Postopek : 2016/2100(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0001/2017

Predložena besedila :

A8-0001/2017

Razprave :

PV 13/02/2017 - 14
CRE 13/02/2017 - 14

Glasovanja :

PV 14/02/2017 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0027

POROČILO     
PDF 789kWORD 102k
12.1.2017
PE 589.234v02-00 A8-0001/2017

o letnem poročilu o politiki konkurence EU

(2016/2100(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Tibor Szanyi

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu EU na področju konkurence

(2016/2100(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. junija 2016 o politiki konkurence za leto 2015 (COM(2015)0393) ter delovnega dokumenta služb Komisije, ki je bil istega dne objavljen kot podporni dokument,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 39, 42 in 101 do 109,

–  ob upoštevanju Protokola št. 26 PDEU o storitvah splošnega pomena,

–  ob upoštevanju Protokola (št. 2) k PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju splošnega okvira za oceno trajnosti sistemov za prehrano in kmetijstvo, ki so ga razvili pri Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo,

–  ob upoštevanju ustreznih pravil, smernic, resolucij, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnemu dampingu v Evropski uniji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o letnem poročilu o politiki konkurence EU za leto 2014(4) in svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o letnem poročilu o politiki konkurence EU za leto 2013(5),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 6. maja 2015 o začetku preiskave e-trgovanja v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003(C(2015)3026),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ z dne 6. maja 2015 (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU(7),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij(8),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 9. julija 2014 z naslovom „Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami“ (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju odgovorov Komisije na vprašanja za pisni odgovor Parlamenta E-000344/2016, E-002666/2016 in E-002112/2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o letalstvu(9), zlasti odstavkov 6, 7 in 11 o pregledu Uredbe (ES) št. 868/2004, da bi zaščitili pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepili konkurenčni položaj letalske industrije EU, učinkoviteje preprečevali nepošteno konkurenco, zagotovili vzajemnost in odpravili nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih nekatere tretje države namenjajo vsem letalskim družbam in tako izkrivljajo trg, saj je finančna preglednost bistven element klavzule o pošteni konkurenci za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0001/2017),

A.  ker je bila močna in učinkovita politika konkurence EU vedno temelj notranjega trga, saj spodbuja gospodarsko učinkovitost in ustvarja ugodne razmere za rast, inovacije in tehnološki razvoj, obenem pa znižuje cene;

B.  ker je politika konkurence EU bistveni instrument za boj proti razdrobljenosti notranjega trga in tako ustvarja ter ohranja enake konkurenčne pogoje za podjetja v vsej EU;

C.  ker bi morala Evropska unija pod vodstvom Komisije spodbujati „kulturo konkurence“ v EU in po svetu;

D.  ker je politika konkurence sama po sebi sredstvo za ohranitev evropske demokracije, saj preprečuje čezmerno koncentracijo gospodarske in finančne moči v rokah manjšine, ki bi spodkopala možnost evropskih političnih organov, da delujejo neodvisno od pomembnih industrijskih in bančnih skupin;

E.  ker bi pravilno izvajanje pravil konkurence (vključno s protimonopolnimi pravili) v skladu s socialnim tržnim gospodarstvom moralo preprečevati čezmerno koncentracijo gospodarske in finančne moči v rokah maloštevilnih zasebnih podjetij, pa tudi zagotavljati spodbude za akterje, da bodo bolj dinamični in inovativni ter da se bodo razlikovali od tekmecev na trgih;

F.  ker poštena politika konkurence zagotavlja učinkovite in odprte trge, kar vodi do nižjih cen, pojave novih akterjev, boljše kakovosti proizvodov in storitev ter večje izbire za potrošnike, tudi s spodbujanjem raziskav in inovacij, gospodarske rasti in stabilnejših podjetij;

G.  ker politika konkurence lahko prispeva in bi morala znatno prispevati h glavnim političnim prednostnim nalogam, kot so spodbujanje inovacij, kakovostna delovna mesta, boj proti podnebnim spremembam, trajnostna rast in trajnostni razvoj, naložbe, učinkovita raba virov, varstvo potrošnikov in človekovega zdravja, obenem pa krepi enotni trg, s posebnim poudarkom na enotnem digitalnem trgu in energetski uniji;

H.  ker uspešna politika konkurence ne sme biti osredotočena izključno na zniževanje cen za potrošnike, temveč mora upoštevati tudi inovativnost in naložbeno dejavnost evropske industrije in posebne konkurenčne pogoje za mala in srednja podjetja;

I.  ker politiko konkurence EU opredeljujejo tudi vrednote socialne pravičnosti, politične neodvisnosti, preglednosti in dolžnega pravnega postopanja;

J.  ker je politika konkurence Unije soodvisna od drugih pomembnih politik EU, vključno z davčno, industrijsko in digitalno politiko, namen usklajevanja teh politik pa je zagotavljanje skladnosti s temeljnimi načeli Pogodb, zlasti s preglednostjo in lojalnostjo;

K.  ker davčne utaje in goljufije ter davčne oaze davkoplačevalce v EU stanejo na milijarde evrov (po nekaterih ocenah je znesek visok kar bilijon evrov) prihodka letno, saj izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu med podjetji, ki plačujejo pošten delež davkov, in tistimi, ki ga ne;

L.  ker globalno sodelovanje na področju uveljavljanja konkurence pomaga preprečevati nedoslednosti pri pravnih sredstvih in rezultatih izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti;

M.  ker se razlaga pojma „gospodarske dejavnosti“ v sodni praksi Evropskega sodišča in praksi odločanja Komisije razlikuje glede na to, ali je govor o pravilih notranjega trga ali pravilih konkurence; ker je zaradi te zmedene prakse ta že tako težaven pojem še bolj problematičen;

N.  ker jasno, skladno in delujoče regulativno okolje v smislu prilagajanja politike konkurence posebnostim kmetijstva lahko prispeva h krepitvi položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano, in sicer z odpravljanjem neravnovesja moči med kmetijskimi gospodarskimi subjekti, vse večjo učinkovitostjo trgov ter zagotavljanjem pravne varnosti in enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu;

O.  ker je obliko, jakost in časovni okvir gospodarskih tveganj težko predvideti in je zato nujno, da tržno usmerjena skupna kmetijska politika zagotovi kmetom podporo in dodatne, časovno omejene izjeme pri pravilih konkurenc, kadar se na trgu pojavijo resna neravnotežja; ker se je Komisija ob mlečni krizi odločila za uporabo člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kot zadnjega sredstva za izvzetje skupnega načrtovanja proizvodnje mleka, ki ga izvajajo priznana združenja kmetov, iz uporabe prava o konkurenci;

P.  ker politika konkurence sama ne zadošča za odpravo nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano;

Q.  ker člen 102 PDEU jasno določa, da neposredno ali posredno vsiljevanje nepoštenih trgovinskih praks drugim sektorjem v prehranski verigi pomeni kršitev te uredbe;

R.  ker je bila projektna skupina za kmetijske trge ustanovljena za izboljšanje položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano, saj naj bi pregledala možnosti za okrepitev njihovega položaja, vključno s pravnimi možnostmi za vzpostavitev pogodbenih razmerij in organiziranje kolektivnih ukrepov kmetov; ker je treba ugotovitve te projektne skupine upoštevati, če je mogoče, pri prihodnjih razpravah in ukrepih, ki jih je še treba sprejeti;

1.  pozdravlja letno poročilo Komisije o politiki konkurence, ki dokazuje, da pravilna politika konkurence EU z vzpostavitvijo pravičnega konkurenčnega okolja lahko prispeva k obnovitvi zadostne ravni naložb in inovacij; pozdravlja osredotočenost poročila na prispevek politike konkurence k odpravljanju ovir in ukrepov državne pomoči, ki imajo učinek izkrivljanja, v korist enotnega trga; ponovno tudi poudarja, da bi morala prihodnost Evrope temeljiti na inovacijah, socialnem tržnem gospodarstvu in učinkoviti rabi virov, ki ustvarjajo visok življenjski standard za vse državljane EU;

Povezovanje enotnega trga

2.  pozdravlja cilj Komisije glede odpiranja novih priložnosti za državljane in podjetja in opominja, da štiri svoboščine enotnega trga temeljijo na prostem pretoku kapitala, storitev, blaga in ljudi in da je njihovo izvajanje ključno za približevanje EU njenim državljanom; poudarja, da brez učinkovite politike konkurence EU notranji trg ne more uresničiti svojega polnega potenciala; odobrava, da Komisija uporablja različne instrumente, ki jih ima na voljo, tudi nadzor nad združitvami, boj proti zlorabi prevladujočega položaja in protikonkurenčne prakse, boj proti kartelom, nadzor nad državno pomočjo, usklajevanje z nacionalnimi in po potrebi regionalnimi organi za konkurenco, pa tudi sektorske preiskave;

3.  vztraja, da mora učinkovita politika konkurence omogočiti posebne tržne pogoje, ki veljajo za mala in srednja podjetja ter mikro in zagonska podjetja, zaščititi pravice delavcev in vzpostaviti pravično obdavčevanje;

4.  poziva države članice in institucije EU, naj dajo prednost okrepitvi enotnega trga po izstopu Združenega kraljestva, in sicer z zagotovitvijo popolnega spoštovanja zakonodaje EU o konkurenci in nadaljnjo krepitvijo sodelovanja med državami članicami na področju davčnih vprašanj; ugotavlja, da bi lahko izstop Združenega kraljestva škodljivo vplival na politiko konkurence EU; poudarja predvsem nevarnost podvajanja postopkov, s čimer bi se povečali upravni stroški in podaljšali preiskovalni postopki;

5.  ponovno poudarja, da je poštena davčna konkurenca nujna za celovitost enotnega trga EU in da bi zato morali vsi udeleženci na trgu plačevati pošten delež davkov, te pa je treba plačevati na kraju, kjer se ustvari dobiček; poudarja, da je po razkritjih v okviru t.i. „afere Lux leaks“ EU priznala (z namenom, da okrepi pošteno konkurenco na enotnem trgu), da potrebuje enostavne in pregledne davčne politike in predpise, prav tako pa je priznala, da je treba ustaviti nepošteno davčno konkurenco (vključno z odobravanjem nezakonitih davčnih ugodnosti) s strani držav članic, ki prinaša moralno tveganje, poštenim davkoplačevalcem pa nalaga dodatno davčno breme ter onemogoča razvoj malih in srednjih podjetij, tudi zaradi tega, ker so novi udeleženci na trgu ter mala in srednja podjetja, ki poslujejo samo v eni državi, v slabšem položaju v primerjavi z multinacionalnimi podjetji, ki lahko svoje dobičke preusmerjajo ali izvajajo druge oblike agresivnega davčnega načrtovanja z vrsto odločitev in instrumentov, ki so na voljo izključno njim; poudarja, da je treba natančno preučiti vse primere, pri katerih obstaja sum, da je njihov namen omogočiti davčno optimizacijo multinacionalkam; medtem pa pozdravlja poglobljene preiskave Komisije na področju protikonkurenčnega ravnanja, kot so selektivne davčne ugodnosti, ki lahko vključujejo sisteme izdajanja stališč o presežnem dobičku, odobrava pa tudi nedavne rezultate preiskav, ki dokazujejo, da so selektivne davčne kršitve po konkurenčnem pravu EU nezakonita državna pomoč; poudarja, da je treba Komisiji zagotoviti širok dostop do informacij, da bo lahko uvedla več preiskav sumljivih primerov; poziva Komisijo, naj pripravi jasne smernice o državni pomoči, povezani z davki, ki se uporablja za prikritje primerov nepoštene konkurence, ter uporabi vsa svoja pooblastila v okviru pravil o konkurenci, da bi državam članicam pomagala učinkovito obravnavati to škodljivo davčno prakso; vztraja, da je treba vložiti več napora v dejansko preprečevanje agresivnih davčnih praks; poudarja, da so pri tem odločilne predvsem informacije o davčnih stališčih ter o sporazumih o transfernih cenah, ki si jih izmenjajo davčni organi držav članic; obžaluje, da države članice GD za konkurenco ne omogočajo dostopa do teh informacij; priporoča, naj se poveča izmenjava informacij med nacionalnimi organi, in poziva tudi države članice, naj objavijo informacije o svojih davčnih stališčih; predlaga jim, naj te informacije predložijo v obliki regionalne razčlenitve, kjer je to primerno; v zvezi s tem meni, da so sklepi Komisije, ki določajo jasno metodologijo za izračun vrednosti in neupravičene konkurenčne prednosti, ki jo uživajo podjetja zaradi neprimernih davčnih stališč, dobra pravna podlaga za nadaljnjo konvergenco;

6.  poudarja, da ima korupcija pri javnih naročilih resne učinke evropsko konkurenčnost, ki izkrivljajo trg; ponavlja, da sodijo javna naročila med tiste dejavnosti vlade, ki so najbolj dovzetne za korupcijo; poudarja, da je tveganje za korupcijo v nekaterih državah članicah večje pri javnih naročilih, ki jih financira EU, kot pri tistih, ki jih financira država; opozarja, da se razpisi po meri na široko uporabljajo za omejevanje tržne konkurence; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za preprečevanje zlorabe sredstev EU in spodbuja odgovorno ravnanje pri javnih naročilih; poziva k ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva z ustreznimi pooblastili, da bi bolje preiskovali domnevna kazniva dejanja zoper sredstva EU;

7.  poudarja, da samo postopki v zvezi z državno pomočjo ne morejo trajno ustaviti nepoštene davčne konkurence v državah članicah; glede na to priporoča uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, ki bo pripomogla k odpravi izkrivljanja konkurence in zagotovila, da dobiček ne bo zapustil EU neobdavčen; priporoča tudi javno razkritje davčnih stališč, pregled direktive o DDV, da bi preprečili goljufije, ter obveznost velikih mednarodnih podjetij, da svoj promet in dobiček javno prijavljajo po posameznih državah, ter poziva države članice, naj v svoje davčne prakse uvedejo več preglednosti ter obveznost vzajemnega poročanja; ponavlja, da je treba za zagotovitev poštene konkurence izvajati sveženj proti izogibanju davkom, pravila o izmenjavi informacij med državami članicami EU in mehanizem za hiter odziv za boj proti goljufijam na področju DDV;

8.  meni, da davčno načrtovanje lahko ovira pošteno konkurenco; pozdravlja priporočilo Komisije, da bi bilo treba prilagoditi opredelitev stalne poslovne enote, da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državah članicah, kjer izvajajo gospodarsko dejavnost; poudarja, da bi ta opredelitev morala upoštevati tudi posebne razmere v digitalnem sektorju, da bi podjetja, ki se ukvarjajo z docela nematerialnimi dejavnostmi, upoštevali, kot da imajo stalno poslovno enoto v državi članici, če je njihova digitalna prisotnost v gospodarstvu te države pomembna;

9.  poudarja, da je treba z namenom odpravljanja razdrobljenosti enotnega trga pravila za enotni trg izvrševati tudi na ravni držav članic in obravnavati kršitve;

10.  poziva k izboljšavam sistema „vse na enem mestu“ na podlagi trenutnih izkušenj z mini sistemom „vse na enem mestu“ za digitalne proizvode; ugotavlja, da je celo z mini sistemom upravno breme za mala in mikro podjetja veliko;

11.  poudarja, da je treba enotni trg še naprej krepiti z odstranjevanjem preprek in ovir; meni, da bi trden okvir za proračunsko in fiskalno konvergenco okrepil gospodarsko kohezijo in konkurenčnost EU ter izboljšal njeno zmogljivost za soočanje s konkurenco na globalni ravni;

12.  opozarja Komisijo, da je za nemoteno delovanje enotnega trga EU nujno, da se nacionalnim in regionalnim organom omogoči poseganje v situacijah, ki izvirajo iz neugodnih geografskih razmer in onemogočajo, da bi se trg razcvetel v ekonomskem in socialnem smislu;

13.  vztraja, da se je treba za zagotovitev poštene konkurence na enotnem trgu boriti proti fiskalnemu in socialnemu dampingu, nepoštenemu davčnemu načrtovanju in izogibanju davkov;

14.  poziva Komisijo, naj dokonča uveljavitev enotnega evropskega železniškega območja, zagotovi popolno preglednost denarnih tokov med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu ter preveri, ali imajo države članice močne in neodvisne nacionalne regulatorje;

15.  poziva Svet, naj hitro potrdi predlog Komisije o harmonizaciji skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb;

16.  ugotavlja, da bi se s sprejetjem eura v državah članicah, ki doslej še niso prevzele enotne valute, okrepila svobodna konkurenca na notranjem trgu;

Enotni digitalni trg

17.  pozdravlja strategijo Komisije za enotni digitalni trg in poudarja ključno vlogo politike konkurence pri dokončni vzpostavitvi notranjega digitalnega trga; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi se politika konkurence EU v celoti uporabljala za enotni digitalni trg, saj se s konkurenco ne povečuje le izbira za potrošnike, temveč se izenačujejo tudi konkurenčni pogoji, vendar obžaluje, da je zaradi neobstoja evropskega digitalnega okvira prišlo do izraza neuspešno usklajevanje interesov velikih in malih ponudnikov storitev; poudarja, da tradicionalni tržni modeli politike konkurence pogosto niso ustrezni za enotni digitalni trg ; zahteva, da se več pozornosti usmeri v nove poslovne modele, ki jih uporabljajo digitalna podjetja; poudarja, da bi poenoten digitalni enotni trg lahko ustvaril več sto tisoč novih delovnih mest in prispeval 415 milijard EUR letno h gospodarstvu EU;

18.  poudarja, da bi morala Komisija pazljivo in brez ogrožanja kakovosti dokončati vse odprte preiskave kartelov, le tako bo strategija enotnega digitalnega ostala verodostojna; poziva k pospešitvi postopkov, da bodo rezultati čim prej vidni; zato pozdravlja dodatni ugovor, ki ga je Komisija poslala glede storitve primerjave cen, ter ugovor glede primera Android; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje odločno preverja vse pomisleke, ki se pokažejo pri njenih preiskavah, vključno z drugimi primeri pristranskega spletnega iskanja (hoteli, lokalno iskanje, leti), da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na digitalnem trgu; poziva k preiskavi prevladujočih platform za spletno rezervacijo hotelov; pozdravlja sektorsko preiskavo Komisije, povezano z elektronsko trgovino, katere predhodni rezultati opredeljujejo nekatere poslovne prakse v tem sektorju, ki bi lahko omejevale spletno konkurenco; pozdravlja zavezo Komisije za oblikovanje evropskega enotnega digitalnega trga in njen predlog glede geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi narodnosti in prebivališča potrošnika; poziva Komisijo, naj sprejme ambiciozne ukrepe za odpravo nezakonitih ovir za spletno konkurenco, da bi zagotovili neovirano spletno nakupovanje potrošnikov EU pri prodajalcih, ki imajo sedež v drugi državi članici; zato meni, da so potrebni usmerjeni ukrepi za izboljšanje dostopa do blaga in storitev, zlasti z odpravo neupravičenega geografskega blokiranja in nepoštene cenovne diskriminacije na podlagi geografske lokacije ali državljanstva, ki sta pogosto kriva za ustvarjanje monopolov in zatekanje nekaterih potrošnikov k nezakonitim vsebinam; poziva tudi k označevanju spletnih mest na evropski ravni, s čimer bi zagotovili obstoj in kakovost ponujenih storitev ali proizvodov, s tem pa še višjo raven poštene konkurence in okrepitev varstva potrošnikov;

20.  meni, da bi moralo imeti povečanje udeležbe malih in srednjih podjetij bistveno vlogo pri prizadevanjih za spodbujanje poenotenega enotnega digitalnega trga, in poudarja, da je treba oceniti možni vpliv posameznih pobud, zlasti tistih, katerih namen je spodbujati e-trgovino in pojasniti status stalne poslovne enote za digitalni sektor, na zmožnost malih in srednjih podjetij, da izkoristijo enotni digitalni trg;

21.  opozarja, da je „omrežna nevtralnost“ bistvenega pomena za zagotavljanje, da ne prihaja do diskriminacije med internetnimi storitvami in da je konkurenca v celoti zajamčena („omrežna nevtralnost“ pomeni načelo, da se ves spletni promet obravnava enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo);

22.  poudarja, da so se z vse večjo prisotnostjo novih podjetij, ki uporabljajo digitalne storitve, zlasti internetnih in mobilnih aplikacij, ob obstoječih operaterjih, odprle nove možnosti za potrošnike, da poiščejo, primerjajo in izbirajo blago in storitve po vsem enotnem trgu kot ozaveščeni potrošniki, ki želijo ozaveščeno izbirati na podlagi svojih osebnih potreb in ciljev;

23.  poudarja, da ekonomija delitve ponuja potrošnikom EU veliko inovativnih proizvodov in storitev; poudarja, da se je s platformami sodelovalnega gospodarstva porodila zamisel, da bi postavili pod vprašaj trenutno obstoječe, prevladujoče akterje in ustvarili bolj konkurenčno okolje za potrošnike in za podjetja; ponovno poudarja, da bi morala Komisija poleg obdavčenja, upravnega okvira in varnostnih vidikov preučiti tudi vidike konkurence ter odstraniti ovire za vstop na trg za podjetja, s čimer bi ustvarili enake konkurenčne pogoje; poudarja, da se je tovrstna ekonomija uveljavila že pred leti, in da bi bilo treba zaradi pravne doslednosti nepravilnosti reševati na ravni EU v skladu z načelom subsidiarnosti; poudarja, da je treba v okviru enotnega digitalnega trga zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in osebnih podatkov; poziva Komisijo, naj ustvari nabor orodij, ki so nujno potrebna, če želimo, da bi številne oblike in različice ekonomije delitve dobivale podporo na ravni EU in v posameznih državah članicah, da bi jih ljudje uporabljali in da bi si pridobile zaupanje; se zaveda, da ta dovoljujoči in podporni regulativni okvir ne bo vodil v izkrivljanje konkurence; poziva Komisijo, naj znova obravnava ta vprašanja, da bi lahko postale koristi teh poslovnih modelov za družbo v resnici otipljive znotraj pravnih okvirov;

24.  poziva Komisijo, naj temeljito preveri in po potrebi nadalje razvije učinkovitost razpoložljivih instrumentov konkurenčnega prava v digitalni dobi;

25.  poudarja, da je prav v dinamičnem sektorju, kot je digitalno gospodarstvo, ključno, da se konkurenčni postopki hitro končajo, tako da zloraba prevladujočega položaja na trgu ne more privesti do izrivanja konkurentov s trga;

26.  poziva Komisijo, naj upošteva vse večjo konvergenco na digitalnih trgih, tako da primerja primerljive storitve, kot so aplikacije za takojšnje sporočanje, z enakovrednimi storitvami, ki jih ponuja splošni telekomunikacijski sektor;

27.  pozdravlja preiskave Komisije glede nekaterih protikonkurenčnih ravnanj številnih družb, zlasti internetnih in telekomunikacijskih velikanov in drugih medijskih družb, filmskih studiev in televizijskih distributerjev; poziva Komisijo, naj pospeši vse postopke zoper protikonkurenčno ravnanje, s katerim se kršijo protimonopolna pravila EU;

28.  pozdravlja odločitev Komisije o zahtevi po vračilu v zadevi državne pomoči za Apple, ki je pomemben mejnik pri obravnavi vprašanja nezakonite državne pomoči v obliki davčnih ugodnosti; vseeno opozarja, da EU potrebuje strožjo zakonodajo o davčnih stališčih, ki bo določala tudi učinkovit sistem in postopek za izterjavo vračila v korist lastnih sredstev iz proračuna EU; poziva Komisijo, naj odpravi kršitve in zagotovi pošteno konkurenco na enotnem trgu;

29.  poziva Komisijo, naj predloži regulativno strategijo, ki bo upoštevala konvergenco tehnologij, zlasti pa povečanje števila platform; zato opozarja, da morajo predhodne sektorske ureditve zagotoviti ravnotežje med ohranjanjem pluralizma, svobodo izražanja, varstvom osebnih podatkov, zaščito avtonomnosti in svobodno izbiro potrošnika ter enako promocijo ponudb, ki so si konkurenčne v Evropi, in konvergentnih ponudb za vodilne evropske proizvode v mednarodni konkurenci; meni, da je treba za pravično porazdelitev vrednosti odpraviti neravnovesje moči in odvisnosti med gospodarskimi subjekti;

30.  pozdravlja, da se pri ugotavljanju tržne moči na digitalnih trgih bolje upoštevajo omrežni učinki ter zbiranje in analiza podatkov; meni, da imajo podatki pomembno vlogo v digitalnem gospodarstvu in bi jih bilo zato treba upoštevati pri tržno-pravnem ocenjevanju;

31.  meni, da je konkurenca v sektorju internetnega iskanja in telekomunikacijskem sektorju bistvena, ne le za spodbujanje inovacij in naložb v omrežja digitalnega gospodarstva, ampak tudi za spodbujanje dostopnih cen ter izbire pri storitvah za potrošnike; zato poziva Komisijo, naj zavaruje konkurenco v teh sektorjih, tudi pri internetnih storitvah in dodeljevanju spektra; pri tem pozdravlja namen Komisije, da pri uporabi smernic za pomoč za širokopasovna omrežja dobrohotno upošteva tudi strateške cilje telekomunikacijskega svežnja; pozdravlja sklep Komisije, da v korist evropskih potrošnikov zaustavi združitev ponudnikov mobilnih telefonskih storitev O2 in Three v Združenem kraljestvu; ponavlja pomen uporabe evropskega kodeksa za elektronske komunikacije in okrepitev povezljivosti po vsej EU;

32.  meni, da odprava stroškov gostovanja v EU ne zadostuje in da morajo biti klici znotraj EU regulirani na isti ravni kot lokalni klici; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za regulacijo klicev znotraj EU;

33.  meni, da ukrepi za ukinitev potrošniških stroškov gostovanja v EU v dolgoročnem pogledu ne zadostujejo, če je treba enotni trg še poglobiti, ter da je treba za notranje klice v EU ustvariti enake spodbude kot za lokalne klice, in sicer tako, da se omogočajo naložbe v docela evropska ali deljena omrežja; poziva Komisijo, naj se z upravljavci omrežij in ustreznimi deležniki temeljito posvetuje o tem, kako bi stroške za notranje klice v EU najučinkoviteje zmanjšali na raven lokalnih klicev, s čimer bi hkrati spodbujali naložbe in zagotavljali globalno konkurenčnost in inovacije;

34.  poziva Komisijo, naj s svojo politiko in finančnimi instrumenti spodbuja izmenjavo najboljše prakse med državami članicami in podpre naložbe v različne tradicionalne sektorje ter mala in srednja podjetja, ki zaostajajo za digitalno industrijsko revolucijo;

35.  poudarja, da bi morala Evropska unija vsa podjetja (tako tista s prevladujočim tržnim deležem kot tudi zagonska podjetja) spodbujati k inovacijam;

36.  poziva Komisijo, naj pokaže enako odločnost pri izvedbi in rezultatih potekajoče preiskave zoper McDonald's;

Državna pomoč

37.  pozdravlja pregled pravil o državni pomoči in predlaga, da se posebno letno poročilo pošlje Parlamentu; opominja države članice, da je bil namen izboljšati ciljno usmerjenost ukrepov pomoči v dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in družbeno kohezijo, obenem pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje in svobodno delovanje socialnega tržnega gospodarstva; opozarja, da imajo države članice večjo odgovornost, ko odobravajo pomoč, ne da bi predhodno o tem obvestile Komisijo; poudarja, da mora Komisija zagotoviti zadostno pravno podlago na področju prava konkurence, da bi okrepili turizem kot pomemben gospodarski dejavnik v EU, ter bi moralo skladno s tem za financiranje javnih turističnih organizacij veljati izvzetje po uredbi o splošnih skupinskih izjemah; poziva Komisijo, naj natančno pregleda vse transakcije, ki jih države članice opravijo v zadnjem hipu, ne glede na politični pritisk, ki bi ga te utegnile izvajati; prav tako želi spomniti Komisijo, da je treba nekaterim vladam preprečiti, da ravnajo v slabi veri, kot takrat, ko zapravljajo sredstva EU;

38.  poudarja, da so državne ali regionalne spodbude eno od političnih orodij za zagotavljanje storitev, ki so nujne za vzdrževanje gospodarskih in socialnih pogojev v izoliranih, oddaljenih ali obrobnih regijah in na otokih v Uniji, da pa je treba pri tem upoštevati tudi pretekle izkušnje in da ti ukrepi ne smejo biti v nasprotju z načeli enotnega trga; poudarja, da je nujna tudi povezljivost obrobnih otoških regij in pozdravlja vključitev socialne pomoči za prevoz prebivalcev oddaljenih regij v uredbo o splošnih skupinskih izjemah, ki priznava problem povezljivosti; poziva Komisijo, naj med potekajočim pregledom uredbe o splošnih skupinskih izjemah v celoti upošteva posebnosti najbolj oddaljenih evropskih regij, kot je določeno v členu 349 PDEU, saj je povezljivost bistvenega pomena za mala in srednja podjetja v teh regijah in je skrajno neverjetno, da bi vplivala na konkurenčnost na notranjem trgu;

39.  pozdravlja obvestilo Komisije o tem, da bi koncept državne pomoči vključili v pobudo o posodobitvi državne pomoči; priznava prednosti poenostavljenih pravil, ki zagotavljajo gotovost javnim organom in podjetjem; hkrati poziva Komisijo, naj skrbneje nadzoruje prepovedano državno pomoč, ki zelo negativno vpliva na enotni trg;

40.  poziva Komisijo, naj glede na pomembne spremembe sodne prakse in prakse pri izvrševanju čim prej izdela smernice o konceptu državne pomoči, da zagotovi pravno varnost in predvidljivost;

41.  poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za manjšo, a bolje usmerjeno državno pomoč, da bi ustvarili možnost zmanjšanja državne pomoči z znižanjem davkov, s čimer bi spodbujali nova podjetja in pošteno konkurenco, namesto da bi podpirali stare strukture in obstoječe akterje;

42.  poziva Komisijo, naj zavzame konstruktivno stališče do vprašanja državne pomoči in pri tem upošteva, da se morajo različne države članice odzivati na različne zahteve politike na podlagi svojega položaja, velikosti, fizičnih in drugih danosti ter stopnje svojega gospodarskega in družbenega razvoja;

43.  poudarja, da je pri uporabi državne pomoči za spodbujanje storitev splošnega pomena najpomembnejša korist za potrošnike in državljane, ne pa za posamezna podjetja ali javne subjekte;

44.  poziva Komisijo, naj natančno spremlja ponovno nacionalizacijo javnih služb v državah članicah EU in prepreči, da bi nezakonito državno pomoč odobravali v obliki nadomestil za javne storitve;

45.  poziva Komisijo, naj v mednarodnih organizacijah za konkurenco, kot je Mednarodna mreža za konkurenco, težijo k harmonizirani opredelitvi državne pomoči;

46.  poudarja, da je treba dosledno spremljati in temeljito preučiti nepravilnosti v zvezi s primeri državne pomoči in javnimi naročili, povezane z energetskimi in okoljskimi naložbami, kot je sporni projekt širitve jedrske elektrarne Paks na Madžarskem, saj bomo le tako zagotovili pravilno delovanje energetske unije in preprečili kršenje pravil o državni pomoči in zlorabo sredstev EU;

47.  poudarja, da je bila – kot je Komisija poudarila že šestič zapored v svojem letnem poročilu o konkurenci – začasna državna pomoč v finančnem sektorju potrebna za stabilizacijo svetovnega finančnega sistema, vendar jo bo treba, ko bo dokončana bančna unija, hitro zmanjšati ali v celoti odpraviti in natančno pregledati; poziva Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), naj zagotovita, da se na vsem enotnem trgu dosledno uporablja vsa zakonodaja o varstvu potrošnikov, kot sta direktiva o trgih finančnih instrumentov in direktiva o distribuciji zavarovanj; Komisijo in organ ESMA tudi poziva jo tudi, naj pri izvajanju teh zakonodajnih aktov prepreči regulativno arbitražo; meni, da bi morala Komisija razmisliti o možnosti pogojevanja državne pomoči bankam s kreditiranjem malih in srednjih podjetij;

48.  ponavlja stališče o sedanji preiskavi Komisije o odloženih terjatvah za davek in davčnih odbitkih v korist bančnega sektorja v več državah članicah; meni, da bilo treba te odložene terjatve za davek in davčne odbitke dovoliti za nazaj v okviru določb o državni pomoči, če so povezani z izrecnimi pogoji o finančnih ciljih za realni sektor;

49.  obžaluje, da Komisija ni ukrepala proti zlorabam pri prestrukturiranju zasebnih bank, vključno s tistimi, ki vplivajo na male vlagatelje in male lastnike finančnih instrumentov, kot so prednostne delnice, ki so se v mnogih primerih tržile brez doslednega upoštevanja zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj obravnava široke učinke zavajajoče prodaje nekritih finančnih produktov, ki so jo odkrili med prestrukturiranjem bank, prizadetih zaradi gospodarske krize;

50.  opozarja, da je Komisijo pozval, naj preuči, ali je bančni sektor od začetka krize prejel implicitne subvencije in državno pomoč v obliki nekonvencionalne likvidnostne podpore;

51.  je seznanjen, da je Evropsko računsko sodišče odkrilo napake pri državni pomoči v približno petini revidiranih projektov, ki so se sofinancirali s kohezijskimi programi in ki v obdobju 2010–2014 šteli za upravičene do državne pomoči(12); ugotavlja, da je bila tretjina teh napak ocenjena, kot da je imela finančni učinek in kot da je prispevala k ravni napak v kohezijski politiki; zato meni, da je v kohezijski politiki mogoč napredek pri obravnavanju nespoštovanja pravil o državni pomoči v okviru kohezijske politike; meni, da je treba predvsem izboljšati poznavanje pravil o državni pomoči v državah prejemnicah, da se preprečijo napake, storjene v dobri veri, ter izboljša beleženje nepravilnosti, s tem pa pregled nad tem vprašanjem;

52.  meni, da je treba na lokalni in nacionalni ravni izboljšati razumevanje razvrščanja nezakonite državne pomoči; pozdravlja najnovejše sklepe Komisije, ki pojasnjujejo, katere javne podporne ukrepe lahko države članice izvajajo brez ocene državne pomoči, ji jo izvede Komisija; meni, da te odločitve zagotavljajo koristne smernice za lokalne in komunalne projekte, saj se tako zmanjšuje upravno breme in poveča pravna varnost;

53.  poziva Komisijo, naj preveri razlago ustreznih določb o konkurenci v povezavi z direktivo o sistemih jamstva za vloge, da bo mogoče orodja za zgodnjo stabilizacijo, ki jih je predvidel evropski zakonodajalec, tudi dejansko uporabljati;

54.  poudarja pomen preiskav, ki jih izvaja Komisija na področju davčne državne pomoči, s katerimi se zagotavlja potrebna podpora evropski in mednarodni agendi na področju davkov, zlasti v boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju;

55.  poziva Komisijo, naj nameni več sredstev za preiskave davčnih stališč, ki zbujajo skrb glede državne pomoči, ter jih sistematično obravnava; ugotavlja, da Komisija obravnava nepregledna davčna stališča, ki so jih nekatere države članice izdale nekaterim multinacionalnim podjetjem, kot nezakonito državno pomoč, ker izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu; pozdravlja tudi večjo ozaveščenost o povezavah med davčnimi politikami in upravno prakso na področju obdavčevanja na eni strani ter politiko konkurence na drugi; poziva Komisijo, naj na podlagi informacij, vsebovanih v varni osrednji podatkovni zbirki, objavi povzetek glavnih davčnih stališč, dogovorjenih v preteklem letu, ki naj vključuje vsaj z opis vprašanj, ki se obravnavajo v davčnem stališču, in opis meril, ki se uporabljajo za vnaprejšnji cenovni sporazum, ter opredelitev, katera država članica oz. katere države članice bodo po vsej verjetnosti prizadete;

56.  poziva Komisijo, naj upošteva možnost, da bi v primerih odobritve nezakonite državne pomoči poleg povrnitve prvotnega zneska državne podpore uvedla tudi sankcije; meni, da bi se morale take sankcije uporabljati za vpleteno državo ali podjetje, ali za oba, s čimer bi preprečili, da se država članica, ki je kršila pravila uporabe državne pomoči, kaznuje zgolj z povračilom prvotnega plačila;

Protimonopolna politika, postopki v zvezi s kartelnimi sporazumi in nadzor koncentracij

57.  pozdravlja prizadevanja Komisije za pripravo smernic o svojih postopkih in o svojem stalnem ocenjevanju pravnega okvira EU;

58.  poudarja pomen prekinitve kartelnih sporazumov v interesu evropskih državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem racionalizira upravne postopke, da bodo postali hitrejši;

59.  meni, da so predlagane združitve največjih svetovnih agrokemijskih in semenskih podjetij nevarne za dvig cen semen in zmanjšanje izbire prilagojenega razlikovanja med kmetijsko-ekološkimi pogoji; poudarja, da bi z izvedbo teh koncentracij 61 % svetovnega trga za semena in 65 % svetovnega trga za pesticide nadzirale samo tri družbe;

60.  poziva Komisijo, naj na svetovni ravni poveča ukrepe, da pravila konkurence tretjih držav ne bi bila v nasprotju z določbami EU v škodo evropskim podjetjem;

61.  poziva Komisijo, naj ohrani trdno in učinkovito izvrševanje protikartelnih pravil v vseh primerih, kjer je dovolj dokazov o kršitvi; poudarja, da politika konkurence omogoča konkurentom sodelovanje pri inovacijah, ne da bi se to sodelovanje zlorabljalo za protikonkurenčne namene; je seznanjen z lanskimi petimi odločbami, ki se nanašajo na kazni v višini približno 365 milijonov EUR, kot je dokumentirano v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen njenemu poročilu o politiki konkurence za leto 2015;

62.  meni, da bi bilo mogoče veljavna pravila za globe za kršitve dopolniti s strožjimi kaznimi za kršitelje; poziva Komisijo, naj preuči možnost dopolnitve kartelnih glob z individualnimi sankcijami za odločevalce v podjetjih in za zaposlene, ki dejansko povzročijo, da njihovo podjetje krši konkurenčno pravo – Komisija bi tako morala imeti možnost, da po potrebi sprejme ukrepe, kot je prepoved opravljanja funkcije direktorja ali osebne denarne sankcije;

63.  meni, da je lahko uporaba vedno višjih glob kot edinega protimonopolnega instrumenta preveč neprizanesljiva; poudarja, da se politika visokih glob ne bi smela uporabljati kot alternativni mehanizem za financiranje proračuna; podpira pristop nagrajevanja in kaznovanja, ki bi učinkovito odvračal zlasti večkratne kršitelje, hkrati pa bi spodbujal delovanje po predpisih;

64.  ugotavlja, da se je število priglašenih koncentracij leta 2015 zelo povečalo; zato poziva , da se pristojnim službam zagotovi potrebna sredstva (z notranjo prerazporeditvijo zaposlenih), ki jim bodo omogočila, da se še naprej učinkovito soočajo s temi razmerami;

65.  pozdravlja posvetovanje o določenih postopkovnih in pravnih vidikih nadzora nad koncentracijami v EU, ki ga je nedavno uvedla Komisija; poziva Komisijo, naj v okviru načrtovane reforme uredbe o koncentracijah skrbno preveri, ali sedanja praksa ocenjevanja ustrezno upošteva razmere na digitalnih trgih in internacionalizacijo trgov; meni, da je treba predvsem v digitalnem gospodarstvu prilagoditi merila za ocenjevanje koncentracij;

66.  deli z Evropsko komisijo zaskrbljenost zaradi trenutnih pogajanj o združitvi družb Bayer AG in Monsanto Company Inc.; opozarja, da bi ta načrtovana združitev ustvarila potencialni evropski in globalni oligopol, če bo združitev dovoljena; poudarja, da bi bila posledica te koncentracije monopolni položaj na trgih za semena in pesticide, ki so pomembni za kmetijski sektor; zato poziva Komisijo, naj predhodno oceni učinek te koncentracije in zahteva jasen vpogled v njen časovni načrt;

67.  meni, da je upoštevanje prodajne cene kot merila v evropskem nadzoru nad koncentracijami nujno, saj so združitve na digitalnih trgih jasno pokazale, da meje, ki temeljijo na prometu, ne zadoščajo;

68.  poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog o vzpostavitvi evropskega okvira za sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pri nadzoru nad koncentracijami;

69.  ponovno poziva Komisijo, naj skrbno preveri, kako v državah članicah poteka prenos Direktive 2014/104/EU o odškodninskih tožbah zaradi kršitve monopolnih pravil; opozarja, da je treba to direktivo pravilno prenesti v nacionalno zakonodajo do 27. decembra 2016; obžaluje, da je bil do sedaj napredek pri prenosu slab in da številne države članice še niso predložile osnutka zakona; poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj države članice opozori na njihove obveznosti;

Sektorski vidiki

70.  pozdravlja okvirno strategijo Komisije za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, in soglaša s petimi medsebojno povezanimi političnimi razsežnostmi; poudarja, da so odločitve o mešanici energijskih virov v pristojnosti držav članic;

71.  pozdravlja različne protimonopolne preiskave, zlasti tiste zoper Gazprom in oskrbo s plinom Bulgargaz, katerih cilj je zagotoviti integracijo trgov v energetski uniji; vseeno obžaluje prakso nekaterih držav članic, ki kupujejo plin prek „offshore“ podjetij kot tipičen primer izogibanja davkom in dejanje, ki je v nasprotju s pravilnim delovanjem energetske unije; poudarja tudi, da je treba preprečiti nastanek tržnih struktur, ki bi preprečevale učinkovito konkurenco v energetskem sektorju;

72.  je seznanjen s prizadevanji Komisije za spodbujanje povezovanja trgov obnovljivih virov energije, da bi se izognili izkrivljanju konkurence; vseeno poudarja, da pravno zavezujočih zavez držav članic s konference o podnebnih spremembah COP21 ni mogoče uresničiti brez konkretnih (državnih) ukrepov za spodbujanje in financiranje proizvodnje ter uporabe obnovljivih virov energije;

73.  poudarja, da ima evropska politika konkurence velik potencial za spodbujanje višjih okoljskih in socialnih standardov; z obžalovanjem ugotavlja, da madžarska vlada izkrivlja konkurenco v sektorju obnovljivih virov energije, s tem ko nalaga visoke davke in preprečuje nameščanje energetsko učinkovitih in za obnovljive vire energije primernih tehnologij; poziva Komisijo, naj še naprej podpira uporabo obnovljivih virov energije v Evropi, da bi dosegli okoljske cilje, določene v desetletni strategiji Evropske unije o rasti Evropa 2020; poziva jo tudi, naj še naprej podpira vključitev okoljskih in socialnih zahtev ter zahtev s področja dela v postopke javnih naročil;

74.  poziva Komisijo, naj v celoti prenovi Uredbo Komisije (EU) št. 267/2010 o izvzetju nekaterih sporazumov, ki se nanašajo na zavarovalniški sektor, saj izmenjava informacij, potrebnih za izračun tveganj in skupno kritje tveganj, povečuje pravno varnost in konkurenčnost v sektorju ter s tem omogoča vstop novih podjetij na trg, povečuje izbiro potrošnikov in izboljšuje gospodarske razmere;

75.  poudarja, da je treba konceptualno in politično razlikovati med pravili konkurence in socialno politiko posamezne države članice; priznava, da ima vsaka vlada dolžnost ukrepati proti energijski revščini svojih državljanov;

76.  poziva Komisijo in države članice, naj znižajo davke za energetske proizvode in sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravljanje energetske revščine;

77.  poudarja, da je energetski sistem omrežna infrastruktura, ki jo je treba posebej obravnavati, da bi omogočala in spodbujala tudi lastno porabo;

78.  ugotavlja, da lahko obstoječi vladni monopoli, kot so igralniški monopoli, privedejo do nepoštenega in protikonkurenčnega ravnanja; opozarja na tveganje, da imajo vlade držav članic, ki podeljujejo licence brez javnih razpisov za koncesije ali če so ti nepregledni in sporni, možnost dajati prednost nekaterim podjetjem pred drugimi, s tem pa lahko ustvarijo nadvse protikonkurenčno okolje; poziva Komisijo, naj dosledno spremlja obstoječe vladne monopole in zakonitost javnih razpisov za koncesije, da bi preprečila vsako pretirano izkrivljanje konkurence;

79.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembe Uredbe (ES) št. 261/2004, da bi zagotovila enako varstvo za letalske potnike na letih iz tretjih držav, ne glede na to, ali je prevoznik iz EU ali ne;

80.  želi spomniti, da člen 42 PDEU priznava poseben status kmetijskemu sektorju, kar zadeva konkurenčno pravo, ki je bil potrjen med zadnjo reformo skupne kmetijske politike, tako da dovoljuje vrsto odstopanj in izvzetij od določb člena 101 PDEU; meni, da sedanja kriza v kmetijstvu poslabšuje že tako šibek položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano;

81.  meni, da so skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, kot so načrtovanje proizvodnje in prodaje ter po potrebi pogajanja o pogodbenih pogojih, potrebna za uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, zato bi morala načeloma zanje veljati domneva o skladnosti s členom 101 te pogodbe; ugotavlja, da se sedanja odstopanja ne uporabljajo v celoti in da pomanjkanje jasnosti teh odstopanj, težave pri izvajanju in različna uporaba s strani organov, pristojnih za konkurenco, kmetom in njihovim organizacijam ne daje dovolj pravne jasnosti in jim onemogoča samoorganiziranje in ogroža dobro delovanje notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj izboljša razpoložljiva orodja in zagotovi, da bo politika konkurence bolj upoštevala posebnosti kmetijskega sektorja in ustrezno pojasnila obseg splošnih odstopanj za kmetijstvo, posebna pravila za sektorje mleka, oljčnega olja, govejega in telečjega mesa in poljščin, pa tudi posameznih izvzetij v skladu s členom 101(3) PDEU;

82.  poziva Komisijo, naj se bori proti nepoštenim trgovinskim praksam v prehranjevalni verigi, ki ovirajo kmete in proizvajalce, in sprejme zavezujoče regulativne ukrepe na ravni EU; poziva Komisijo in nacionalne organe za varstvo konkurence, naj upoštevajo izražene pomisleke zaradi skupnega učinka, ki ga imata koncentracija distribucije na nacionalni ravni ter oblikovanje zavezništev velikih distributerjev na evropski ravni na začetku verige preskrbe s hrano ter za prodajalce na drobno in potrošnike; opozarja, da lahko ta strukturni razvoj povzroči nestanovitnost cen in upad prihodkov za kmete, in izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in oženja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano;

83.  poudarja, da politika konkurence ščiti interese potrošnikov, vendar ne upošteva interesov kmetijskih proizvajalcev; poudarja, da je treba v politiki konkurence interese kmetov zagovarjati v enakem obsegu kot interese potrošnikov, in sicer z zagotavljanjem poštenih konkurenčnih pogojev in pogojev dostopa na notranji trg, da bi spodbudili naložbe, zaposlovanje, inovacije, sposobnost preživetja kmetijskih podjetij in uravnotežen razvoj podeželskih območij v EU;

84.  vztraja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem stranem v verigi preskrbe s hrano;

85.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži evidenco o tem, koliko kmetje v različnih državah članicah uporabljajo obstoječa izvzetja od uporabe člena 225 uredbe o enotni SUT, ter ustrezno pojasni obseg takšnih odstopanj, pa tudi posameznih izvzetij od pravil konkurence v skladu s členom 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije; poziva Komisijo, naj pojasni zlasti, ali je sporazume o trajnosti, ki so bili vključeni v verigo preskrbe s hrano kot odgovor na družbene zahteve, in katerih ukrepi presegajo normativne zahteve, mogoče izvzeti iz prava o konkurenci, če prispevajo k izboljšanju proizvodnje in spodbujajo inovacije, obenem pa koristijo potrošnikom;

86.  poziva Komisijo, naj pri opredelitvi „prevladujočega položaja“ in zlorabe takega položaja, ki jo izvaja kmetijsko podjetje ali več kmetijskih podjetij, povezanih s horizontalnim sporazumom, uporabi širši pristop, pri tem pa naj upošteva stopnjo koncentracije in omejitve, ki so rezultat pogajalske moči sektorjev proizvodnih sredstev in surovin, predelave in trgovine na drobno;

87.  meni, da je treba v okviru enotnega kmetijskega trga razviti koncept „upoštevnega trga“, ki bi ga bilo treba najprej preučiti na ravni Unije, preden bi upoštevali nižje ravni, da ne bi z ozkim ločevanjem področij dejavnosti kmetijskih podjetij ogrozili cilja o koncentraciji kmetijske ponudbe;

88.  meni, da je treba kmetom v vseh proizvodnih sektorjih zagotoviti pravico do kolektivnih pogajanj, vključno s pravico do dogovarjanja o minimalnih cenah;

89.  meni, da bi morali kmetje v celoti sodelovati z organizacijami proizvajalcev in izkoristiti njihov potencial, vključno z zadrugami proizvajalcev, njihovimi združenji in medpanožnimi organi; poziva Komisijo, naj spodbuja taka kolektivna orodja samopomoči za pridobivanje kompetenc in večje učinkovitosti, in sicer s tem, da pojasni in poenostavi pravila, ki zanje veljajo, s čimer bi okrepili pogajalske sposobnosti kmetov in njihovo konkurenčnost, hkrati pa ohranili načela iz člena 39 PDEU;

90.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se določbe člena 222 uredbe o enotni SUT v obdobjih velikega tržnega neravnovesja hitro izvedejo, obenem par dodatno oceni učinkovitost tega ukrepa, kadar se uporablja na trgu mleka in mlečnih izdelkov, z namenom, da predlaga nadaljnje začasne prilagoditve zakonodaje in postopkov na področju konkurence v času resnega neravnovesja na trgu;

91.  v zvezi s tem pozdravlja nedavno objavo smernic o uporabi teh posebnih pravil; vseeno meni, da je njihov pravni okvir preveč omejen, merila, ki jih je treba izpolnjevati, pa prestroga in preveč raznovrstna glede na posamezne sektorje, da bi lahko zagotovila potrebno pravno jasnost in gotovost za kmete, ki bi želeli izkoristiti ta odstopanja;

92.  meni, da razvrstitev glede na upoštevni trg ni v celoti prilagojena sedanjim razmeram v sektorju oljčnega olja, zato predlaga, da se trg oljčnega olja za potrošnike šteje za enotni trg, s čimer bi izboljšali izvajanje pravil iz člena 169 uredbe o enotni SUT;

93.  meni, da bi bilo treba zaradi nihanj v proizvodnji oljčnega olja, ki so večinoma posledica vremenskih razmer, in za uresničitev ciljev članov organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj upoštevati okoliščine, ko je organizacija proizvajalcev prisiljena odkupiti oljčno olje od nečlanov, obenem pa zagotavljati, da bo ta dejavnost, ko gre za trženje proizvodov njihovih lastnih članov, ostala pomožna;

94.  predlaga, da se področje uporabe pravil iz člena 170 o proizvodnji govejega mesa in telečjega mesa razširi na sektor pitanja goveda, da bi zagotovili učinkovitejše izvajanje;

95.  v okviru ukinitve kvot v sektorju sladkorja pozdravlja ohranitev pogodbenega okvira(13) med pridelovalci sladkorne pese, njihovimi organizacijami in podjetji za proizvodnjo sladkorja, ki jim zlasti omogoča pogajanja o pogojih za delitev vrednosti na podlagi razvoja trga sladkorja ali drugih trgov surovin; poziva države članice, naj zagotovijo, da se ta možnost ponudi vsem gospodarskim subjektom v sektorju, da bi izpolnili cilje Uredbe o enotni SUT in s tem zagotovili pravično ravnotežje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in proizvajalci sladkorne pese;

96.  poziva Komisijo, naj oceni vpliv trgovcev na drobno na podjetja, ki proizvajajo proizvode lastne blagovne znamke;

97.  ponavlja stališče Parlamenta(14), ki je naklonjeno sprejetju okvirne zakonodaje na ravni EU, da bi se spopadli z nepoštenimi trgovinskimi praksami v verigi preskrbe s hrano; poudarja, da mora ta zakonodaja kmetom in potrošnikom v EU zagotoviti možnost, da bodo imeli korist od pravičnih prodajnih in nakupnih pogojev;

98.  meni, da je celovito in ustrezno izvajanje svežnja ukrepov za mleko(15) pomembno za okrepitev tega sektorja, in poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje veljavnosti tega svežnja še po letu 2025 ter razmisli o možnosti, da bi njegova pravila razširili na druge kmetijske sektorje;

99.  je seznanjen z izsledki študije o ekonomskem učinku sodobne maloprodaje na izbiro in inovacije v sektorju hrane v EU, ki jo je izvedel generalni direktorat za konkurenco in vključujejo možnost, da obstaja negativno razmerje med inovacijami in prodorom izdelkov pod zasebnimi blagovnimi znamkami na trg s hrano; poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi, koliko se trenutno razpravlja o tem, ali se zaradi tega negativnega razmerja zmanjšujejo inovacije in raznolikost izdelkov, ki so na voljo potrošnikom, in kakšne bi bile njegove dolgoročne posledice za verigo preskrbe s hrano in položaj kmetov;

100.  ponavlja, da je treba postopoma razviti okvir EU za konkurenco in tako v spremljanje verige preskrbe s hrano v Evropi vključiti kazalnike Sistemov za oceno trajnosti za prehrano in kmetijstvo (SAFA) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), vključno s kazalniki iz razdelkov Pravično določanje cen in pregledne pogodbe (S.2.1.1) in Pravice dobaviteljev blaga (S.2.2.1);

101.  poudarja, da bi lahko prekomerna obdavčitev katere koli industrije z lahkoto uničila konkurenco in bila v nasprotju z interesi potrošnikov;

102.  poziva k nadaljnjemu razvoju evropskega orodja za spremljanje cen hrane, da bi z boljšimi in bolj razčlenjenimi podatki hitreje prepoznavali krize v agroživilskem sektorju; pri tem poudarja, da je treba v opredelitev in zbiranje podatkov vključiti organizacije kmetov;

103.  poziva Komisijo, naj zaradi občutljivega finančnega položaja in temeljne družbene vloge kmetijskih proizvajalcev v Evropi v celoti upošteva učinek izkrivljanja trga, ki lahko izvira iz trgovinskih sporazumov s tretjimi državami; meni, da bi morala biti Komisija predvsem pozorna na dogovore z državami, katerih kmetijstvo in zdravstvo sta bistveno manj urejena kot v EU;

104.  poziva Komisijo, naj razišče naravo in temelj izkrivljanja na maloprodajnem trgu ter upošteva tudi potencialni vpliv teritorialnih omejitev dobave na trgovce na drobno, ker izkrivljanje privede do razdrobljenosti trga in omogoča velikim supermarketom prevlado na trgu in izkrivljanje konkurence v oskrbovalni verigi; poudarja pomen tega, da vsi deležniki razkrivajo ustrezne informacije; poziva Komisijo, naj znova začne preučevati vprašanje ohranjanja maloprodajnih cen;

105.  meni, da bi morala Komisija še bolj okrepiti povezave med politiko konkurence in prometno politiko; opozarja, da Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 12/2011 navaja, da bi morala povezljivost v Evropi, z izjemo posebnih primerov regionalnih letališč in letališč na oddaljenih območjih, temeljiti na ekonomski vzdržnosti; obžaluje, da naložbe v letališča niso vedno prinesle pričakovanih rezultatov; zato poziva Komisijo, naj opredeli uspešne in neuspešne projekte razvoja letališč; poziva Komisijo, naj spremeni Uredbo (ES) št. 868/2004, da bi okrepila konkurenčni položaj letalske industrije EU, učinkoviteje preprečevala nepošteno konkurenco, zagotovila vzajemnost in odpravila nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih nekatere tretje države namenjajo vsem letalskim družbam; poziva Komisijo, naj razišče, ali nekatere prakse – po pogojih obstoječih dvostranskih sporazumov o letalskem prometu, ki so jih države članice podpisale z državami nečlanicami EU – ovirajo pošteno konkurenco med prevozniki in letališči ter ali so v nasprotju z interesi evropskih potrošnikov; nadalje poziva Komisijo, naj se učinkovito bori proti protikonkurenčni praksi, ki bi lahko evropskemu potrošniku preprečila, da uporablja različne spletne kanale, vključno s primerjalnimi storitvami metaiskalnikov in spletnimi potovalnimi agenti;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj pokažejo več politične volje za dodatno poglobitev in krepitev enotnega trga za promet ter za oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev, da bi zagotovili odprto in pošteno konkurenco med javnimi in zasebnimi operaterji v prevoznem, poštnem in turističnem sektorju, ob spoštovanju drugih politik, ciljev in načel EU, vključno s socialno razsežnostjo, ki je pomembna za nemoteno delovanje notranjega trga za promet;

107.  poudarja, da sta povezanost in prometna infrastruktura pomembni za preživetje, gospodarski razvoj ter zagotavljanje javnih in zasebnih storitev na regionalnih in oddaljenih območjih;

108.  zato izraža upanje, da bo vseevropsko prometno omrežje dokončano;

109.  poudarja, da potreba po zagotovitvi učinkovitejšega varstva pravic prevoznih delavcev pred zlorabami ne bi smela biti izgovor za omejevanje svobodne konkurence med subjekti iz različnih držav članic; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zakonov, ki bodo pomembno vplivali na delovanje enotnega trga za promet, spoštuje načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

110.  je seznanjen z izzivi, s katerimi se soočajo poštni operaterji zaradi oblikovanja enotnega digitalnega trga; poudarja, da je uspeh tega ambicioznega projekta, zlasti na področju spletne trgovine, v veliki meri odvisen od tega, kakšno obliko bo imel trg poštnih storitev dostave paketov; poudarja, da je treba za zasebne subjekte in javne operaterje, ki ponujajo komercialne storitve, zagotoviti poštene in enake pogoje za čezmejno konkurenco;

111.  poudarja, da morajo vse politike na področju konkurence spoštovati socialne pravice vseh operaterjev v zadevnih sektorjih;

112.  poudarja, da države članice pogosto slabo izvajajo zakonodajo EU o prometu in ne spoštujejo načel Pogodb, zlasti kjer ima centralna vlada monopol nad upravljanjem prevoznega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj pravilno izvajajo in izvršujejo veljavno zakonodajo EU, ki je nujna za dobro delovanje notranjega trga, da bo to prineslo dodatne koristi podjetjem in industriji, potrošnikom, socialnim razmeram delavcev in okolju;

113.  poudarja pomen odprave fizičnih, tehničnih in regulativnih ovir med državami članicami, da bi preprečili drobitev enotnega trga in omogočili čezmejno mobilnost ter teritorialno sodelovanje, s čimer bi spodbudili konkurenco;

114.  Komisijo opozarja na posredne ovire za konkurenco, ki jih povzročajo različni predpisi o obdavčevanju in varnosti ter razlike pri času vožnje in počitka, homologaciji in pravicah potnikov;

115.  priznava napredek na področju digitalnih tehnologij v prevoznem in turističnem sektorju, ki spodbujajo konkurenco, ustvarjajo delovna mesta, omogočajo dostop malih in srednjih podjetij do večjih trgov ter zagotavljajo dejanske ugodnosti za potrošnike; poudarja, da bosta digitalizacija in dobrodošel razvoj ekonomije delitve precej spremenila poslovno okolje sektorja ter da je potreben ustrezen in jasen pravni okvir, da bi lahko izkoristili koristi digitalizacije;

116.  poudarja, da subjekti, ki delujejo na podlagi novih poslovnih modelov, pozitivno vplivajo na prevozni in turistični trg EU, zlasti z zagotavljanjem večje dostopnosti storitev in izboljšanjem njihove kakovosti;

117.  pozdravlja namen Komisije, da se bo z različnimi pomembnimi državami in regijami v svetu pogajala o zunanjih letalskih sporazumih; meni, da bi s temi sporazumi izboljšali dostop na trg, poleg tega pa zagotovili nove poslovne priložnosti za vrhunski evropski letalski sektor, ustvarili visokokakovostna delovna mesta, ohranili stroge varnostne standarde, upoštevali pravice delavcev v sektorju in zagotovili korist potrošnikom; poudarja, da ima Evropski parlament pomembno vlogo v teh pogajanjih;

118.  poziva Komisijo, naj v pogajanja o teh sporazumih vključi klavzulo o pošteni konkurenci, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje;

119.  meni, da bi morali na področju pristaniških storitev ustvariti vse bolj odprt, konkurenčen in pregleden regulativni okvir za javna pristanišča v Evropi, obenem pa ustvariti dodatne zaposlitvene priložnosti;

120.  meni, da bi večja konkurenca, ki bi jo prineslo postopno odpiranje trga cestnega prevoza blaga v EU, koristila potrošnikom, vendar odločno obsoja, da nekateri ukrepi držav članic spodkopavajo celovitost enotnega trga na tem področju; pozdravlja stališče Komisije glede obravnave teh protekcionističnih ukrepov;

121.  izraža upanje, da odpiranje trga cestnega prevoza blaga ne bo povzročilo še več socialnega dampinga, ter obžaluje pojav družb „poštni nabiralnik“;

122.  poleg tega obžaluje, da manjša dostavna vozila niso ustrezno obravnavana v politiki EU, kljub temu da se vse pogosteje uporabljajo za izogibanje pravilne uporabe zakonodaje s področja zaposlovanja, varnosti in varstva okolja;

123.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja oligopolne težnje cenovnega dampinga, zlasti v letalstvu in sektorju avtobusnih prevozov na dolge razdalje, ter vztraja pri pravilni uporabi zakonodaje EU in pri poštenih konkurenčnih intermodalnih pogojih;

124.  poziva k hitremu zaključku pogajanj o četrtem železniškem svežnju in meni, da bo ta prispeval k še večji odprtosti železniškega potniškega prometa za konkurenco ter izboljšal učinkovitost železniškega sektorja, hkrati pa bosta zagotovljeni kakovost in trajnost obveznosti javnih storitev;

125.  pozdravlja sprejetje tehničnega stebra četrtega železniškega svežnja in meni, da se bo z njim okrepila varnost v železniškem prometu, hkrati pa bodo z interoperabilnostjo odpravljene tehnične ovire za konkurenco;

126.  poudarja, da je turizem pomembna gonilna sila gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, ter poziva Komisijo, naj sprejme proaktiven pristop k spodbujanju konkurenčnosti evropskega turističnega sektorja in oblikovanju ugodnega okolja za njegovo rast in razvoj;

127.  poudarja, da so poštne storitve in zlasti čezmejna dostava paketov odločilnega pomena za razvoj sektorja elektronskega trgovanja v EU; pozdravlja protimonopolno preiskavo Komisije v sektorju elektronskega trgovanja, in jo spodbuja, naj še naprej spremlja razvoj trgov poštnih storitev in dostave paketov;

128.  poudarja, da je treba financirati trajnostne, dostopne in varne prevozne projekte, s katerimi bi pripomogli k boljšemu delovanju vsega evropskega prevoznega sistema;

129.  poziva k uporabi skladov EU, kot so instrument za povezovanje Evrope, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Obzorje 2020 za razvoj evropske prometne infrastrukture, povečanje količine in izboljšanje kakovosti storitev;

130.  poziva države članice, naj namenijo zadostno pozornost dokončanju čezmejnih infrastrukturnih projektov in usklajevanju svojih najpomembnejših prevoznih načrtov s sosednjimi državami članicami;

131.  meni, da je treba v celoti uporabljati inovativne finančne instrumente, na primer Evropski sklad za strateške naložbe, ki so namenjeni financiranju projektov v prevoznem sektorju ter podpirajo rast in konkurenčnost; vseeno poudarja, da sredstva, namenjena jamstvenemu skladu Evropskega sklada za strateške naložbe, ne smejo ogrožati sredstev instrumenta za povezovanje Evrope ali Obzorje 2020, ki sta temeljna instrumenta za razvoj enotnega trga na področju prevoza;

132.  poudarja, da bi lahko popolno odprtje železniškega prevoznega trga prineslo številne koristi operaterjem in potnikom iz vseh držav članic; vendar opozarja, da je treba pri tem upoštevati različne ravni razvoja železniške infrastrukture v državah članicah; poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti sedanje ravni naložb za odpravljanje razlik v železniški infrastrukturi.

133.  poudarja, da potreba po zagotovitvi učinkovitejšega varstva pravic prevoznih delavcev pred zlorabami ne bi smela biti izgovor za omejevanje svobodne konkurence med subjekti iz različnih držav članic; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zakonov, ki bodo pomembno vplivali na delovanje enotnega trga za promet, spoštuje načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

134.  spodbuja Komisijo, naj predstavi analitične metode za opredelitev novih pomembnih trgov, povezanih z digitalizacijo gospodarstva ter zlasti s pojavom zbliževanja tehnologij in obsežno komercialno uporabo osebnih podatkov;

135.  da bi zagotovili resnično konkurenčnost med cestnimi prevoznimi podjetji, poziva države članice, naj odpravijo vsakršno dodeljevanje koncesij za ceste okoli mestnih območij, ki imajo za posledico plačilo cestnin;

136.  poziva Komisijo, naj preišče primere domnevne utaje DDV v sektorju svinjskega mesa; obžaluje, da Komisija še ni sprožila preiskave te zadeve, čeprav je prejela pritožbe od združenj kmetov;

137.  meni, da uporabnik ne bi smel plačevati nadomestil za tekoče in varčevalne račune, razen če so povezani s posebnimi storitvami;

138.  znova izraža zaskrbljenost (kot tudi že v svoji resoluciji z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji) nad restriktivno opredelitvijo socialnih stanovanj, ki jo je dala Komisija, na področju politike konkurence; poziva Komisijo, naj to opredelitev pojasni na osnovi izmenjave dobre prakse in izkušenj med državami članicami, pri tem pa upošteva, da so socialna stanovanja v različnih državah članicah, regijah in lokalnih skupnostih različno zasnovana in se različno upravljajo;

139.  obžaluje, da se Komisija ni uspela hitro in odločno odzvati na poskuse nekaterih držav članic, da bi omejile svobodno konkurenco v prevoznem sektorju; poziva, naj se ta praksa odpravi in sprejmejo vsi možni ukrepi, ki bodo za subjekte iz vseh držav članic, kateri delujejo v tem sektorju, zagotovili enak dostop do enotnega trga in pod enakimi pogoji;

140.  meni, da je treba zagotoviti konkurenco na evropskem notranjem trgu finančnih storitev, vključno z zavarovanjem, zato je treba omogočiti njihovo čezmejno pridobivanje;

141.  ponovno poziva Komisijo, naj objavi ugotovitve sedanjih preiskav konkurenčnih praks v sektorjih oskrbe s hrano, energije, prometa in medijev;

142.  je zaskrbljen zaradi učinka, ki ga utegnejo imeti spremembe, ki jih predlaga Komisija k Direktivi 96/71/ES, na sektor cestnega prevoza; poudarja, da so poskusi harmonizacije zakonov o minimalnih plačah v nasprotju z načelom subsidiarnosti in da bi lahko privedli do diskriminacije subjektov iz nekaterih držav članic na enotnem trgu ter resno ogrozili svobodo opravljanja storitev v EU;

143.  zavrača zahtevo, v skladu s katero morajo imeti uporabniki stalno prebivališče v državi članici, v kateri ima sedež finančna institucija ali zavarovalnica, da so upravičeni do njenih storitev, saj je v nasprotju s ciljem notranjega trga storitev v zvezi z malimi finančnimi posli;

144.  poziva k takojšnji preiskavi vprašanj konkurence v avtomobilističnem sektorju formula ena;

145.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju in izvajanju politike konkurence upošteva, da mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo veliko večino podjetij v EU; pri tem poudarja, da so potrebna uporabnikom prijazna pravila za konkurenco za mala podjetja, ki želijo na enotnem trgu spletno in čezmejno poslovati;

146.  želi tudi opomniti Komisijo, naj se plačilne kartice še naprej ukinjajo imetnikom, ki se preselijo v drugo državo članico, in poziva k sprejetju ukrepov v zvezi s tem, med katerimi naj bo tudi obveščanje nacionalnih organov;

147.  poudarja, da je treba z bojem proti zlorabam v farmacevtski industriji zagotoviti dostop do zdravil; ugotavlja, da je treba spodbujati k temu, da se v zdravstvenih sistemih držav članic uporabljajo generična zdravila, če so na voljo;

148.  poudarja, da je dostop do gotovine prek bankomatov bistvena storitev, ki mora biti na voljo brez diskriminatorne, protikonkurenčne ali nepoštene prakse in katere stroški zato ne smejo biti previsoki;

149.  poudarja, da se je treba boriti proti nepoštenemu skupinskemu bojkotu, ki je opredeljen kot stanje, ko se skupina tekmecev dogovori, da bo izključila dejanskega ali potencialnega tekmeca, ker gre za omejevanje konkurence zaradi cilja;

150.  izraža zaskrbljenost nad škandali zaradi prehajanja uslužbencev z javnega v zasebni sektor in obratno, v katere so vpleteni organi EU, pristojni za konkurenco, zlasti v primeru nekdanje komisarke za konkurenco Neelie Kroes, ki ni le lobirala za Uber, ampak je povezana tudi z razkritji v dokumentih iz Bahamov;

Za učinkovitejše nacionalne organe za konkurenco v EU

151.  pozdravlja decentralizirano izvrševanje pravil EU o konkurenci v Evropi, vendar meni, da učinkovitost zaščite državljanov in podjetij pred protikonkurenčnim ravnanjem ne bi smela biti odvisna le od države članice, v kateri prebivajo; meni, da je Uredba o izvajanju pravil konkurence (ES) št. 1/2003 bistveno prispevala k ustvarjanju enakih izhodiščnih pogojev za podjetja na celotnem evropskem notranjem trgu; vendar poudarja, da zlasti v povezavi z neodvisnostjo, določanjem kazni ter ureditvami o programih prizanesljivosti še vedno obstajajo razlike med nacionalnimi sistemi in nacionalnimi organi za konkurenco; meni, da so učinkovite in enake postopkovne določbe za izvajanje prava konkurence EU bistvenega pomena za pravno varnost za potrošnike in podjetja; poziva organe za konkurenco v državah članicah, naj v velikem obsegu uporabijo možnosti evropskega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco;

152.  zato meni, da je bistveno, da imajo nacionalni organi v EU, pristojni za konkurenco, sredstva in instrumente, ki jih potrebujejo za učinkovito uveljavljanje pravil konkurence EU, vključno z orodji za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje kršitev in programi prizanesljivosti, ki bodo bistveni za poštenost podjetij glede kartelov v Evropi;

153.  ponovno poudarja, da je neodvisnost nacionalnih organov za varstvo konkurence izredno pomembna ter da to vključuje tudi zagotavljanje sredstev, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog;

154.  v zvezi s tem pozdravlja posvetovanje Komisije, ki bi verjetno privedlo do zakonodajnega predloga za krepitev mehanizmov nacionalnih organov za konkurenco za uveljavljanje in sankcioniranje, tako imenovanega ECN+; ponavlja, da zaradi izvrševanja različnih organov pri istih ali povezanih zadevah obstaja tveganje za prekrivanje in morebitno neskladnost ukrepov, zaradi česar se zmanjšuje pravna varnost in nastajajo nepotrebni stroški za podjetja; zato poziva Komisijo, naj oblikuje predlog proaktivnih ukrepov EU, da bi zagotovili, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, učinkoviteje in usklajeno izvršujejo pravila, da bi lahko uresničili celoten potencial decentraliziranega sistema uveljavljanja konkurence v EU; zahteva, da se Parlament v celoti vključi v okviru postopka soodločanja;

155.  poudarja, da je v globaliziranem svetu mednarodno sodelovanje med organi za konkurenco bistvenega pomena; zato dejavno podpira sodelovanje Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco; poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost za sklepanje sporazumov o konkurenčnosti, ki bodo omogočali izmenjavo podatkov med organi za varstvo konkurence, z dodatnimi tretjimi državami; poudarja, da lahko sporazuma o konkurenčnosti, ki sta bila doslej sklenjena s Švico in Kanado, služita kot zgled za druge tovrstne sporazume; meni tudi, da bi morali mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi vsebovati izčrpno poglavje o konkurenci;

156.  poziva Komisijo, naj brez ogrožanja neodvisnosti nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, oceni različne ravni nacionalnih sankcij za kršitve v državah članicah in oceni, ali je mogoče in zaželeno te razlike zmanjšati;

157.  meni, da mora Komisija nujno še naprej spodbujati boljše sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, v EU;

158.  pozdravlja bolj ekonomski pristop Komisije h konkurenčnemu pravu, tudi na področju storitev splošnega gospodarskega pomena; deli s Komisijo mnenje, da je nedelovanje trga resnični pogoj za obstoj storitve splošnega gospodarskega pomena; je pa seznanjen z razpravo, ki trenutno poteka v akademskih krogih, o tem, kakšno nedelovanje trga upravičuje izpolnjevanje pogojev za storitev splošnega gospodarskega pomena;

159.  poudarja, da je neodvisnost generalnega direktorata za konkurenco izjemno pomembna za uspešno doseganje njegovih ciljev; ponovno poziva k strogi ločitvi služb, ki pripravljajo smernice, od tistih, ki so pristojne za uporabo teh smernic; poziva Komisijo, naj generalnemu direktoratu za konkurenco dodeli zadostne finančne in človeške vire; poziva Evropsko komisijo, naj ima pri preiskavah celovite zlorabe prevladujočega položaja visokotehnoloških družb na voljo zadostno število strokovno usposobljenih inženirjev; poziva Komisijo, naj etična pravila za skupino glavnega ekonomista GD za konkurenco uskladi s prakso za druge uradnike Komisije;

Demokratična krepitev politike konkurence

160.  pozdravlja prizadevanje sedanje komisarke, pristojne za konkurenco, Margrethe Vestager za reden strukturiran dialog s Parlamentom, zlasti Odborom za ekonomske in monetarne zadeve ter delovno skupino o politiki konkurence; poziva Komisijo, naj zagotovi bolj obsežne povratne informacije h konkretnim zahtevam iz letnega poročila Parlamenta o politiki konkurence; meni, da bi lahko usmerjen strukturiran dialog prispeval k temeljitejšim nadaljnjim ukrepom k posameznim letnim poročilom o politiki konkurence;

161.  pozdravlja pobude Komisije za javno posvetovanje pri izvajanju nadzora nad združitvami in jo poziva, naj o rezultatih razpravlja s Parlamentom;

162.  poziva k razširitvi dialoga med evropskimi institucijami in nacionalni organi, pristojnimi za konkurenco, zlasti z vključitvijo izmenjave mnenj s parlamentarnimi odbori Evropskega parlamenta;

163.  ponovno zahteva od Komisije, naj smernice o kaznih vključi v zavezujočo zakonodajo;

Mednarodna razsežnost politike konkurence

164.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija zavezana odprti in konstruktivni izmenjavi o vprašanjih globalne konkurenčnosti; pozdravlja napredek pri določbah o konkurenci v nekaterih prostotrgovinskih sporazumih, vendar poziva Komisij, naj si še naprej prizadeva, da bodo določbe o konkurenci in državni pomoči del pogajanj o vseh prostotrgovinskih sporazumih;

165.  poudarja, da poštena konkurenca na področju trgovine, storitev in naložb pozitivno vpliva na socialni in gospodarski razvoj EU in njenih trgovinskih partnerjev; poziva Komisijo in Svet, naj hitro končata posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, ki so potrebni za zagotovitev poštene konkurence na trgu EU, in meni, da bi morali trgovinski sporazumi sistematično obravnavati izziv nepoštenih trgovinskih praks tretjih držav;

166.  poziva Komisijo, naj sodeluje s trgovinskimi partnerji, da bi se njihovi trgi bolj odprli za podjetja EU, zlasti na področju energetike, prometa, telekomunikacij, javnih naročil in storitev, vključno s storitvami v okviru izvajanja reguliranih poklicev;

167.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske sporazume vključi ambiciozne določbe o konkurenci in naj učinkovito spremlja, ali jih pogodbenice ustrezno izvajajo v zvezi z vsemi pravili, vključno z določbami o državni pomoči, in v zvezi z ekonomskimi subjekti, vključno z državnimi podjetji;

168.  poudarja, da je treba države v razvoju podpirati pri prizadevanjih za spodbujanje in izvajanje pravil o konkurenci v praksi;

169.  poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za vzpostavitev celovite in uporabnikom prijazne zbirke podatkov, ki bo vsebovala določbe o konkurenci, zbrane iz sporazumov o prosti trgovini, in ki bi jo lahko upravljal sekretariat Svetovne trgovinske organizacije;

170.  pozdravlja napredek glede zmanjšanja izvoznih subvencij, dosežen na ministrski konferenci STO v Nairobiju, ki naj bi zagotovil neizkrivljeno konkurenco na mednarodnih trgih kmetijskih proizvodov; v zvezi s tem poudarja občutljivost kmetijskega sektorja in potrebo po jasnih in učinkovitih ukrepih, tudi v okviru sporazumov STO, ki bodo evropskim proizvajalcem omogočili, da bodo ostali konkurenčni na mednarodnih trgih;

171.  poudarja, da enak dostop do naravnih virov, tudi do energetskih virov, odločilno vpliva na pošteno in enako konkurenco na svetovnem trgu, in poziva Komisijo, naj v sporazume o prosti trgovini vključi določbe za izboljšanje dostopa do teh virov, vključno z določbami o protikonkurenčnih praksah podjetij v državni lasti in o nediskriminaciji in tranzitu.

172.  poudarja, da je politika konkurence pomemben del notranjega trga, kot je določeno v Pogodbi; ponavlja, da je konkurenčen in dobro delujoč enotni trg nujen za izboljšanje trajnostne rasti, zaposlovanja in inovacij v EU in da je v interesu potrošnikov, zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij, da se v vsej EU ohrani poštena konkurenca; meni, da se z uporabo portala EU Pilot namesto uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev ne bi smelo poslabšati izvrševanje evropske zakonodaje in da si je treba prizadevati za ohranjanje konkurence;

173.  spodbuja Komisijo, naj svoje prizadevanje za pošteno konkurenco ne osredotoči le na odmevne primere proti znanim velikim družbam; jo želi spomniti, da je izvrševanje poštene konkurence pomembno tudi za mala in srednja podjetja;

174.  poziva, naj se okrepi svobodna izbira potrošnikov; meni, da je pravica do prenosljivosti podatkov, ki jo vsebuje splošna uredba o varstvu podatkov, dober pristop h krepitvi pravic potrošnikov in konkurence; poudarja, da je treba preučiti, kako bi z odprtimi standardi in vmesniki zagotovili interoperabilnost digitalnih omrežij;

175.  poziva Komisijo, naj preuči in popravi položaj neodvisnih trgovcev na drobno, ki lahko v skladu s konkurenčnim pravom sodelujejo prek tradicionalnih trgovin, a so obtoženi nelojalne konkurence, če skupaj izvajajo elektronsko trgovanje;

176.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo pravočasno začela izvajati pravila EU o javnih naročilih, zlasti uporaba e-javnega naročanja in novih določb o razdelitvi javnih naročil na sklope, kar je bistveno za spodbujanje inovacij in konkurence ter podpiranje malih in srednjih podjetij na trgih javnih naročil;

177.  poziva Komisijo, naj s standardizacijo prepreči ustvarjanje monopolov ali zaprtih vrednostnih verig; meni, da bi bilo treba uvesti postopek pritožbe za pregled standardov, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost;

178.  izraža zaskrbljenost zaradi stopnje koncentracije v nekaterih sektorjih, kot je kemijski sektor, v katerem so nedavno potekale združitve podjetij; prosi Komisijo, naj pojasni, kako omogoča vstop na trg, zlasti za zagonska podjetja; jo prosi, naj preuči, ali je treba kot preskusna merila za nadzor koncentracij upoštevati tržno moč podjetja, ki je posledica informacij in podatkov, in ravnanje z njimi ter število uporabnikov; poziva, naj se preuči, ali bi združevanje podatkov in informacij, zlasti o potrošnikih, lahko povzročilo izkrivljanje konkurence;

179.  meni, da je konkurenca v sektorju telekomunikacij ključna za spodbujanje inovacij in naložb v omrežja ter možnost izbire pri storitvah za potrošnike; meni, da je hitra razširitev širokopasovnih povezav bistvena za dokončanje enotnega digitalnega trga; pri tem pozdravlja, da bo Komisija pri uporabi smernic o državni pomoči v zvezi s širokopasovnimi omrežji preučila strateške cilje povezljivosti, kot so določeni v telekomunikacijskem svežnju;

180.  opozarja na najnovejše poročilo Evropskega računskega sodišča o neskladnosti pravil o državni pomoči na področju kohezijske politike, v katerem je ugotovilo veliko raven neskladnosti in pozvalo, naj se izvedejo številna priporočila; je zaskrbljen zaradi teh ugotovitev, saj to škoduje dobro delujočemu notranjemu trgu, in zato prosi Komisijo, naj upošteva priporočila sodišča in poveča prizadevanja za preprečitev nadaljnjih napak;

181.  podpira ukrepe Komisije za izvrševanje protikartelnih pravil, kot so nedavni ukrepi v maloprodajnem prehrambnem sektorju in sektorju optičnih pogonov, da bi potrošnikom zagotovili poštene cene;

182.  poudarja, da se potrošnikom na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v enaki embalaži prodajajo izdelki z različnimi sestavinami; poziva Komisijo, naj ugotovi, ali ta praksa negativno vpliva na lokalne proizvajalce, zlasti mala in srednja podjetja, in ali povzroča diskriminacijo potrošnikov z dajanjem izdelkov nižje kakovosti na trg;

183.  želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji o letnem poročilu o politiki konkurence EU za leto 2014 pozval Komisijo, naj tesno spremlja povezave med velikimi distributerji v Evropi, in pozdravlja pripravljenost Komisije za razpravo o učinku teh povezav na proizvajalce in potrošnike v Evropski mreži za konkurenco;

°

°   °

184.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim in po potrebi regionalnim organom, pristojnim za konkurenco.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0292.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0004.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0051.

(6)

UL L 123, 19.5.2015, str. 1.

(7)

UL L 187, 26.6.2014, str. 1.

(8)

UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0394.

(10)

UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(11)

UL L 335, 18.12.2010, str. 43.

(12)

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 24/2016 z naslovom „Potrebnih je več prizadevanj za seznanjanje s pravili o državni pomoči in uveljavljanje njihovega spoštovanja“ http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_24/SR_STATE_AIDS_SL.pdf

(13)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1166 z dne 17. maja 2016 o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odkupnimi pogoji za peso v sektorju sladkorja od 1. oktobra 2017.

(14)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano (P8_TA(2016)0250).

(15)

Uredba (EU) št. 261/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.


OBRAZLOŽITEV

Politika konkurence je že od nekdaj ena osrednjih politik EU, ki je bistvena za pravilno delovanje enotnega trga. Evropska unija bolj kot kdaj koli prej potrebuje močno politiko konkurence in njeno odločno izvajanje.

Strogo upoštevanje pravil konkurence zagotavlja številne koristi za evropske državljane. Evropskim potrošnikom omogoča dostop do širokega nabora kakovostnih izdelkov in storitev. Ustvarja bolj enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo v celotni EU, ter preprečuje čezmerno koncentracijo gospodarske in finančne moči v rokah manjšine. Spodbuja kakovostna delovna mesta, rast, inovacije in naložbe. Zagotavlja, da vse družbe spoštujejo svoje obveznosti in plačujejo davke ter da se nobeno podjetje ne obravnava preferenčno. Vendar postopek deluje ravno tako v nasprotni smeri. Bolj kot podjetja in države članice namerno kršijo ta pravila, bolj škodijo potrošnikom, podjetjem in enotnemu trgu kot celoti. Vsaka nezakonita davčna ugodnost ali druga oblika državne pomoči, vsaka protimonopolna praksa in vsaka protekcionistična odločitev vlade, ki ogroža inovacije, resno vpliva na življenje evropskih državljanov.

Zlasti danes, ko največja grožnja za evropsko integracijo izvira iz same EU v obliki evroskeptičnega populizma, lahko nepoštene davčne prakse, ki še naprej dajejo prednost velikim družbam, povzročijo dodatno nezaupanje do EU.

Politika konkurence EU ne more in ne bi smela reševati vseh izzivov Unije, vendar ima velik potencial za doseganje zanesljivih izboljšav na številnih področjih. Na srečo se to izboljšanje že dogaja. Poglobljene preiskave Komisije o protikonkurenčnih praksah, kot so preferenčne davčne ugodnosti, kažejo predanost in učinkovitost EU.

Komisija je nedavno odkrila več primerov, v katerih so multinacionalne korporacije prikrajšale nacionalne proračune za milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, pogosto s pomočjo držav članic. Ti dogodki so skrb zbujajoči in pozivajo k natančnejši analizi domnevnih primerov državne pomoči in k takojšnji zaustavitvi prilagojenih davčnih rešitev, kot so davčna olajšava za rast ali davčne sheme za presežne dobičke. Poleg tega bo za krepitev enotnega trga in izvajanje večje fiskalne discipline treba sprejeti fiskalno unijo.

Omeniti je treba delo posebnih odborov TAXE in TAXE II, saj so bila njihova prizadevanja, da bi izsledili prakse držav članic glede davčnih stališč ter preučili načine za boj proti nepošteni davčni konkurenci in davčni utaji v EU, v celoti v skladu z delom Komisije. Odbori TAXE so se dejavno borili proti utajam davkov in davčnim goljufijam ter objavili daljnosežna razkritja in priporočila, da bi obnovili davčno pravičnost. Komisija je bila pomemben partner Parlamenta pri tem delu in za doseganje nadaljnjih pozitivnih rezultatov je potrebno dejavno sodelovanje med Komisijo in Evropskim parlamentom o vprašanjih konkurence in obdavčevanja.

Tudi politika konkurence znatno prispeva h glavnim političnim prednostnim nalogam EU in krepi enotni trg s posebnim poudarkom na enotnem digitalnem trgu in energetski uniji.

Digitalni enotni trg bi lahko ustvaril več sto tisoč novih delovnih mest in prispeval 415 milijard EUR letno za naše gospodarstvo, zato se od držav članic pričakuje, da premagajo ovire, kot so težave pri dostopnosti širokopasovnih storitev ali infrastrukture. Države članice morajo zagotoviti, da ne prihaja do spletnih ovir za evropske državljane in podjetja, zlasti MSP in zagonska podjetja, ki bi jim onemogočale, da bi v celoti uživali prednosti spletnih storitev in digitalnih tehnologij.

Podobno morajo nacionalni regulatorji najti rešitve, da ne bi ogrozili spletnih platform in inovativnih podjetij, ki spadajo v kategorijo ekonomije delitve in ki imajo potencial, da zagotovijo na sto tisoče delovnih mest in cenovno dostopne storitve za stranke. Namesto delne ali popolne prepovedi spletnih platform (kot se je zgodilo v primeru ameriškega spletnega prevoznega podjetja Uber v Belgiji, Nemčiji, na Madžarskem in Nizozemskem), morajo države članice upoštevati obstoječe pozitivne primere in preučiti regulativne možnosti.

Poleg tega bi morala Komisija nadaljevati preiskave proti protikonkurenčnim praksam v digitalnem in spletnem sektorju ter znatno pospešiti vse postopke, ki potekajo v zvezi s protimonopolno politiko in davčnimi vprašanji, da bi zagotovili MSP in digitalnim zagonskim podjetjem bolj uravnoteženo in pošteno konkurenco na trgu, ki jo pogosto določajo multinacionalni tehnološki velikani.

Poročevalec poziva Komisijo, naj zavaruje konkurenco v telekomunikacijskem sektorju, s posebnim poudarkom na dodeljevanju spektra ter s prizadevanjem za spodbujanje dostopnih cen ter izbire pri storitvah za potrošnike. Urejanje dragih klicev znotraj EU s predpisi bi bil v skladu s tem konceptom kot naslednji nujni korak za odpravo stroškov gostovanja v EU.

Energetska unija, drugi prednostni projekt EU, se opira tudi na zmožnost Komisije, da zagotovi pošteno konkurenco in s tem cenovno dostopnost in vzdržnost ter doseže cilje Unije za leto 2020 na področju energije in okolja. Zato je treba dosledno spremljati in temeljito preučiti nepravilnosti v zvezi s primeri državne pomoči in javnimi naročili v zvezi z energetskimi in okoljskimi naložbami (kot je projekt sporne širitve jedrske elektrarne Paks na Madžarskem).

Na splošno je prizadevanje Komisije za preprečevanje in odpravo protikonkurenčnega ravnanja dobrodošlo. Nedavno obnovljena pravila o državni pomoči so rezultat teh prizadevanj. Kljub temu opominja države članice, da je bil namen izboljšati ciljno usmerjenost ukrepov pomoči za gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in socialno kohezijo. Opozoriti je treba tudi, da čeprav je bila začasna državna pomoč v finančnem sektorju nujna v nekem obdobju, jo je treba zdaj hitro zmanjšati ali v celoti odpraviti, če želimo dokončati bančno unijo. Zato je potrebno pojasnilo Komisije v zvezi s pravili in postopki, ki se uporabljajo za državno pomoč v finančnem sektorju.

Pomembne preiskave, ki potekajo, in naložene globe dokazujejo učinkovitost dela Komisije. Vendar, da bi lahko preprečili protikonkurenčno vedenje in kršitev prava o konkurenci, morajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, imeti pomembnejšo vlogo. Zato je nujno, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, okrepljeni v svoji neodvisnosti, potrebna sredstva in instrumente za učinkovito uveljavljanje pravil konkurence EU.

Žal evropski potrošniki in davkoplačevalci kljub vidnim rezultatom še vedno čutijo resne posledice protikonkurenčnih praks v zasebnem in javnem sektorju. Te prakse imajo neposreden negativen vpliv na raven inovacij, pri čemer prav tako spodkopavajo zaupanje v Unijo in enotni trg. Potem, ko je Združeno kraljestvo izglasovalo odločitev, da bo zapustilo Evropsko unijo, je naša naloga okrepiti zaupanje evropskih državljanov, podjetij in vlagateljev v enotni trg, spoštovanje načel poštene konkurence pa je eden od ključnih načinov za doseganje tega cilja. Vendar pa je treba, da bi to uresničili, nadaljevati in dodatno okrepiti tesno sodelovanje Komisije, neodvisnih nacionalnih organov za konkurenco in Parlamenta.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (10.11.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki EU na področju konkurence

(2016/2100(INI))

Pripravljavec mnenja: Adam Szejnfeld

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da poštena konkurenca na področju trgovine, storitev in naložb pozitivno vpliva na socialni in gospodarski razvoj EU in njenih trgovinskih partnerjev; poziva Komisijo in Svet, naj hitro končata posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, ki so potrebni za zagotovitev poštene konkurence na trgu EU, in meni, da bi morali trgovinski sporazumi sistematično obravnavati izziv nepoštenih trgovinskih praks tretjih držav;

2.  poziva Komisijo, naj sodeluje s trgovinskimi partnerji, da bi se njihovi trgi bolj odprli za podjetja EU, zlasti na področju energetike, prometa, telekomunikacij, javnih naročil in storitev, vključno s storitvami v okviru izvajanja reguliranih poklicev;

3.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske sporazume vključi ambiciozne določbe o konkurenci in naj učinkovito spremlja, ali jih pogodbenice ustrezno izvajajo v zvezi z vsemi pravili, vključno z določbami o državni pomoči, in v zvezi z ekonomskimi subjekti, vključno z državnimi podjetji;

4.  poudarja, da učinkovito izvajanje politike konkurence EU zahteva sodelovanje z organi za konkurenco v državah zunaj EU, predvsem v državah v vzponu;

5.  poudarja, da je treba države v razvoju podpirati pri prizadevanjih za spodbujanje in izvajanje pravil o konkurenci v praksi;

6.  pozdravlja, da Komisija dejavno sodeluje v večstranskih organizacijah s področja konkurence, kot so Mednarodna mreža za konkurenco in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Konferenca OZN za trgovino in razvoj ter Svetovna trgovinska organizacija; poudarja, da sodelovanje na svetovni ravni na področju izvrševanja konkurenčnega prava prispeva k odpravljanju nedoslednosti in izboljšanju rezultatov izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti;

7.  poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za vzpostavitev celovite in uporabnikom prijazne zbirke podatkov, ki bo vsebovala določbe o konkurenci, zbrane iz sporazumov o prosti trgovini, in ki bi jo lahko upravljal sekretariat Svetovne trgovinske organizacije;

8.  pozdravlja napredek glede zmanjšanja izvoznih subvencij, dosežen na ministrski konferenci STO v Nairobiju, ki naj bi zagotovil neizkrivljeno konkurenco na mednarodnih trgih kmetijskih proizvodov; v zvezi s tem poudarja občutljivost kmetijskega sektorja in potrebo po jasnih in učinkovitih ukrepih, tudi v okviru sporazumov STO, ki bodo evropskim proizvajalcem omogočili, da bodo ostali konkurenčni na mednarodnih trgih;

9.  poudarja, da enak dostop do naravnih virov, tudi do energetskih virov, odločilno vpliva na pošteno in enako konkurenco na svetovnem trgu, in poziva Komisijo, naj v sporazume o prosti trgovini vključi določbe za izboljšanje dostopa do teh virov, vključno z določbami o protikonkurenčnih praksah podjetij v državni lasti in o nediskriminaciji in tranzitu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Nicola Danti, Syed Kamall, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Philippe Loiseau


MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (29.11.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki EU na področju konkurence

(2016/2100(INI))

Pripravljavec mnenja: Andreas Schwab

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je politika konkurence pomemben del notranjega trga, kot je določeno v Pogodbi; ponavlja, da je konkurenčen in dobro delujoč enotni trg nujen za izboljšanje trajnostne rasti, zaposlovanja in inovacij v EU in da je v interesu potrošnikov, zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij, da se v vsej EU ohrani poštena konkurenca; meni, da se z uporabo portala EU Pilot namesto uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev ne bi smelo poslabšati izvrševanje evropske zakonodaje in da si je treba prizadevati za ohranjanje konkurence;

2.  meni, da je treba v celoti spoštovati neodvisnost Komisije pri sprejemanju odločitev o konkurenci na enotnem trgu in delitev pristojnosti med institucijami EU; poudarja, da bi morale odločitve temeljiti na dejstvih posameznih primerov in bi morale biti v skladu s cilji politike konkurence EU;

3.  spodbuja Komisijo, naj svoje prizadevanje za pošteno konkurenco ne osredotoči le na odmevne primere proti znanim velikim družbam; jo želi spomniti, da je izvrševanje poštene konkurence pomembno tudi za mala in srednja podjetja;

4.  poudarja, da morajo organi za konkurenco s konkurenčnim pravom EU na enotnem digitalnem trgu podjetjem zagotoviti enake konkurenčne pogoje, potrošnikom pa večjo izbiro; pozdravlja preiskave Komisije o nekaterih oblikah protikonkurenčnega ravnanja več družb; poziva Komisijo, naj začne razpravo o tem, v kolikšni meri je tradicionalno mišljenje, na katerem temelji konkurenčno pravo, primerno za posebne razmere v digitalnem gospodarstvu in njegove nove izzive, ter jo prosi, naj oblikuje politiko za dejavno, učinkovito in hitrejše izvrševanje konkurenčnih pravil, da bi se borila proti zlorabam prevladujočega položaja ter s tem spodbujala inovacije in inovativne poslovne modele, potrošnikom EU pa omogočila, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja pravi enotni digitalni trg; jo spodbuja, naj te dolgotrajne poglavitne postopke čim prej zaključi;

5.  poziva, naj se okrepi svobodna izbira potrošnikov; meni, da je pravica do prenosljivosti podatkov, ki jo vsebuje splošna uredba o varstvu podatkov, dober pristop h krepitvi pravic potrošnikov in konkurence; poudarja, da je treba preučiti, kako bi z odprtimi standardi in vmesniki zagotovili interoperabilnost digitalnih omrežij;

6.  poziva, naj se dejavno spremljajo vsa morebitna vprašanja konkurence, ki se nanašajo na neutemeljeno geografsko blokiranje in druge omejitve spletne prodaje; obžaluje, da elektronsko poslovanje večinoma poteka nacionalno in da v tem sektorju pravi notranji trg brez nacionalnih meja ne obstaja; pozdravlja preiskavo, ki poteka v sektorju elektronskega poslovanja in ki jo je treba natančno izvesti ter hitro zaključiti, saj lahko zagotovi koristne informacije za druge ukrepe v okviru strategije za enotni digitalni trg in za čezmejno trgovino; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi poslovno okolje, ki bo omogočalo razvoj inovativnih idej;

7.  poziva Komisijo, naj preuči in popravi položaj neodvisnih trgovcev na drobno, ki lahko v skladu s konkurenčnim pravom sodelujejo prek tradicionalnih trgovin, a so obtoženi nelojalne konkurence, če skupaj izvajajo elektronsko trgovanje;

8.  opozarja, da spletne platforme milijonom podjetij, tudi mnogim evropskim malim in srednjim podjetjem, omogočajo, da izkoristijo prednosti elektronskega poslovanja; meni, da je treba za ustvarjanje pravičnih konkurenčnih pogojev zagotoviti primerljiva pravila za primerljive digitalne storitve; meni, da se zaradi novih poslovnih modelov v obliki platform in posrednikov ekonomije delitve, postavljajo vprašanja, na katera je nujno odgovoriti – med drugim o uporabi prava EU in nacionalnega prava, odnosih med podjetji, zagotavljanju plačila ustreznih davkov in priznavanju pravic, ki izhajajo iz zaposlitve; zato poziva Komisijo in države članice, naj ta vprašanja obravnavajo;

9.  meni, da bi morala Komisija preiskati protikonkurenčno ukrepanje držav članic ter regionalnih in lokalnih organov proti posrednikom ekonomije delitve; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti prevelikim regulativnim bremenom, nesorazmerni uporabi veljavnih pravil za neprimerljive poslovne modele ter zakonitosti neposrednih prepovedi;

10.  poudarja, da je treba pravočasno in pravilno izvajati Direktivo 2014/104/EU o odškodninskih tožbah po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic; zelo obžaluje, da njen prenos v nacionalno pravo napreduje le počasi in da mnoge države članice še niso sprejele niti predloga izvedbene zakonodaje; zato močno spodbuja Komisijo, naj natančno spremlja njeno izvajanje in se z državami članicami posveti temu vprašanju ter objavlja letna poročila o ukrepih, sprejetih v okviru te direktive; poudarja, da je dostop do sodnega varstva, ki lahko vključuje tudi možnost kolektivnega pravnega sredstva, bistven za doseganje ciljev politike konkurence EU;

11.  pozdravlja premisleke Komisije, da je potrebnih več orodij za okrepitev prizadevanj za pošteno konkurenco; z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o novi evropski mreži za konkurenco (ECN+) in poziva k polni vključitvi Parlamenta v okviru rednega zakonodajnega postopka; meni, da so učinkovita orodja za odpravo izkrivljanja konkurence bistvena za delovanje enotnega trga in da je treba nujno zagotoviti, da se bodo lahko potrošniki in podjetja zanesli na dosledno uporabo pravil EU o konkurenci v vsej Uniji; poudarja, da bi bilo treba pravo EU v enaki meri izvrševati v vseh državah članicah; meni, da so zlasti potrebni minimalni standardi za programe prizanesljivosti, sankcije in neodvisnost nacionalnih organov za konkurenco na evropski ravni; omenja možnost vzpostavitve preiskovalnih orodij, s katerimi bi lahko Komisija neodvisno od informacij držav članic preiskovala primere domnevno nezakonite državne pomoči;

12.  poudarja, da je usklajevanje ena osnovnih prvin konkurenčnosti na enotnem trgu, in ponavlja, da bi morali vsi udeleženci na trgu plačati pošten delež davkov; izraža zadovoljstvo, da je Komisija v nekaterih državah članicah izvedla poglobljene preiskave protikonkurenčnega ravnanja, kot so selektivne davčne ugodnosti ali sistemi izdajanja stališč o presežnem dobičku, ki utegne biti v skladu s pravili o državni pomoči EU nezakonito, in pozdravlja nedavne sklepe o državni pomoči, ki jih je Komisija sprejela v zvezi s tem; vendar poudarja, da teh sklepov ni sprejela zoper same družbe, marveč zoper pogoje, ki jih ponujajo države članice, ki domnevno ne upoštevajo pravil EU o državni pomoči; poziva Komisijo, naj to upošteva in v podobnih primerih ukrepa enako;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo pravočasno začela izvajati pravila EU o javnih naročilih, zlasti uporaba e-javnega naročanja in novih določb o razdelitvi javnih naročil na sklope, kar je bistveno za spodbujanje inovacij in konkurence ter podpiranje malih in srednjih podjetij na trgih javnih naročil;

14.  poziva Komisijo, naj s standardizacijo prepreči ustvarjanje monopolov ali zaprtih vrednostnih verig; meni, da bi bilo treba uvesti postopek pritožbe za pregled standardov, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi stopnje koncentracije v nekaterih sektorjih, kot je kemijski sektor, v katerem so nedavno potekale združitve podjetij; prosi Komisijo, naj pojasni, kako omogoča vstop na trg, zlasti za zagonska podjetja; jo prosi, naj preuči, ali je treba kot preskusna merila za nadzor koncentracij upoštevati tržno moč podjetja, ki je posledica informacij in podatkov, in ravnanje z njimi ter število uporabnikov; poziva, naj se preuči, ali bi združevanje podatkov in informacij, zlasti o potrošnikih, lahko povzročilo izkrivljanje konkurence;

16.  meni, da je konkurenca v sektorju telekomunikacij ključna za spodbujanje inovacij in naložb v omrežja ter možnost izbire pri storitvah za potrošnike; meni, da je hitra razširitev širokopasovnih povezav bistvena za dokončanje enotnega digitalnega trga; pri tem pozdravlja, da bo Komisija pri uporabi smernic o državni pomoči v zvezi s širokopasovnimi omrežji preučila strateške cilje povezljivosti, kot so določeni v telekomunikacijskem svežnju;

17.  opozarja na najnovejše poročilo Evropskega računskega sodišča o neskladnosti pravil o državni pomoči na področju kohezijske politike, v katerem je ugotovilo veliko raven neskladnosti in pozvalo, naj se izvedejo števila priporočila; je zaskrbljen zaradi teh ugotovitev, saj to škoduje dobro delujočemu notranjemu trgu, in zato prosi Komisijo, naj upošteva priporočila sodišča in poveča prizadevanja za preprečitev nadaljnjih napak;

18.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvajanje uredbe o splošnih skupinskih izjemah (Uredba Komisije (EU) št. 651/2014), ki je začela veljati julija 2014; pozdravlja njeno potekajočo revizijo; opozarja, da obstaja pravna negotovost glede vprašanja, ali je dodeljevanje javnih sredstev turističnim organizacijam v sedanji obliki skladno s pravili o državni pomoči EU; poziva Komisijo, naj zagotovi smernice o uporabi pravil o državni pomoči, da bodo lahko države članice podpirale turizem kot pomemben gospodarski dejavnik na notranjem trgu; zato poudarja, da je treba odobriti novo odstopanje od uredbe o splošnih skupinskih izjemah;

19.  podpira ukrepe Komisije za izvrševanje protikartelnih pravil, kot so nedavni ukrepi v maloprodajnem prehrambnem sektorju in sektorju optičnih pogonov, da bi potrošnikom zagotovili poštene cene;

20.  poudarja, da se potrošnikom na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v enaki embalaži prodajajo izdelki z različnimi sestavinami; poziva Komisijo, naj ugotovi, ali ta praksa negativno vpliva na lokalne proizvajalce, zlasti mala in srednja podjetja, in ali povzroča diskriminacijo potrošnikov z dajanjem izdelkov nižje kakovosti na trg;

21.  želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji o letnem poročilu o politiki konkurence EU za leto 2014 pozval Komisijo, naj tesno spremlja povezave med velikimi distributerji v Evropi, in pozdravlja pripravljenost Komisije za razpravo o učinku teh povezav na proizvajalce in potrošnike v Evropski mreži za konkurenco;

22.  pozdravlja ukrepe, ki sta jih Komisija in Parlament doslej sprejela za boj proti nepošteni trgovinski praksi v verigi preskrbe s hrano; potrjuje analizo, ki jo izvaja Komisija, da bi ugotovila, ali lahko blagovne znamke distributerjev ustvarijo protikonkurenčne prednosti na trgu, in poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o rezultatih preiskave; meni, da so prava pot naprej oblikovanje okvira na ravni EU, ki bi določal splošna načela in upošteval primere najboljše prakse ter prostovoljne sheme, kot je pobuda za verigo preskrbe s hrano;

23.  poziva Komisijo, naj v politiki konkurence omogoči nekatere oblike sodelovanja med neodvisnimi dobavitelji živil, da bi preprečili morebitno nepošteno trgovinsko prakso supermarketov in se borili proti njej.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Morten Løkkegaard, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Anna Hedh, Kaja Kallas, Roberta Metsola, Dariusz Rosati, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bill Etheridge, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)


MNENJE Odbora za promet in turizem (14.11.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki EU na področju konkurence

(2016/2100(INI))

Pripravljavka mnenja: Jacqueline Foster

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva Komisijo in države članice, naj pokažejo več politične volje za dodatni razvoj in krepitev enotnega trga za promet ter za oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev, da bi zagotovili odprto in pošteno konkurenco med javnimi in zasebnimi operaterji v prevoznem, poštnem in turističnem sektorju, ob spoštovanju drugih politik, ciljev in načel EU, vključno s socialno razsežnostjo, ki je pomembna za nemoteno delovanje notranjega trga za promet;

2.  poudarja, da sta povezanost in prometna infrastruktura pomembni za preživetje, gospodarski razvoj ter zagotavljanje javnih in zasebnih storitev na regionalnih in oddaljenih območjih;

3.  zato izraža upanje, da bo vseevropsko prometno omrežje dokončano;

4.  poudarja, da potreba po zagotovitvi učinkovitejšega varstva pravic prevoznih delavcev pred zlorabami ne bi smela biti izgovor za omejevanje svobodne konkurence med subjekti iz različnih držav članic; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zakonov, ki bodo pomembno vplivali na delovanje enotnega trga za promet, spoštuje načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

5.  je seznanjen z izzivi, s katerimi se soočajo poštni operaterji zaradi oblikovanja enotnega digitalnega trga; poudarja, da je uspeh tega ambicioznega projekta, zlasti na področju spletne trgovine, v veliki meri odvisen od tega, kakšno obliko bo imel trg poštnih storitev dostave paketov; poudarja, da je treba za zasebne subjekte in javne operaterje, ki ponujajo komercialne storitve, zagotoviti poštene in enake pogoje za čezmejno konkurenco;

6.  poudarja, da morajo vse politike na področju konkurence spoštovati socialne pravice vseh operaterjev v zadevnih sektorjih;

7.  poudarja, da države članice pogosto slabo izvajajo zakonodajo EU o prometu in ne spoštujejo načel Pogodb, zlasti kjer ima centralna vlada monopol nad upravljanjem prevoznega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj pravilno izvajajo in izvršujejo veljavno zakonodajo EU, ki je nujna za dobro delovanje notranjega trga, da bo to prineslo dodatne koristi podjetjem in industriji, potrošnikom, socialnim razmeram delavcev in okolju;

8.  poudarja pomen odprave fizičnih, tehničnih in regulativnih ovir med državami članicami, da bi preprečili drobitev enotnega trga in omogočili čezmejno mobilnost ter teritorialno sodelovanje, s čimer bi spodbudili konkurenco;

9.  Komisijo opozarja na posredne ovire za konkurenco, ki jih povzročajo različni predpisi o obdavčevanju in varnosti ter razlike pri času vožnje in počitka, homologaciji in pravicah potnikov;

10.  priznava napredek na področju digitalnih tehnologij v prevoznem in turističnem sektorju, ki spodbujajo konkurenco, ustvarjajo delovna mesta, omogočajo dostop malih in srednjih podjetij do večjih trgov ter zagotavljajo dejanske ugodnosti za potrošnike; poudarja, da bosta digitalizacija in dobrodošel razvoj ekonomije delitve precej spremenila poslovno okolje sektorja ter da je potreben ustrezen in jasen pravni okvir, da bi lahko izkoristili koristi digitalizacije;

11.  poudarja, da subjekti, ki delujejo na podlagi novih poslovnih modelov, pozitivno vplivajo na prevozni in turistični trg EU, zlasti z zagotavljanjem večje dostopnosti storitev in izboljšanjem njihove kakovosti;

12.  pozdravlja namen Komisije, da se bo z različnimi pomembnimi državami in regijami v svetu pogajala o zunanjih letalskih sporazumih; meni, da bi s temi sporazumi izboljšali dostop na trg, poleg tega pa zagotovili nove poslovne priložnosti za vrhunski evropski letalski sektor, ustvarili visokokakovostna delovna mesta, ohranili stroge varnostne standarde, upoštevali pravice delavcev v sektorju in zagotovili korist potrošnikom; poudarja, da ima Evropski parlament pomembno vlogo v teh pogajanjih;

13.  poziva Komisijo, naj v pogajanja o teh sporazumih vključi klavzulo o pošteni konkurenci, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje;

14.  poziva Komisijo, naj spodbuja skladnost, tudi na področju subvencij EU, med letališči, ki so geografsko blizu, a na različnih straneh državnih meja;

15.  meni, da bi morali na področju pristaniških storitev ustvariti vse bolj odprt, konkurenčen in pregleden regulativni okvir za javna pristanišča v Evropi, obenem pa ustvariti dodatne zaposlitvene priložnosti;

16.  meni, da bi večja konkurenca, ki bi jo prineslo postopno odpiranje trga cestnega prevoza blaga v EU, koristila potrošnikom, vendar odločno obsoja, da nekateri ukrepi držav članic spodkopavajo celovitost enotnega trga na tem področju; pozdravlja stališče Komisije glede obravnave teh protekcionističnih ukrepov;

17.  izraža upanje, da odpiranje trga cestnega prevoza blaga ne bo povzročilo še več socialnega dampinga, ter obžaluje pojav družb „poštni nabiralnik“;

18.  poleg tega obžaluje, da manjša dostavna vozila niso ustrezno obravnavana v politiki EU, kljub temu da se vse pogosteje uporabljajo za izogibanje pravilne uporabe zakonodaje s področja zaposlovanja, varnosti in varstva okolja;

19.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja oligopolne težnje cenovnega dampinga, zlasti v letalstvu in sektorju avtobusnih prevozov na dolge razdalje, ter vztraja pri pravilni uporabi zakonodaje EU in pri poštenih konkurenčnih intermodalnih pogojih;

20.  poziva k hitremu zaključku pogajanj o četrtem železniškem svežnju in meni, da bo ta prispeval k še večji odprtosti železniškega potniškega prometa za konkurenco ter izboljšal učinkovitost železniškega sektorja, hkrati pa bosta zagotovljeni kakovost in trajnost obveznosti javnih storitev;

21.  pozdravlja sprejetje tehničnega stebra četrtega železniškega svežnja in meni, da se bo z njim okrepila varnost v železniškem prometu, hkrati pa bodo z interoperabilnostjo odpravljene tehnične ovire za konkurenco;

22.   poudarja, da je turizem pomembna gonilna sila gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, ter poziva Komisijo, naj sprejme proaktiven pristop k spodbujanju konkurenčnosti evropskega turističnega sektorja in oblikovanju ugodnega okolja za njegovo rast in razvoj;

23.  poudarja, da so poštne storitve in zlasti čezmejna dostava paketov odločilnega pomena za razvoj sektorja elektronskega trgovanja v EU; pozdravlja protimonopolne preiskave Komisije v sektorju elektronskega trgovanja, in jo spodbuja, naj še naprej spremlja razvoj trgov poštnih storitev in dostave paketov;

24.  poudarja, da je treba financirati trajnostne, dostopne in varne prevozne projekte, s katerimi bi pripomogli k boljšemu delovanju vsega evropskega prevoznega sistema;

25.  poziva k uporabi skladov EU, kot so instrument za povezovanje Evrope, kohezijski skladi, Evropski sklad za regionalni razvoj in Obzorje 2020 za razvoj evropske prometne infrastrukture, povečanje količine in izboljšanje kakovosti storitev;

26.  poziva države članice, naj namenijo zadostno pozornost dokončanju čezmejnih infrastrukturnih projektov in usklajevanju svojih najpomembnejših prevoznih načrtov s sosednjimi državami članicami;

27.  meni, da je treba v celoti uporabljati inovativne finančne instrumente, na primer Evropski sklad za strateške naložbe, ki so namenjeni financiranju projektov v prevoznem sektorju ter podpirajo rast in konkurenčnost; vseeno poudarja, da sredstva, namenjena jamstvenemu skladu Evropskega sklada za strateške naložbe, ne smejo ogrožati sredstev instrumenta za povezovanje Evrope ali Obzorja 2020, ki sta temeljna instrumenta za razvoj enotnega trga na področju prevoza;

28.  poudarja, da bi lahko popolno odprtje železniškega prevoznega trga prineslo številne koristi operaterjem in potnikom iz vseh držav članic; vendar opozarja, da je treba pri tem upoštevati različne ravni razvoja železniške infrastrukture v državah članicah; poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti sedanje ravni naložb za odpravljanje razlik v železniški infrastrukturi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Bruno Gollnisch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Roberts Zīle, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini, Ramona Nicole Mănescu, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Virginie Rozière


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (29.11.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu EU na področju konkurence

(2016/2100(INI))

Pripravljavec mnenja: Michel Dantin

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju členov 39 in 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(2),(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji(4),(5),

A.  ker je v členu 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) kmetijskemu sektorju dodeljen poseben status pri uporabi prava konkurence;

B.  ker člen 39(1)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je cilj skupne kmetijske politike med drugim zagotoviti primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, zlasti s povečanjem individualnih zaslužkov oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom;

C.  ker kmetijski sektor EU v glavnem sestavljajo male družinske kmetije, ki so manj odporne na krize in spremembe na trgu; ker je za kmetijski sektor značilno pomanjkanje fleksibilnosti pri upravljanju ponudbe zaradi trajanja proizvodnih ciklov, kar vodi v strukturno podrejen položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano;

D.  ker je za kmetijske trge značilna naraščajoča nestanovitnost kmetijskih cen in ker ti trgi, zlasti trg mleka in mlečnih izdelkov, doživljajo krizo, kakršne doslej še ni bilo, šibek položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano pa to krizo še zaostruje;

E.  ker so dohodki kmetov vse bolj odvisni od njihovega položaja v verigi preskrbe s hrano, in države, in ker je države z bolje organiziranim kmetijskim sektorjem kmetijska kriza manj prizadela;

F.  ker je namen sodelovanja med kmeti okrepiti njihovo pogajalsko moč ter jim omogočiti, da dobijo višji delež dodane vrednosti njihovih proizvodov, poleg tega pa tako sodelovanje prispeva k večji konkurenčnosti, prepoznavnosti in zaščiti kmetov ter jim pomaga pri izpolnjevanju vedno večjih družbenih zahtev;

G.  ker je bil cilj zadnje reforme skupne kmetijske politike ta, da se z vrsto odstopanj in izvzetij od določb člena 101 PDEU okrepi vloga kmetov v verigi preskrbe s hrano; ker je Parlament med zadnjo reformo skupne kmetijske politike podal inovativne in ambiciozne predloge za boljše prilagajanje prava o konkurenci kmetijskim trgom;

H.  ker jasno, skladno in delujoče regulativno okolje v smislu prilagajanja politike konkurence posebnostim kmetijstva lahko prispeva h krepitvi položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano, in sicer z odpravljanjem neravnovesja moči med kmetijskimi gospodarskimi subjekti, vse večjo učinkovitostjo trgov ter zagotavljanjem pravne varnosti in enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu;

I.  ker je obliko, jakost in časovni okvir gospodarskih tveganj težko predvideti in je nujno, da v primeru resnega neravnovesja na trgu tržno usmerjena skupna kmetijska politika kmetom zagotovi podporo in dodatne, časovno omejene izjeme pri pravilih konkurence; ker se je Komisija ob mlečni krizi odločila za uporabo člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov (uredba o enotni SUT) kot zadnjega sredstva za izvzetje skupnega načrtovanja proizvodnje mleka, ki ga izvajajo priznana združenja kmetov, iz uporabe prava o konkurenci;

J.  ker politika konkurence sama ne zadošča za odpravo nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano;

K.  ker je bila projektna skupina za kmetijske trge ustanovljena za izboljšanje položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano, saj naj bi pregledala možnosti za okrepitev njihovega položaja, vključno s pravnimi možnostmi za vzpostavitev pogodbenih razmerij in organiziranjem kolektivnih ukrepov kmetov; ker je treba ugotovitve projektne skupine upoštevati, če je mogoče, v prihodnjih razpravah in ukrepih, ki jih je še treba sprejeti;

Splošne pripombe

1.  poudarja, da politika konkurence ščiti interese potrošnikov, vendar ne upošteva interesov kmetijskih proizvajalcev; poudarja, da je treba v politiki konkurence interese kmetov zagovarjati v enakem obsegu kot interese potrošnikov, in sicer z zagotavljanjem poštenih konkurenčnih pogojev in pogojev dostopa na notranji trg, da bi spodbudili naložbe, zaposlovanje, inovacije, sposobnost preživetja kmetijskih podjetij in uravnotežen razvoj podeželskih območij v EU;

2.  vztraja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem stranem v verigi preskrbe s hrano;

3.  meni, da so v sedanji krizi kmetijstva potrebne nove pobude, s katerimi bi izboljšali razpoložljiva orodja in zagotovili, da bo politika konkurence bolj upoštevala posebnosti kmetijstva in raznolikost kmetijskih sektorjev, v skladu s členom 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  obžaluje, da se sedanja odstopanja ne uporabijo v celoti, in meni, da so še vedno nejasna, dvoumna in težko izvedljiva, organi, pristojni za konkurenco, pa jih uporabljajo različno, kar kmetom onemogoča samoorganiziranje in ogroža dobro delovanje notranjega trga;

5.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži evidenco o tem, koliko kmetje v različnih državah članicah uporabljajo obstoječa izvzetja od uporabe člena 225 uredbe o enotni SUT, ter ustrezno pojasni obseg takšnih odstopanj, pa tudi posameznih izvzetij od pravil konkurence v skladu s členom 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije; poziva Komisijo, naj pojasni zlasti, ali je sporazume o trajnosti, ki so bili vključeni verigo preskrbe s hrano kot odgovor na družbene zahteve, in katerih ukrepi presegajo normativne zahteve, mogoče izvzeti iz prava o konkurenci, če prispevajo k izboljšanju proizvodnje in spodbujajo inovacije, obenem pa koristijo potrošnikom;

6.  poziva Komisijo, naj pri opredelitvi „prevladujočega položaja“ in zlorabe takega položaja, ki jo izvaja kmetijsko podjetje ali več kmetijskih podjetij, povezanih s horizontalnim sporazumom, uporabi širši pristop, pri tem pa naj upošteva stopnjo koncentracije in omejitve, ki so rezultat pogajalske moči sektorjev proizvodnih sredstev in surovin, predelave in trgovine na drobno;

7.  meni, da je treba v okviru enotnega kmetijskega trga razviti koncept „upoštevnega trga“, ki bi ga bilo treba najprej preučiti na ravni Unije, preden bi upoštevali nižje ravni, da ne bi z ozkim ločevanjem področij dejavnosti kmetijskih podjetij ogrozili cilja o koncentraciji kmetijske ponudbe;

8.  meni, da so skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, kot so načrtovanje proizvodnje in prodaje ter po potrebi pogajanja o pogodbenih pogojih, za kmetijski sektor pozitivne, če so namenjene uresničevanju ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 Pogodbe o Evropski uniji, zato bi morala načeloma zanje veljati domneva o skladnosti s členom 101 te pogodbe;

9.  meni, da je treba kmetom v vseh proizvodnih sektorjih zagotoviti pravico do kolektivnih pogajanj, vključno s pravico do dogovarjanja o minimalnih cenah;

10.  meni, da bi morali kmetje v celoti sodelovati z organizacijami proizvajalcev in izkoristiti njihov potencial, vključno z zadrugami proizvajalcev, njihovimi združenji in medpanožnimi organi; poziva Komisijo, naj spodbuja taka kolektivna orodja samopomoči za pridobivanje kompetenc in večje učinkovitosti, in sicer s tem, da pojasni in poenostavi pravila, ki zanje veljajo, s čimer bi okrepili pogajalske sposobnosti kmetov in njihovo konkurenčnost, hkrati pa ohranili načela iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se določbe člena 222 uredbe o enotni SUT v obdobjih velikega tržnega neravnovesja hitro izvedejo, obenem par dodatno oceni učinkovitost tega ukrepa, kadar se uporablja na trgu mleka in mlečnih izdelkov, z namenom, da predlaga nadaljnje začasne prilagoditve prava in postopkov na področju konkurence v času resnega neravnovesja na trgu;

Analiza po sektorjih

12.  poudarja priložnosti, ki izhajajo iz členov 169, 170 in 171 Uredbe o enotni SUT glede pogodbenih pogajanj v sektorju oljčnega olja, govejega in telečjega mesa ter poljščin;

13.  glede tega pozdravlja nedavno objavo smernic o uporabi teh posebnih pravil; vseeno meni, da je njihov pravni okvir preveč omejen, merila, ki jih je treba izpolnjevati, pa prestroga in preveč raznovrstna glede na posamezne sektorje, da bi lahko zagotovila potrebno pravno jasnost in gotovost za kmete, ki bi želeli izkoristiti ta odstopanja;

14.  meni, da razvrstitev glede na upoštevni trg ni v celoti prilagojena sedanjim razmeram v sektorju oljčnega olja, zato predlaga, da se trg oljčnega olja za potrošnike šteje za enotni trg, s čimer bi izboljšali izvajanje pravil iz člena 169 uredbe o enotni SUT;

15.  meni, da bi bilo treba zaradi nihanj v proizvodnji oljčnega olja, ki so večinoma posledica vremenskih razmer, in za uresničitev ciljev članov organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj upoštevati okoliščine, ko je organizacija proizvajalcev prisiljena odkupiti oljčno olje od nečlanov, obenem pa zagotavljati, da bo ta dejavnost, ko gre za trženje proizvodov njihovih lastnih članov, ostala pomožna;

16.  predlaga, da se področje uporabe pravil iz člena 170 o proizvodnji govejega mesa in telečjega mesa razširi na sektor pitanja goveda, da bi zagotovili učinkovitejše izvajanje;

17.  je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, in meni, da je treba temu sektorju pomagati pri prehodu, ko bo odpravljen sistem mlečnih kvot, ter ga spodbujati k učinkovitejšemu odzivanju na gibanja na trgu in nihanja cen; zato meni, da je celovito in ustrezno izvajanje svežnja ukrepov za mleko(6) bistvenega pomena za okrepitev sektorja mleka, predvsem za to, da bi zagotovili kolektivna pogajanja o pogodbenih pogojih; poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje veljavnosti tega svežnja še po letu 2025 in razširitev njegovih pravil na druge kmetijske sektorje;

18.  v okviru ukinitve kvot v sektorju sladkorja pozdravlja ohranitev pogodbenega okvira(7) med pridelovalci sladkorne pese, njihovimi organizacijami in podjetji za proizvodnjo sladkorja, ki jim zlasti omogoča pogajanja o pogojih za delitev vrednosti na podlagi razvoja trga sladkorja ali drugih trgov surovin; poziva države članice, naj zagotovijo, da se ta možnost ponudi vsem gospodarskim subjektom v sektorju, da bi izpolnili cilje Uredbe o enotni SUT in s tem zagotovili pravično ravnotežje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in proizvajalci sladkorne pese;

Korelacija z verigo preskrbe s hrano

19.  poziva Komisijo in nacionalne organe za varstvo konkurence, naj učinkovito obravnavajo pomisleke, ki jih zbuja skupni učinek hitre koncentracije v sektorju distribucije na nacionalni ravni na eni strani ter oblikovanja mednarodnih in evropskih zavezništev velikih distributerjev na drugi strani na zgornji del verige preskrbe s hrano, pa tudi na trgovce na drobno in potrošnike; meni, da se zaradi tega strukturnega razvoja pojavljajo pomisleki glede morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in oženja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano;

20.  je seznanjen z izsledki študije o ekonomskem učinku sodobne maloprodaje na izbiro in inovacije v sektorju hrane v EU, ki so jo izvedli v generalnem direktoratu za konkurenco, vključno z ugotovitvijo, da morebiti obstaja negativno razmerje med inovacijami, izbiro, ki je na voljo potrošnikom, in prodorom izdelkov zasebnih blagovnih znamk na trg;

21.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi svoje razmišljanje o nadaljnjem ukrepanju na podlagi ugotovitev študije, zlasti o dolgoročnih posledicah tega trenda za celotno verigo preskrbe s hrano in položaj kmetov v verigi;

22.  poziva Komisijo, naj oceni vpliv trgovcev na drobno na podjetja, ki proizvajajo proizvode lastne blagovne znamke;

23.  ponavlja stališče Parlamenta(8), ki je naklonjeno sprejetju okvirne zakonodaje na ravni EU, da bi se spopadli z nepoštenimi trgovinskimi praksami v verigi preskrbe s hrano; poudarja, da mora ta zakonodaja kmetom in potrošnikom v EU zagotoviti možnost, da bodo imeli korist od pravičnih prodajnih in nakupnih pogojev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Elisabeth Köstinger, Urszula Krupa, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Florent Marcellesi, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder, Franc Bogovič, Jakop Dalunde, Anthea McIntyre, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Ricardo Serrão Santos, Miguel Viegas

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Iturgaiz

(1)

Ta predlog je treba vključiti v predlog resolucije (če ga bo pristojni odbor sprejel) kot navedbo sklicevanja.

(2)

Ta predlog je treba vključiti v predlog resolucije (če ga bo pristojni odbor sprejel) kot navedbo sklicevanja.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(4)

Ta predlog je treba vključiti v predlog resolucije (če ga bo pristojni odbor sprejel) kot navedbo sklicevanja.

(5)

UL L 335, 18.12.2010, str. 43.

(6)

Uredba (EU) št. 261/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.

(7)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1166 z dne 17. maja 2016 o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odkupnimi pogoji za peso v sektorju sladkorja od 1. oktobra 2017.

(8)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano (P8_TA(2016)0250).


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

8.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

6

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Othmar Karas, Alain Lamassoure, Werner Langen, Sander Loones, Fulvio Martusciello, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Ildikó Gáll-Pelcz, Eva Joly, Joachim Starbatty, Tibor Szanyi

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Salvatore Cicu, Jan Huitema, Seán Kelly, Mairead McGuinness, Jens Nilsson

Pravno obvestilo