, kompetenc in spretnosti, pridobljenih v okviru neformalnega in priložnostnega učenja v tujini, še vedno obstajajo izzivi; poudarja, da je priznavanje mednarodnih kvalifikacij bistvenega pomena za mobilnost in je osnova za nadaljnje sodelovanje v evropskem visokošolskem prostoru; poudarja, da je za priznavanje kvalifikacij pomembno v celoti izkoristiti vse instrumente EU za potrjevanje znanj, spretnosti in kompetenc;

78.  poudarja, da se od leta 2008 število študijskih obdobij v tujini, opravljenih v okviru programa Erasmus, kljub gospodarski, finančni in socialni krizi vztrajno povečuje; opozarja, da se je hkrati skokovito povečalo število delovnih praks v tujini; iz tega sklepa, da mladi delovno prakso očitno dojemajo kot odlično priložnost za izboljšanje svoje zaposljivosti; priporoča Komisiji in nacionalnim agencijam, organizatorjem in ustanovam, da upoštevajo ta razvoj dogodkov;

79.  poudarja, da se je zaradi evropskega ogrodja kvalifikacij (2008/C111/01) nedvomno izboljšalo stanje glede priznavanja in potrjevanja sistemov diplom, kvalifikacij, kreditnih točk, potrdil o spretnostih, akreditacij o kompetencah v izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju, vendar ugotavlja, da težave še vedno niso odpravljene; poudarja, da je treba zagotoviti, da se kompetence in kvalifikacije, pridobljene z izkušnjami mednarodne mobilnosti v vseh oblikah – v formalnem učnem okolju, pri pripravništvu v podjetju ali prostovoljstvu in mladinskih dejavnostih – ustrezno dokumentirajo, potrdijo, priznajo ter postanejo primerljive v domačem sistemu; poziva Komisijo, naj spremeni in napreduje v smeri krepitve evropskega ogrodja kvalifikacij od sedanjega priporočila za močnejši instrument, da se podpre prost pretok; poziva Komisijo in države članice, naj sistematično uporabljajo in dodatno razvijajo veljavne evropske instrumente, kot so dokumenti Europass, orodje Youthpass in sistem ECVET; spodbuja razvoj skupnih kvalifikacij na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s pomočjo katerih bi lahko zagotovili mednarodno priznavanje kvalifikacij; poziva države članice, naj v celoti in pravočasno izvajajo priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

80.  poudarja, da neformalno izobraževanje in učenje odraslih spodbujata osnovne in mehke spretnosti, kot so socialne in državljanske kompetence, ki so pomembne na trgu dela, pa tudi dobro počutje na delovnem mestu in dobro usklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem; opozarja, da imata neformalno izobraževanje in učenje odraslih poglavitno vlogo pri doseganju prikrajšanih skupin v družbi ter jim omogočata, da razvijejo spretnosti, ki jim pomagajo pri vstopu na trg dela ter iskanju trajne in kakovostne zaposlitve, ali izboljšujeta njihove zaposlitvene možnosti, poleg tega pa prispevata k bolj demokratični Evropi;

81.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, želi spomniti, da pripravniški in vajeniški sistemi omogočajo pridobivanje znanja in ne nadomeščajo delovnih mest za polni delovni čas, morajo pa zagotavljati dostojne delovne pogoje ter ustrezno plačilo za vajence, nikakor pa se kompetence upravičencev ne smejo uporabiti kot nadomestilo za kompetence redno zaposlenih;

82.  je seznanjen s tem, da imajo nacionalne agencije pri izvajanju v okviru sedanjega programa zahtevnejše delo; poziva Komisijo, naj nacionalnim agencijam zagotovi dovolj sredstev in potrebno pomoč, da bodo lahko učinkoviteje izvajale program in se spopadle z novimi izzivi, ki so posledica povečanja proračuna;

83.  poziva Komisijo, naj spremlja merila kakovosti, ki jih uporabljajo nacionalne agencije pri ocenjevanju projektov, in naj si izmenja najboljše prakse v zvezi s tem; poziva k programom za usposabljanje ocenjevalcev, da bodo lahko še naprej razvijali svoje znanje, zlasti v medsektorskih projektih, in bodo lahko vsem vložnikom predložili kakovostne povratne informacije, s čimer bodo spodbudili doseganje ciljev v prihodnjih projektih in povečali uspešnost prihodnjih vložnikov;

84.  meni, da bi morala biti ocena kakovosti enako pomembna kot količinska ocena; poziva, naj se v okviru programa Erasmus+ oblikuje ocena kakovosti;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo in priznajo različne oblike formalnega in neformalnega učenja in pripravništva; spodbuja države članice, naj mlade vajence bolje obveščajo o obstoječih možnostih, bolje podpirajo učne centre, ki želijo sodelovati v programu Erasmus+, ter uvedejo spremljevalne ukrepe pri izkušnjah čezmejne mobilnosti v sosednjih državah, da bi vajencem pomagale pri ureditvi bivališča in prevoza;

86.  poziva k večji mobilnosti na področju izobraževanja ter v programih vajeništva in pripravništva v okviru Jamstva za mlade in Pobude za zaposlovanje mladih, da bi zmanjšali visoke stopnje brezposelnosti mladih in geografska neravnovesja v Evropski uniji;

87.  poziva Komisijo, naj opredeli sedanjo neenako udeležbo ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje v evropskih programih mobilnosti v državah in regijah in naj zmanjša te razlike z izboljšanjem sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi agencijami za Erasmus +, pri čemer je treba podpreti sodelovanje med ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje s povezovanjem izkušenih ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje z drugimi ustanovami ter ustanovam za poklicno izobraževanje in usposabljanje zagotoviti podporne ukrepe politike in posebne predloge in izboljšati že obstoječe podporne sisteme za te ustanove;

88.  poziva države članice, naj za spodbujanje mobilnosti učiteljev, predavateljev in neeakademskega osebja priznajo njihovo udeležbo v programih mobilnosti, saj je to pomemben del njihovega poklicnega napredovanja, in naj po možnosti uvedejo sistem nagrajevanja v povezavi z udeležbo v programih mobilnosti, na primer v obliki finančne pomoči ali zmanjšanja delovne obremenitve;

89.  poziva nacionalne agencije, naj pri ocenjevanju projektov zagotovijo popolno preglednost, zato naj objavijo seznam izbranih projektov, pa tudi njihov stalni napredek in finančno pomoč, ki jim je bila dodeljena;

90.  poziva, naj se v okviru ključnega ukrepa št. 1 nadaljujejo najboljše prakse iz programa Comenius, kot so izmenjave šolskih razredov, in naj se šolskim delavcem še naprej omogoči, da posamično zaprosijo za nepovratna sredstva za mobilnost v okviru ključnega ukrepa št. 1;

91.  ugotavlja, da je bilo veliko projektov v okviru ključnega ukrepa št. 2 kljub njihovi visoki kakovosti zaradi omejenih sredstev zavrnjenih; spodbuja Komisijo, naj te projekte oceni in s tem pripomore, da bodo pritegnili naložbe iz drugih virov; spodbuja države članice, naj priznajo projekte, ki so prejeli oceno, tako da jim podelijo prednost pri dostopu do javnih sredstev, če so ta na voljo, da se ti projekti uresničijo;

92.  poziva Komisijo, naj še naprej poskuša rešiti izziv financiranja za evropske organizacije s sedežem v Bruslju, da bodo lahko več prispevale k razvoju evropskih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa;

93.  je seznanjen z izzivi, s katerimi se srečujejo nacionalne agencije pri izvajanju mednarodne kreditne mobilnosti; poziva, naj se nacionalnim agencijam omogoči večja prožnost pri dodeljevanju sredstev iz nekaterih držav in regij v druge, da se izpolnijo prednostne naloge sodelovanja visokošolskih ustanov;

94.  ugotavlja, da se zmanjšuje število posameznih udeležencev programov mobinosti izven programa Erasmus+, ker evropske visokošolske ustanove prednostno obravnavajo institucionalizirane sisteme mobilnosti; spodbuja Komisijo in nacionalne organe, naj posameznim kandidatom ponovno zagotovijo možnosti, da sodelujejo v programih mobilnosti;

95.  poziva Komisijo, naj okrepi sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s tem da med novimi organizacijami in manjšimi ustanovami spodbuja program Leonardo da Vinci, poleg tega naj jim pomaga pri zaprositvi za ustrezna sredstva, tako da jim zagotovi dodatne smernice, spletno usposabljanje in individualizirano podporo pri pripravi kakovostne prošnje za financiranje prek stikov z nacionalnimi agencijami za program Erasmus+;

96.  poziva k promociji evropskega visokošolskega prostora po svetu, pa tudi k nadgradnji posameznikovega znanja na svetovni ravni s spodbujanjem vseh pomembnih deležnikov (države članice, visokošolske ustanove in združenja) k zagotovitvi, da bo skupni magistrski program Erasmus Mundus postal privlačnejši za visokošolske ustanove in potencialne kandidate;

97.  predlaga, naj se nacionalne agencije v večji meri vključijo v razvoj politike na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa in naj se zato okrepijo povezave med Komisijo, državami članicami in nacionalnimi agencijami;

Naslednje programsko obdobje

98.  poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za poenostavitev postopkov in zmanjšanje velike upravne obremenitve za študente, ustanove in gostiteljska podjetja, ki sodelujejo pri projektih programa Erasmus+, zlasti tista, ki te priložnosti ne izkoriščajo dovolj, da bi izboljšala in olajšala enak dostop ter postopke registracije, potrjevanja in priznavanja; meni, da morajo biti za spodbujanje vključevanja informacije o tem programu na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije; poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj standardizirajo merila za dostop, da bo program dostopen čim večjemu številu prosilcev;

99.  predlaga, da se za prednostno nalogo določi, da se nadaljnja uskladitev in večje spremembe v strukturi programa ne izvedejo, namesto tega pa se ohranijo in utrdijo dosedanji dosežki ter po potrebi uvedejo postopne izboljšave;

100.  poleg tega priporoča, naj se okrepi pomen in prepoznavnost neformalnega učenja za mladinsko delo pa tudi izobraževanje odraslih v okviru programa Erasmus+, saj je ravno neformalno učenje zelo pomembno na področju evropskega državljanstva in spodbujanja demokracije in vrednot, program pa se zaradi imena pogosto povezuje le s formalnim izobraževanjem;

101.  poziva Komisijo, naj pomembne deležnike vključi v delo za naslednje programsko obdobje financiranja in pri uvajanju morebitnih izboljšav, da se zagotovita nadaljnji uspeh programa in njegova dodana vrednost;

102.  priporoča, naj se v programu Erasmus+ še bolj razvije medsektorska mobilnost posameznikov v okviru ključnega ukrepa št. 1, da se bodo lahko učeči se, učitelji, pedagogi, izvajalci usposabljanja, vajenci, delavci in mladi polno vključevali v medsektorsko mobilnost;

103.  poziva, naj se medsektorski projekti jasno opredelijo, s čimer bi se izognili zmedi zaradi napačnega označevanja projektov;

104.  poziva, naj se sedanja raven proračuna zagotovi tudi za naslednjo generacijo programov v okviru novega večletnega finančnega okvira, ter meni, da je dodatno povečanje proračuna, s katerim bi zagotavili najmanj tako raven letnega financiranja naslednje generacije programov kot je bila lanska raven za izvrševanje sedanjega okvira, osnovni pogoj za nadaljnjo uspešnost programa; predlaga, naj Komisija preuči možnost povečanja predhodnega financiranja;

105.  pozdravlja strukturo progama ter poziva Komisijo, naj v predlogu za naslednjo generacijo programov ohrani ločena poglavja in ločene proračune za izobraževanje in usposabljanje, za mladino in za šport, pri čemer naj upošteva njihove posebnosti, in naj prilagodi prijavne obrazce, sisteme poročanja ter zahteve v zvezi s produkti, razvitimi za posamezna področja;

106.  spodbuja nacionalne agencije, naj zagotovijo, da bodo razpoložljiva proračunska sredstva za ključne ukrepe in sektorje zlahka dostopna po vsakem krogu prijav, da se prosilcem omogoči strateško načrtovanje prihodnjih ukrepov, ter naj objavljajo rezultate izbire projektov in proračunske vrstice, kar bo omogočilo ustrezen zunanji nadzor programa;

107.  poziva Komisijo, naj redno pregleduje stopnje finančne podpore, kot so pavšalni zneski za kritje potnih stroškov in dnevnic, da bodo ti zneski v skladu z dejanskimi življenjskimi stroški ter da se prepreči zadolženost zaradi obdobja usposabljanja, s tem pa bi preprečili, da bi bili ljudje z manj finančnimi sredstvi in/ali posebnimi zahtevami diskriminirani in prepuščeni sami sebi;

108.  opozarja, da se v mladinskem sektorju prikrajšane skupine obravnavajo posebej; predlaga, naj se strategija vključenosti in različnosti razširi na vse programske sektorje, da se v programu Erasmus+ spodbudita vključevanje in udeležba ljudi s posebnimi potrebami ali z manj možnosti;

109.  poziva Komisijo naj predstavi, države članice pa naj podprejo kakovosten okvir za vajeništva in predlog za večjo mobilnost za vajence, s čimer bi zagotovili sklop pravic za vajence, praktikante, pripravnike in udeležence v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, tako da bi bili ustrezno zaščiteni in da ti programi mobilnosti ne bi nadomeščali standardnih pogodb o zaposlitvi; poziva h kakovostnim in plačanim pripravništvom in delovnim praksam in zahteva, da države članice poročajo o primerih, kjer je prišlo do kršitev glede nalog ali pravic upravičencev v programu Erasmus+;

110.  Komisijo poziva, naj sodeluje z državami članicami, da bi okrepili sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in glavnimi deležniki (lokalnimi/regionalnimi organi, socialnimi partnerji, zasebnim sektorjem, predstavniki mladih, ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje, raziskovalnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe), s čimer bi izboljšali odzivanje izobraževalnih sistemov in sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na dejanske potrebe trga dela, to sodelovanje pa se mora odražati v programu Erasmus+; meni, da bi z dejavno udeležbo upravičencev in vseh deležnikov pri oblikovanju, organizaciji, spremljanju, izvajanju in ocenjevanju programa zagotovili njegovo izvedljivost, uspešnost in dodano vrednost;

111.  se zavzema za to, da se mobilnim študentom v okviru programa omogoči združitev študija v tujini z opravljanjem prakse, povezane s študijem, s čimer bi jim olajšali bivanje v tujini, zmanjšali socialno selektivnost, povečali število mobilnih študentov, nadgradili spretnosti študentov in okrepili povezave med visokošolskim izobraževanjem in trgoma dela; poziva zlasti Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev iz programa Erasmus+ posebno pozornost nameni dolgoročni mobilnosti vajencev;

112.  ugotavlja razlike med državami članicami pri merilih za sprejem v program Erasmus+; vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da bodo vse nacionalne agencije harmonizirano uporabljale pravila programa, spoštovale skupne standarde kakovosti in postopkovno prakso ter tako zagotavljale notranjo in zunanjo usklajenost programa Erasmus+ in ga uveljavile kot pravi evropski program; poziva Komisijo, naj za nacionalne agencije oblikuje evropske smernice za izvajanje programa Erasmus+; spodbuja nacionalne agencije, ki morajo biti sestavni del procesa spremljanja, naj se osredotočijo tudi na ustanavljanje ali spodbujanje foruma za konstruktiven dialog med organi za izobraževanje in politike trga dela vseh držav članic; odločno spodbuja, naj se agencije pri projektih o podobnih vprašanjih bolj uskladijo med seboj;

113.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo možnosti usposabljanja v tujini za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter naj zagotovijo, da bo to področje prva izbira za iskanje zaposlitve in začetek obetavne poklicne poti, naj zagotovijo dostop namenjen za poklicno izobraževanje in usposabljanje, niso sorazmerna(19) s številom potencialnih prosilcev za ponujene programe mobilnosti; odločno podpira učinkovito promoviranje in spodbujanje mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju med ženskami in meni, da morajo države članice določiti smele cilje, napredek na tem področju pa bi bilo treba dosledno spremljati;

114.  poudarja, da se delovna mesta in spretnosti na novo opredeljujejo, zlasti zaradi sedanjega prehoda na bolj digitalizirano gospodarstvo, kjer se pojavljajo nove poslovne potrebe in sektorji, usmerjeni v prihodnost; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo to stanje odražalo v programu Erasmus+;

115.  poziva k večjemu promoviranju programov mobilnosti za višje stopnje visokošolskega izobraževanja, da bi zagotovili mobilnost med evropskimi raziskovalnimi centri in dodatno krepili cilj za internacionalizacijo evropskih univerz;

116.  poudarja, da je treba povečati ozaveščenost glede instrumenta Erasmus+ kot načina za izboljšanje lastnih spretnosti in njihovo dopolnjevanje s širšo razsežnostjo, s čimer bi zagotovili pravi pristop do tega instrumenta in s tem njegovo učinkovitost, hkrati pa bi odpravili tveganje, da bi postal zgolj življenjska izkušnja;

117.  poziva Komisijo, naj pripravi in objavi posodobljene statistične podatke ter izvede študije spremljanja učinkovitosti o izvajanju programa Erasmus+, zlasti o udeležbi mladih glede na regijo in spol, njegovem učinku na zaposljivost ter vrsto in stopnjo zaposlitve in učinku na plače ter kako bi bilo to mogoče izboljšati; poziva Komisijo, naj analizira, zakaj nekatere države pogosteje sodelujejo v mobilnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kje so največje razlike med spoloma in razloge zanje ali kje je več prosilcev invalidov, ter naj pripravi načrt, kako povečati udeležbo drugih držav; zato poziva nacionalne agencije držav članic, naj tesno sodelujejo pri izmenjavi informacij in statističnih podatkov; meni, da je treba pri prihodnjem vmesnem pregledu programa Erasmus+ vključiti in upoštevati ugotovitve študij in statistične podatke;

118.  opozarja, da lahko program Erasmus+ v času konkretne krize temeljnih vrednot EU predstavlja bistveno priložnost za spodbujanje integracije, razumevanja in solidarnosti med mladimi; zato poziva, naj se integracija mladih spodbuja prek spoznavanja različnih kultur in tradicij ter njihovega vzajemnega in nujnega spoštovanja;

119.  predlaga, naj Komisija v naslednjem finančnem obdobju (po letu 2020) v prihodnjem programu Erasmus+ ohrani podjetniško izobraževanje in usposabljanje kot enega od ciljev, ki bo poleg mobilnosti vseboval naslednje elemente kot dele programa:

(i)  skrbno oceno učinka obstoječih ukrepov za spodbujanje podjetništva prek izobraževanja in usposabljanja ter njihovo morebitno prilagoditev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti učinkom na nezadostno zastopane in prikrajšane skupine;

(ii)  spodbujanje bolje opredeljenih učnih vsebin in orodij za formalno in neformalno izobraževanje, namenjeno vsem študentom, in sicer s teoretičnimi in praktičnimi moduli, kot so študentski podjetniški projekti;

(iii)  spodbujanje partnerstev med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, neprofitnimi organizacijami in ponudniki neformalnega izobraževanja, da se tako razvijejo ustrezni tečaji in se študentom zagotovijo praktične izkušnje in modeli;

(iv)  razvoj spretnosti na področju podjetniških procesov, finančne pismenosti, pismenosti in spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ustvarjalnega razmišljanja, reševanja problemov in inovativnega razmišljanja, samozavesti, prilagodljivosti, krepitve timskega duha, projektnega vodenja, ocenjevanja in prevzemanja tveganj ter poslovnih spretnosti in znanja;

(v)  poudarjanje, da sta neformalno in priložnostno učenje posebej pomembna za pridobivanje podjetniških kompetenc;

120.  spodbuja države članice, naj sodelujejo v programu Erasmus za mlade podjetnike in naj ga promovirajo med mladimi, ki želijo sodelovati v poslovnih projektih, da bodo lahko pridobili izkušnje v tujini in nove spretnosti, ki jim bodo pomagale pri uspešni izvedbi njihovih poslovnih projektov;

121.  odločno spodbuja vzajemno učenje, ki sledi študiju, usposabljanju in delovnim izkušnjam v tujini, da bi se povečal učinek programa Erasmus+ v lokalnih skupnostih; poudarja, da je širjenje primerov dobre prakse bistveno za izboljšanje kakovosti projektov iz programa Erasmus+; pozdravlja platformo Erasmus+ za širjenje rezultatov projektov in se zavzema za odločnejši pristop k izmenjavi primerov dobre prakse in mednarodni izmenjavi mnenj med nacionalnimi agencijami, partnerji in upravičenci programa; poziva Komisijo, naj zagotovi podporo prosilcem v programu pri iskanju mednarodnih partnerjev, tako da razvija uporabnikom prijazne platforme, ki združujejo javne informacije o različnih upravičencih in njihove projekte;

122.  poziva Komisijo, naj izboljša vodnik za prijavitelje, poskrbi, da bo uporabnikom prijaznejši ter razumljivejši ter naj pripravi posebne informativne brošure za vsakega od ključnih ukrepov; prav tako jo poziva, naj poenostavi postopek prijave z vidika upravnih bremen;

123.  podpira razvoj ustanov za izobraževanje odraslih s stalnim poklicnim razvojem in možnostmi za mobilnost za učitelje, vodstvene delavce šol, vodje usposabljanj in drugo učno osebje; spodbuja, da se za boljše učne izide razvijajo spretnosti in kompetence, zlasti v učinkoviti rabi informacijske in komunikacijske tehnologije pri izobraževanju odraslih; poudarja pomen izmenjave dobre prakse;

124.  pozdravlja razvoj pilotnih projektov, kot sta Evropski okvir za mobilnost vajencev: razvoj evropskega državljanstva in veščin z vključevanjem mladih na trg dela, ki je namenjen izvajanju stroškovno učinkovitih programov za čezmejno mobilnost vajeništva med ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje, podjetji in/ali drugimi ustreznimi organizacijami, formalnemu priznanju in potrjevanju učnih izidov ter spodbujanju vzajemnega priznavanja diplom, in Mobilnost mladih na področju poklicnega usposabljanja – Boljša mobilnost mladih, ki je namenjen izboljšanju mobilnosti mladih na področju poklicnega usposabljanja; poziva Komisijo, naj oba pilotna projekta učinkovito izvaja in ju dolgoročno vključi v program Erasmus+;

125.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo in dolgoročnejšo strukturno podporo evropskim organizacijam civilne družbe na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v obliki nepovratnih sredstev, saj so to organizacije, ki državljanom in prebivalcem EU nudijo priložnosti za učenje in prostor za sodelovanje za razvoj in izvajanje evropskih politik;

126.  poziva Komisijo, naj preuči ustrezno rešitev za položaj nevladnih organizacij na evropski ravni, ki imajo sedež v Bruslju in zaprošajo za sredstva pri belgijskih nacionalnih agencijah.

127.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(2)

UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(3)

UL C 311, 22.1.2009, str. 1.

(4)

UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.

(5)

UL C 377 E, 7.12.2012, str. 77.

(6)

UL C 372, 20.12.2013, str. 1.

(7)

UL C 372, 20.12.2013, str. 31.

(8)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(9)

UL C 70, 8.3.2012, str. 9.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0433.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.

(12)

UL C 172, 27.5.2015, str. 17.

(13)

UL C 417, 15.12.2015, str. 36.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.

(16)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0291.

(17)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf.

(18)

Znanstveno in politično poročilo Skupnega raziskovalnega središča o jezikih in zaposljivosti, 2015.

(19)

Po podatkih Komisije je v letu 2016 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev stopnja uspešnosti pri upravičenih vlogah za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v okviru programa Erasmus + znašala 42 %. Položaj se vsako leto poslabša: leta 2014 je bila stopanja uspešnosti 54 %, leta 2015 pa 48 %. Čeprav so se razpoložljiva finančna sredstva v teh letih nekoliko povečala, povpraševanje narašča veliko hitreje, z omejenimi sredstvi programa Erasmus+ pa ni mogoče dovolj hitro zadostiti povpraševanju.


MNENJE Odbora za proračun ( 10.11.2016)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES

(2015/2327(INI))

Pripravljavec mnenja: Andrej Novakov (Andrey Novakov)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je program Erasmus+ glavni program EU na področju mobilnosti, izobraževanja in usposabljanja, ki je glede na pozitivne rezultate in visoko povpraševanje prejel 40 % več proračunskih sredstev kot v obdobju 2007–2013;

2.  priznava, da naložbe v okviru programa Erasmus+ s sredstvi iz proračuna EU bistveno prispevajo k izboljšanju znanj in spretnosti, zaposljivosti, zmanjšanju tveganja za dolgoročno brezposelnost mladih Evropejcev ter aktivnemu državljanstvu in socialni vključenosti mladih;

3.  pozdravlja strukturo programa s proračunskimi poglavji, ločenimi po sektorjih, ter spodbuja Komisijo, naj ločena proračunska poglavja ohrani tudi v predlogu za naslednjo generacijo programov;

4.  priznava gospodarski in družbeni pomen prostovoljstva ter spodbuja Komisijo, naj prek ukrepov programa bolj podpira prostovoljske organizacije;

5.  je seznanjen z regionalnimi neravnovesji na ravni EU in znotraj držav članic pri udeležbi na področju ukrepov, financiranih s sredstvi iz programa Erasmus+; je zaskrbljen, ker je stopnja uspešnosti ukrepov tega programa razmeroma nizka in se na ravni EU razlikuje; poziva k ciljno usmerjenim in pravočasnim ukrepom za povečanje udeležbe ter izboljšanje stopnje uspešnosti, in sicer ne glede na poreklo prijaviteljev, tako da bi nekaj finančnih sredstev namenili posebnim ukrepom za spodbujanje te pobude in ozaveščanje o njej, zlasti v tistih regijah, kjer je dostop do finančnih sredstev še vedno razmeroma omejen;

6.  pozdravlja predlog Komisije, da se obveznosti za Erasmus+ do konca sedanjega večletnega finančnega okvira povečajo za 200 milijonov EUR, plačila v predlogu proračuna za 2017 pa za 4,5 %; poziva zlasti Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev iz programa Erasmus+ posebno pozornost nameni dolgoročni mobilnosti vajencev; je seznanjen, da 48 % nacionalnih agencij poroča, da za ukrepe programa ni namenjenih dovolj sredstev; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezen večletni načrt plačil, in jo hkrati spodbuja, naj predlaga raven letnega financiranja za naslednjo generacijo programov, ki bo vsaj enaka ravni zadnjega leta izvajanja sedanjega okvira; predlaga, naj Komisija preuči možnost povečanja predhodnega financiranja;

7.  ugotavlja, da je večji pozitivni učinek sredstev za mobilnost v programu Erasmus+ in večje povpraševanje po njih v vzhodno- in južnoevropskih državah v nasprotju z omejenim celotnim proračunom programa, zaradi česar je velik delež prošenj zavrnjenih; predlaga, da Komisija okrepi prizadevanja za spodbujanje mobilnosti iz zahodne v vzhodno Evropo;

8.  poudarja, da je vedno večje zanimanje evropskih državljanov za program Erasmus+ usmerjeno predvsem v njegovo poglavje o mladini; ugotavlja, da je trenutno 36 % vseh vlog za Erasmus+ vloženih na področju mladih in da se je med letoma 2014 in 2016 število vlog povečalo za 60 %;

9.  poziva Komisijo ter generalni direktorat za izobraževanje in kulturo (GD EAC) ter Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), naj omogočijo nadaljnje spodbujanje decentraliziranih ukrepov, kot je ključni ukrep 2, tako da predlagajo ustrezno financiranje, ki bo sorazmerno z obsegom ukrepov;

10.  ugotavlja, da so se pri izvajanju programa Erasmus+ v regijah EU pokazale različne zahteve glede financiranja in prednostne naloge za ukrepanje, zaradi katerih morajo nekatere države članice ukrepe programa preusmeriti, da bi tako zagotovile stroškovno učinkovitost porabljenih sredstev;

11.  je zaskrbljen zaradi težav, ki jih imajo nacionalne agencije pri razlagi in uporabi pravil programa; opozarja, da se 82 % proračuna programa Erasmus+ upravlja v okviru decentraliziranih ukrepov; poziva Komisijo, naj poenostavi opredelitve in izboljša smernice za decentralizirane ukrepe, da bi zagotovila kar najboljše rezultate za proračun EU in preprečila napake;

12.  ugotavlja, da je 75 % nacionalnih agencij poročalo o veliki upravni obremenitvi, ki zmanjšuje proračunske naložbene zmogljivosti EU in lahko neposredno vpliva na upravičence; poziva GD EAC in agencijo EACEA, naj izboljšata izvajanje, zlasti kar zadeva prijavni postopek;

13.  pozdravlja poenostavljeno finančno upravljanje in uporabo sistema stroškov na enoto; ugotavlja, da nekatere države članice zaradi regulativnih zahtev tega sistema ne morejo uporabljati ali pa se jim ravni stroškov v primerjavi z dejanskimi stroški zdijo neustrezne; je zaskrbljen, ker nacionalne agencije poročajo o večji obremenitvi zaradi revizije;

14.  meni, da bi bilo treba uspešnost nacionalnih agencij redno ocenjevati in izboljševati, da bi zagotovili uspešnost ukrepov, ki jih financira EU; potrjuje, da bi moral biti pri tem poudarek na stopnji udeležbe ter izkušnjah udeležencev in partnerjev;

15.  podpira izboljševanje učinkovitosti in uspešnosti prek obsežnih projektov; hkrati pa ugotavlja, da mora obstajati ravnovesje med manjšimi in večjimi skupinami prijaviteljev;

16.  obžaluje, da so lahko finančna sredstva programa Erasmus+ zaradi visoke upravne obremenitve za manjše organizacije nedosegljiva; meni, da bi bilo treba birokracijo in zahteve za poročanje poenostaviti;

17.  obžaluje, da dolgi plačilni roki v okviru programa Erasmus+ negativno vplivajo na možnosti manjših organizacij, da zaprosijo za finančna sredstva;

18.  je mnenja, da bi se moralo prostovoljstvo šteti za upravičen vir lastnega prispevka k proračunu projekta, saj bi to olajšalo udeležbo manjših organizacij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Monika Hohlmeier, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Patricija Šulin, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanisław Ożóg, Nils Torvalds, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (17.11.2016)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES

(2015/2327(INI))

Pripravljavec mnenja: Emilian Pavel

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je delež brezposelnosti po podatkih Eurostata julija 2016 še vedno znašal 10,1 %; ker delež brezposelnosti mladih v EU znaša 18,8 %;

B.  ker je iz rezultatov študije o učinku programa Erasmus iz leta 2014(1) razvidno, da imajo tisti, ki so študirali ali se usposabljali v tujini, dvakrat večje možnosti za zaposlitev kot posamezniki brez te izkušnje;

C.  ker je stopnja brezposelnosti tistih, ki so študirali ali se usposabljali v tujini, pet let po pridobitvi diplome za 23 % nižja(2);

D.  ker se 85 % študentov odloči za študijsko izmenjavo ali praktično usposabljanje v tujini v okviru programa Erasmus zato, da bi izboljšali svojo zaposljivost v tujini(3);

E.  ker danes 64 % delodajalcev meni, da je mednarodna izkušnja pomembna za zaposlitev, ker jih je bilo leta 2006 tega mnenja zgolj 37 %(4);

F.  ker 64 % delodajalcev navaja, da diplomantom z mednarodnimi izkušnjami dodelijo večjo poklicno odgovornost(5);

G.  ker vsak tretji študent v okviru programa Erasmus za praktično usposabljanje dobi ponudbo za delo v podjetju, v katerem je opravil pripravništvo(6);

H.  ker je skoraj vsak deseti pripravnik v okviru programa Erasmus, ki je opravljal prakso na delovnem mestu, odprl svoje podjetje, tri četrtine pa to namerava storiti oziroma o tem razmišlja(7);

I.  ker je namen programa Erasmus+, ki se izvaja v obdobju od 2014 do 2020, posodobiti izobraževanje, usposabljanje in delo mladih v Evropi, v njem pa lahko sodelujejo zavodi za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja; ker ta program zagotavlja možnosti več kot štirim milijonom Evropejcev za študij, usposabljanje, delovne izkušnje in prostovoljstvo v tujini;

1.  meni, da ima program Erasmus + osrednjo vlogo pri spodbujanju evropske identitete in integracije, solidarnosti, vključujoče in trajnostne rasti, kakovostne zaposlitve, konkurenčnosti, socialne kohezije in mobilnosti mladih na trgu dela, s čimer pozitivno prispeva k izboljšanju evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja, vseživljenjskega učenja, dejavnega evropskega državljanstva in boljših možnosti za zaposlitev, saj Evropejcem zagotavlja priložnost za pridobivanje prečnih in prenosljivih sklopov osebnih in poklicnih spretnosti in kompetenc prek študija, usposabljanja, delovnih izkušenj v tujini in prostovoljstva, hkrati pa posameznikom nudi možnost neodvisnega življenja, lažjega prilagajanja in osebnega razvoja;

2.  meni, da je program Erasmus+ eden od poglavitnih stebrov za prilagajanje Evropejcev na vseživljenjsko učenje; poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj bolje promovirajo pomen medsektorskih projektov, saj je treba večjo pozornost nameniti razsežnosti vseživljenjskega učenja v programu;

3.  opozarja, da trenutno zgolj 1 % mladih v dualnih sistemih izobraževanja, vključno z vajenci, med svojim usposabljanjem sodeluje v programih mobilnosti; meni, da je nujno ustvariti pogoje za večjo mobilnost vajencev v Evropski uniji, da bi jim zagotovili enake možnosti kot študentom visokošolskih zavodov, s čimer bi izpolnili cilje v boju proti brezposelnosti, zlasti mladih; spodbuja države članice, naj mlade vajence bolje obveščajo o obstoječih možnostih, bolje podpirajo učne centre, ki želijo sodelovati v programu Erasmus+, ter uvedejo spremljevalne ukrepe pri izkušnjah čezmejne mobilnosti v sosednjih državah, da bi vajencem pomagale pri ureditvi bivališča in prevoza;

4.  poudarja, da se od leta 2008 število študijskih obdobij v tujini, opravljenih v okviru programa Erasmus, kljub gospodarski, finančni in socialni krizi vztrajno povečuje; opozarja, da se je hkrati skokovito povečalo število delovnih praks v tujini; iz tega sklepa, da mladi delovno prakso očitno dojemajo kot odlično priložnost za izboljšanje svoje zaposljivosti; priporoča Komisiji in nacionalnim agencijam, organizatorjem in ustanovam, da upoštevajo ta razvoj dogodkov;

5.  obžaluje, ker naraščanje neenakosti v nekaterih državah članicah in med njimi ter visoka stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji otežujeta dostop do programa, saj ustvarjata ovire za mobilnost prosilcev iz regij z nižjimi dohodki, ki sta jih gospodarska kriza in varčevanje bolj prizadela; navaja, da morata biti program Erasmus+ ter poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj dejavna v oddaljenih in obmejnih regijah Evropske unije; meni, da bi bilo zagotavljanje dostopnosti in enakih možnosti za prebivalstvo teh regij zelo koristen korak in način za zmanjšanje brezposelnosti mladih in oživitev gospodarstva;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za poenostavitev postopkov in zmanjšanje velike upravne obremenitve za študente, ustanove in gostiteljska podjetja, ki sodelujejo pri projektih programa Erasmus+, zlasti tista, ki te priložnosti ne izkoriščajo dovolj, da bi izboljšala in olajšala enak dostop ter postopke registracije, potrjevanja in priznavanja; meni, da morajo biti za spodbujanje vključevanja informacije o tem programu na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije; poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj standardizirajo merila za dostop, da bo program dostopen čim večjemu številu prosilcev; spodbuja nacionalne agencije, naj zagotovijo, da bodo razpoložljiva proračunska sredstva za ključne ukrepe in sektorje zlahka dostopna po vsakem krogu prijav, da se prosilcem omogoči strateško načrtovanje prihodnjih ukrepov, ter naj objavljajo rezultate izbire projektov in proračunske vrstice, kar bo omogočilo ustrezen zunanji nadzor programa; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da velike ustanove, ki kandidirajo za sodelovanje v programu, ne bodo imele prednosti pred manjšimi, manj uveljavljenimi ustanovami;

7.  ostaja zaskrbljen, da mladi in širša javnost program Erasmus+ dojemajo predvsem kot program za visokošolsko izobraževanje; zato priporoča, naj se večji pomen pripiše večji prepoznavnosti na evropski, nacionalni in regionalni ravni za različne sektorje, kamor se je mogoče prijaviti, tudi šolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, mednarodno visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, izobraževanje odraslih, mladi in šport ter prostovoljstvo, pa tudi opozarjanje na možnost medsektorskih projektov, zlasti s pomočjo informacijske kampanje in odnosov z javnostmi o vsebini vseh programov;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z agencijami EU, kot je Cedefop, izboljšajo kakovost, dostopnost in enakost dostopa do programov mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi le-ti – kar zadeva kvalifikacije, priznavanje in vsebine – vsem udeležencem zagotovili dodano vrednost, ter naj zagotovijo uvedbo standardov kakovosti za vajeništva;

9.  ugotavlja razlike med državami članicami pri merilih za sprejem v program Erasmus+; vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da bodo vse nacionalne agencije harmonizirano uporabljale pravila programa, spoštovale skupne standarde kakovosti in postopkovno prakso ter tako zagotavljale notranjo in zunanjo usklajenost programa Erasmus+ in ga uveljavile kot pravi evropski program; poziva Komisijo, naj za nacionalne agencije oblikuje evropske smernice za izvajanje programa Erasmus+; spodbuja nacionalne agencije, ki morajo biti sestavni del procesa spremljanja, naj se osredotočijo tudi na ustanavljanje ali spodbujanje foruma za konstruktiven dialog med organi za izobraževanje in politike trga dela vseh držav članic; odločno spodbuja, naj se agencije pri projektih o podobnih vprašanjih bolj uskladijo med seboj;

10.  poudarja, da je program Erasmus+ pomemben instrument za izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v EU; poudarja, da imata vključujoče in kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter mobilnost na tem področju osrednjo ekonomsko in socialno vlogo v Evropi na hitro spreminjajočem se trgu dela, saj mladim in odraslim zagotavljata poklicne in življenjske spretnosti, ki so potrebne pri prihodu iz šolanja in izobraževanja v svet dela; poudarja, da bi bilo treba pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter mobilnosti na tem področju spodbujati enake možnosti, nediskriminacijo in socialno vključenost za vse državljane, tudi ženske, ki so slabše zastopane na tem področju, ter osebe v ranljivem položaju, tudi Rome, brezposelne mlade, invalide, prebivalce oddaljenih območij in najbolj oddaljenih regij ter migrante; predlaga, da se pozornost nameni tudi nizko kvalificiranim upravičencem, da bi povečali njihovo udeležbo ter s tem izboljšali razširjenost programov;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo možnosti usposabljanja v tujini za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter naj zagotovijo, da bo to področje prva izbira za iskanje zaposlitve in začetek obetavne poklicne poti, naj zagotovijo dostop namenjen za poklicno izobraževanje in usposabljanje, niso sorazmerna(8) s številom potencialnih prosilcev za ponujene programe mobilnosti; odločno podpira učinkovito promoviranje in spodbujanje mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju med ženskami in meni, da morajo države članice določiti smele cilje, napredek na tem področju pa bi bilo treba dosledno spremljati;

12.  poudarja, da se delovna mesta in spretnosti na novo opredeljujejo, zlasti zaradi sedanjega prehoda na bolj digitalizirano gospodarstvo, kjer se pojavljajo nove poslovne potrebe in sektorji, usmerjeni v prihodnost; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo to stanje odražalo v programu Erasmus+;

13.  poziva Komisijo, naj redno pregleduje stopnje finančne podpore, kot so pavšalni zneski za kritje potnih stroškov in dnevnic, da bodo ti zneski v skladu z dejanskimi življenjskimi stroški ter da se prepreči zadolženost zaradi obdobja usposabljanja, s tem pa bi preprečili, da bi bili ljudje z manj finančnimi sredstvi in/ali posebnimi zahtevami diskriminirani in prepuščeni sami sebi;

14.  poudarja pomen jasnih učnih izidov in specifičnih opisov delovnih nalog za delovne izkušnje v tujini, ki jih program Erasmus+ ponuja udeležencem v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, pripravnikom, vajencem in prostovoljcem; poudarja, da je priprava kandidatov pred mednarodnimi izkušnjami sestavni del dejavnosti in mora zajemati poklicno usmerjanje in jezikovne tečaje ter tečaje o socialni in kulturni integraciji, vključno z medkulturno komunikacijo, da bi spodbudili sodelovanje ljudi v družbi in izboljšali njihove delovne in življenjske razmere; glede na pomen večjezičnosti za večjo zaposljivost mladih meni, da bi bilo treba v programu Erasmus+ večjezičnost bolj spodbujati in podpirati; pozdravlja, da bodo udeleženci projektov v programu Erasmus+ izboljšali znanje tujih jezikov, zlasti jezikov sosednjih držav, s čimer se lahko poveča mobilnost in zaposljivost na čezmejnem trgu dela; meni, da bi lahko jezikovne tečaje za prihajajoče udeležence programov mobilnosti pripravljali v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami in gostiteljskimi podjetji ter jih prilagodili njihovemu študijskemu področju ali pripravništvu;

15.  priznava, da je – glede na visoko stopnjo brezposelnosti mladih v nekaterih državah članicah – eden glavnih ciljev programa Erasmus+ pripraviti mlade na zaposlitev; hkrati posebej poudarja, da je treba v okviru programa Erasmus ohraniti vlogo dejavnosti izven šole, poklicnega usposabljanja in študija;

16.  poudarja, da sta bila program Erasmus in Leonardo prej večinoma namenjena višje kvalificiranim mladim z boljšimi možnostmi za dostop do trga dela, najbolj ranljivim pa ni bilo namenjene dovolj pozornosti; opozarja, da je cilj EU zmanjšati predčasno opuščanje šolanja in revščino; poudarja, da bi se morale države članice pri izvajanju programa Erasmus+ zelo osredotočiti na osipnike, ki so močno izpostavljeni revščini in brezposelnosti; poudarja, da programi za osipnike ne morejo biti običajni sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali programi izmenjave, temveč se morajo osredotočati na njihove posebne potrebe, lahek dostop in nezapleteno financiranje v povezavi z okolji za neformalno ali priložnostno učenje;

17.  opozarja Komisijo, da imajo invalidi, kot so naglušni, posebne potrebe in zato potrebujejo zadostna sredstva in ustrezno podporo, kot so tolmači za znakovni jezik, ter dostop do več informacij in dostojno nepovratno pomoč, da bi se lahko vključili v program Erasmus+; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za uvedbo nadaljnjih ukrepov, s katerimi bo invalidom zagotovila neoviran in nediskriminatoren dostop do vseh štipendijskih programov v okviru programa Erasmus+; meni, da bi bilo po potrebi smiselno imenovati mentorje v okviru nacionalnih agencij, ki bi svetovali o čim boljši uporabi sredstev;

18.  meni, da je treba izboljšati in bolj spodbujati mladinsko delo, kulturne in umetniške dejavnosti, politično sodelovanje, izobraževanje odraslih in množični šport;

19.  poziva Komisijo naj predstavi, države članice pa naj podprejo kakovosten okvir za vajeništva in predlog za večjo mobilnost za vajence, s čimer bi zagotovili sklop pravic za vajence, praktikante, pripravnike in udeležence v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, tako da bi bili ustrezno zaščiteni in da ti programi mobilnosti ne bi nadomeščali standardnih pogodb o zaposlitvi; poziva h kakovostnim in plačanim pripravništvom in delovnim praksam in zahteva, da države članice poročajo o primerih, kjer je prišlo do kršitev glede nalog ali pravic upravičencev v programu Erasmus+;

20.  Komisijo poziva, naj sodeluje z državami članicami, da bi okrepili sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in glavnimi deležniki (lokalnimi/regionalnimi organi, socialnimi partnerji, zasebnim sektorjem, predstavniki mladih, ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje, raziskovalnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe), s čimer bi izboljšali odzivanje izobraževalnih sistemov in sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na dejanske potrebe trga dela, to sodelovanje pa se mora odražati v programu Erasmus+; meni, da bi z dejavno udeležbo upravičencev in vseh deležnikov pri oblikovanju, organizaciji, spremljanju, izvajanju in ocenjevanju programa zagotovili njegovo izvedljivost, uspešnost in dodano vrednost;

21.  poziva k večjemu promoviranju programov mobilnosti za višje stopnje visokošolskega izobraževanja, da bi zagotovili mobilnost med evropskimi raziskovalnimi centri in dodatno krepili cilj za internacionalizacijo evropskih univerz;

22.  odločno spodbuja več preglednosti pri ocenjevanju vlog, vsem kandidatom pa naj se posredujejo povratne informacije o kakovosti; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovit sistem povratnih informacij, da bodo lahko upravičenci programa Komisiji sporočili nepravilnosti pri izvajanju programa Erasmus+, ki so jih ugotovili; poziva Komisijo, naj izboljša in poveča pretok informacij med evropskimi institucijami, pristojnimi za izvajanje programa, ter nacionalnimi organi; spodbuja nacionalne agencije in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, da zagotovijo možnosti usposabljanja za ocenjevalce ter pripravljajo redna srečanja z upravičenci in obiske projektov ter tako izboljšajo izvajanje programa;

23.  poudarja, da se je zaradi evropskega ogrodja kvalifikacij (2008/C111/01) nedvomno izboljšalo stanje glede priznavanja in potrjevanja sistemov diplom, kvalifikacij, kreditnih točk, potrdil o spretnostih, akreditacij o kompetencah v izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju, vendar ugotavlja, da težave še vedno niso odpravljene; poudarja, da je treba zagotoviti, da se kompetence in kvalifikacije, pridobljene z izkušnjami mednarodne mobilnosti v vseh oblikah – v formalnem učnem okolju, pri pripravništvu v podjetju ali prostovoljstvu in mladinskih dejavnostih – ustrezno dokumentirajo, potrdijo, priznajo ter postanejo primerljive v domačem sistemu; poziva Komisijo, naj spremeni in napreduje v smeri krepitve evropskega ogrodja kvalifikacij od sedanjega priporočila za močnejši instrument, da se podpre prost pretok; poziva Komisijo in države članice, naj sistematično uporabljajo in dodatno razvijajo veljavne evropske instrumente, kot so dokumenti Europass, orodje Youthpass in sistem ECVET; spodbuja razvoj skupnih kvalifikacij na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s pomočjo katerih bi lahko zagotovili mednarodno priznavanje kvalifikacij; poziva države članice, naj v celoti in pravočasno izvajajo priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

24.  poudarja, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, ki pomaga krepiti dejavno državljanstvo in pripomore k osebnemu človekovemu razvoju; meni, da je prostovoljstvo tudi pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, tako kot usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog, hkrati pa pomembno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da bi bilo treba priznati vlogo evropske prostovoljske službe pri spodbujanju razvoja spretnosti in kompetenc, ki lahko sodelujočim v tej službi olajšajo dostop do trga dela; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne delovne pogoje za prostovoljce in spremljajo, ali se v celoti spoštujejo pogodbe, po katerih delajo prostovoljci; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se sodelujoči v evropski prostovoljski službi ne bi obravnavali ali uporabljali kot nadomestni delavci;

25.  poudarja, da neformalno izobraževanje in učenje odraslih spodbujata osnovne in mehke spretnosti, kot so socialne in državljanske kompetence, ki so pomembne na trgu dela, pa tudi dobro počutje na delovnem mestu in dobro usklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem; opozarja, da imata neformalno izobraževanje in učenje odraslih poglavitno vlogo pri doseganju prikrajšanih skupin v družbi ter jim omogočata, da razvijejo spretnosti, ki so jim v podporo pri vstopu na trg dela in iskanju trajne in kakovostne zaposlitve, ali izboljšujeta njihove zaposlitvene možnosti, poleg tega pa prispevata k bolj demokratični Evropi;

26.  ugotavlja, da se nenehno razvijajo novi družbeni izzivi in vsebina dela; opozarja, da program Erasmus + mlade pripravlja tudi na zaposlitev, in meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti prehodu s kompetenc za delovno mesto na mehke spretnosti in spodbujati pridobivanje prečnih in prenosljivih sklopov spretnosti in kompetenc, kot so podjetništvo, pismenost na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov in inovativno razmišljanje, samozavest, prilagodljivost, krepitev timskega duha, projektno vodenje, ocenjevanje in prevzemanje tveganja, pa tudi družbene in državljanske kompetence, ki so pomembne na trgu dela; meni, da bi to moralo vključevati tudi dobro počutje na delovnem mestu, dobro ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem ter integracijo oseb v ranljivem položaju na trg dela in v družbo;

27.  glede na pomen večjezičnosti za večjo zaposljivost mladih(9) meni, da bi bilo treba v programu Erasmus+ večjezičnost bolj spodbujati in podpirati;

28.  poudarja, da je treba mala in srednja podjetja (MSP), ki v okviru programa Erasmus+ nudijo poklicno usposabljanje, podpreti s finančnimi sredstvi ali davčnimi spodbudami;

29.  meni, da bi morala biti ocena kakovosti enako pomembna kot količinska ocena; poziva, naj se v okviru programa Erasmus+ oblikuje ocena kakovosti;

30.  poudarja, da je treba povečati ozaveščenost glede instrumenta Erasmus+ kot načina za izboljšanje lastnih spretnosti in njihovo dopolnjevanje s širšo razsežnostjo, s čimer bi zagotovili pravi pristop do tega instrumenta in s tem njegovo učinkovitost, hkrati pa bi odpravili tveganje, da bi postal zgolj življenjska izkušnja;

31.  poziva k večji mobilnosti na področju izobraževanja ter v programih vajeništva in pripravništva v okviru Jamstva za mlade in Pobude za zaposlovanje mladih, da bi zmanjšali visoke stopnje brezposelnosti mladih in geografska neravnovesja v Evropski uniji;

32.  poziva Komisijo, naj pripravi in objavi posodobljene statistične podatke ter izvede študije spremljanja učinkovitosti o izvajanju programa Erasmus+, zlasti o udeležbi mladih glede na regijo in spol, njegovem učinku na zaposljivost ter vrsto in stopnjo zaposlitve in učinku na plače ter kako bi bilo to mogoče izboljšati; poziva Komisijo, naj analizira, zakaj nekatere države pogosteje sodelujejo v mobilnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kje so največje razlike med spoloma in razloge zanje ali kje je več prosilcev invalidov, ter naj pripravi načrt, kako povečati udeležbo drugih držav; zato poziva nacionalne agencije držav članic, naj tesno sodelujejo pri izmenjavi informacij in statističnih podatkov; meni, da je treba pri prihodnjem vmesnem pregledu programa Erasmus+ vključiti in upoštevati ugotovitve študij in statistične podatke;

33.  opozarja, da lahko program Erasmus+ v času konkretne krize temeljnih vrednot EU predstavlja bistveno priložnost za spodbujanje integracije, razumevanja in solidarnosti med mladimi; zato poziva, naj se integracija mladih spodbuja prek spoznavanja različnih kultur in tradicij ter njihovega vzajemnega in nujnega spoštovanja;

34.  predlaga, naj Komisija v naslednjem finančnem obdobju (po letu 2020) v prihodnjem programu Erasmus+ ohrani podjetniško izobraževanje in usposabljanje kot enega od ciljev, ki bo poleg mobilnosti vseboval naslednje elemente kot dele programa:

(i)  skrbno oceno učinka obstoječih ukrepov za spodbujanje podjetništva prek izobraževanja in usposabljanja ter njihovo morebitno prilagoditev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti učinkom na nezadostno zastopane in prikrajšane skupine;

(ii)  spodbujanje bolje opredeljenih učnih vsebin in orodij za formalno in neformalno izobraževanje, namenjeno vsem študentom, in sicer s teoretičnimi in praktičnimi moduli, kot so študentski podjetniški projekti;

(iii)  spodbujanje partnerstev med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, neprofitnimi organizacijami in ponudniki neformalnega izobraževanja, da se tako razvijejo ustrezni tečaji in se študentom zagotovijo praktične izkušnje in modeli;

(iv)  razvoj spretnosti na področju podjetniških procesov, finančne pismenosti, pismenosti in spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ustvarjalnega razmišljanja, reševanja problemov in inovativnega razmišljanja, samozavesti, prilagodljivosti, krepitve timskega duha, projektnega vodenja, ocenjevanja in prevzemanja tveganj ter poslovnih spretnosti in znanja;

(v)  poudarjanje, da sta neformalno in priložnostno učenje posebej pomembna za pridobivanje podjetniških kompetenc;

35.  spodbuja države članice, naj sodelujejo v programu Erasmus za mlade podjetnike in naj ga promovirajo med mladimi, ki želijo sodelovati v poslovnih projektih, da bodo lahko pridobili izkušnje v tujini in nove spretnosti, ki jim bodo pomagale pri uspešni izvedbi njihovih poslovnih projektov;

36.  odločno spodbuja vzajemno učenje, ki sledi študiju, usposabljanju in delovnim izkušnjam v tujini, da bi se povečal učinek programa Erasmus+ v lokalnih skupnostih; poudarja, da je širjenje primerov dobre prakse bistveno za izboljšanje kakovosti projektov iz programa Erasmus+; pozdravlja platformo Erasmus+ za širjenje rezultatov projektov in se zavzema za odločnejši pristop k izmenjavi primerov dobre prakse in mednarodni izmenjavi mnenj med nacionalnimi agencijami, partnerji in upravičenci programa; poziva Komisijo, naj zagotovi podporo prosilcem v programu pri iskanju mednarodnih partnerjev, tako da razvija uporabnikom prijazne platforme, ki združujejo javne informacije o različnih upravičencih in njihove projekte;

37.  poziva Komisijo, naj optimizira zmogljivost orodij informacijske tehnologije in njihovo prijaznost do uporabnika, na primer orodja za mobilnost ali drugih podpornih platform informacijske tehnologije, kot je elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE), s čimer bi zagotovili, da bodo upravičenci programa kar najbolje izkoristili svoje izkušnje ter spodbudili čezmejno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse;

38.  poziva Komisijo, naj izboljša vodnik za prijavitelje, poskrbi, da bo uporabnikom prijaznejši ter razumljivejši ter naj pripravi posebne informativne brošure za vsakega od ključnih ukrepov; prav tako jo poziva, naj poenostavi postopek prijave z vidika upravnih bremen;

39.  podpira razvoj ustanov za izobraževanje odraslih s stalnim poklicnim razvojem in možnostmi za mobilnost za učitelje, vodstvene delavce šol, vodje usposabljanj in drugo učno osebje; spodbuja, da se za boljše učne izide razvijajo spretnosti in kompetence, zlasti v učinkoviti rabi informacijske in komunikacijske tehnologije pri izobraževanju odraslih; poudarja pomen izmenjave dobre prakse;

40.  pozdravlja razvoj pilotnih projektov, kot sta Evropski okvir za mobilnost vajencev: razvoj evropskega državljanstva in veščin z vključevanjem mladih na trg dela, ki je namenjen izvajanju stroškovno učinkovitih programov za čezmejno mobilnost vajeništva med ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje, podjetji in/ali drugimi ustreznimi organizacijami, formalnemu priznanju in potrjevanju učnih izidov ter spodbujanju vzajemnega priznavanja diplom, in Mobilnost mladih na področju poklicnega usposabljanja – Boljša mobilnost mladih, ki je namenjen izboljšanju mobilnosti mladih na področju poklicnega usposabljanja; poziva Komisijo, naj oba pilotna projekta učinkovito izvaja in ju dolgoročno vključi v program Erasmus+;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo in dolgoročnejšo strukturno podporo evropskim organizacijam civilne družbe na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v obliki nepovratnih sredstev, saj so to organizacije, ki državljanom in prebivalcem EU nudijo priložnosti za učenje in prostor za sodelovanje za razvoj in izvajanje evropskih politik;

42.  poziva Komisijo, naj preuči ustrezno rešitev za položaj nevladnih organizacij na evropski ravni, ki imajo sedež v Bruslju in zaprošajo za sredstva pri belgijskih nacionalnih agencijah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Yana Toom, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Georges Bach, Amjad Bashir, Sergio Gutiérrez Prieto, Csaba Sógor, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Tom Vandenkendelaere, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn

(1)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(2)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(3)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(4)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(5)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(6)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(7)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/study/2014/erasmus-impact_en.pdf

(8)

Po podatkih Komisije je v letu 2016 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev stopnja uspešnosti pri upravičenih vlogah za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v okviru programa Erasmus + znašala 42 %. Položaj se vsako leto poslabša: leta 2014 je bila stopanja uspešnosti 54 %, leta 2015 pa 48 %. čeprav so se razpoložljiva finančna sredstva v teh letih nekoliko povečala, povpraševanje narašča veliko hitreje, z omejenimi sredstvi programa Erasmus+ pa ni mogoče dovolj hitro zadostiti povpraševanju.

(9)

Znanstveno in politično poročilo Skupnega raziskovalnega središča o jezikih in zaposljivosti, 2015


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

5.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Dietmar Köster, Ernest Maragall, Liliana Rodrigues

Pravno obvestilo