Postopek : 2016/2145(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0006/2017

Predložena besedila :

A8-0006/2017

Razprave :

PV 15/02/2017 - 16
CRE 15/02/2017 - 16

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0052

POROČILO     
PDF 600kWORD 76k
26.1.2017
PE 587.505v02-00 A8-0006/2017

o evropski pobudi za računalništvo v oblaku

(2016/2145(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Jerzy Buzek

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski pobudi za računalništvo v oblaku

(2016/2145(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0106),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. novembra 2012 z naslovom Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi (COM(2012)0529),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Visoko zmogljivo računalništvo: položaj Evrope v globalni tekmi (COM(2012)0045),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2016 o prehodu na sistem odprte znanosti,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2015 o odprtih, podatkovno intenzivnih in omrežnih raziskavah kot gonilni sili za hitrejše in širše inovacije,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(1),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(3) (direktiva o informacijah javnega sektorja),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2016 o sporočilu Komisije „Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti“(4),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 z naslovom „Aktu za enotni digitalni trg naproti“(5),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(7),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora TEN/494 z dne 16. januarja 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi (COM(2012)0529),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – razvoj konkurenčnega gospodarstva v Evropi, ki temelji na podatkih in znanju“ (2016 TEN/592 EESC-2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku in prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg“ (SEDEC-VI-012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Novi program znanj in spretnosti za Evropo – z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost“ (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(8),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji;

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo“ (COM(2016)0288/2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“ (COM(2015)0626),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg“ (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju poročila „Open Innovation, Open Science, Open to the World - a vision for Europe“ (Odprte inovacije, odprta znanost, odprta svetu – vizija za Evropo), ki ga je maja 2016 objavil generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0006/2017),

A.  ker trenutno razpoložljive zmogljivosti v EU ne zadostujejo in se zato podatki, ki jih proizvedeta raziskovanje in industrija v EU, pogosto obdelajo drugod, zato se morajo evropski raziskovalci in inovatorji seliti zunaj EU, kjer je večja podatkovna in računalniška zmogljivost bolj neposredno dostopna;

B.  ker pomanjkanje jasne strukture spodbud za izmenjavo podatkov, pomanjkljiva interoperabilnost znanstvenih podatkovnih sistemov in razdrobljenost znanstvenih podatkovnih infrastruktur, tako čezmejno kot med disciplinami, preprečujejo, da bi v celoti izkoristili potencial podatkovno vodene znanosti;

C.  ker EU zaradi pomanjkanja naložb v vzpostavitev celovitega sistema visoko zmogljivega računalništva zaostaja pri njegovem razvoju, medtem ko države, kot so ZDA, Kitajska, Japonska in Rusija veliko vlagajo v tovrstne sisteme in jih vključujejo v nacionalne programe kot strateško prednostno nalogo, da bi jih razvile;

D.  ker je polni potencial računalništva v oblaku za Evropo mogoče doseči le, ko se bodo lahko podatki prosto pretakali po Uniji z jasnimi pravili in ko bodo imel mednarodni pretok podatkov vse večjo vlogo v evropskem in svetovnem gospodarstvu;

E.  ker zmožnost analize in izkoriščanja velepodatkov spreminja metode znanstvenega raziskovanja;

F.  ker se v sporočilu Komisije z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – razvoj konkurenčnega gospodarstva v Evropi“ priznava, da je potencial odprte znanosti in računalništva v oblaku za preobrazbo del evropskega digitalnega gospodarstva;

G.  ker se politike dostopa za povezovanje v mreže, hrambo podatkov in računalništvo med državami članicami razlikujejo, kar onemogoča združljivost ter upočasnjuje kroženje znanja;

H.  ker so lahko splošna uredba o varstvu podatkov, direktiva o varnosti omrežij in informacij ter strategija za enotni digitalni trg osnova za konkurenčno in cvetoče evropsko digitalno gospodarstvo, odprto za vse tržne udeležence, ki spoštujejo pravila;

I.  ker so podatki surovina digitalnega gospodarstva in ker je njihova uporaba bistvena za digitalizacijo evropske znanosti in industrije ter za razvoj novih tehnologij in ustvarjanje novih delovnih mest;

J.  ker nedavno sprejeta splošna uredba o varstvu podatkov vsebuje močna varovala za varstvo osebnih podatkov in je treba zagotoviti harmoniziran pristop k njenemu izvajanju;

K.  ker je bilo v strategiji Evropske komisije za enotni digitalni trg iz leta 2015 obljubljeno, da bodo odpravljene omejitve za prost pretok podatkov in neutemeljene omejitve glede lokacije podatkov za hrambo ali obdelavo;

L.  ker mora Komisija nujno vložiti trdne predloge za odpravo omejitev za prost pretok podatkov, če naj bi s tem ustvarili karseda dober enotni digitalni trg;

M.  ker pri uvajanju in razvoju storitev v oblaku nastajajo izzivi zaradi, saj v Evropi ni dovolj visokohitrostne infrastrukture in omrežij;

N.  ker bo cilj pospeševanja in podpore za izvajanje in dolgoročno trajnost raziskovalne in podatkovne infrastrukture, vključno z najsodobnejšimi visoko zmogljivimi računalniškimi centri in drugimi mrežami raziskovalne infrastrukture, s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo rezultatov pomagal pri odzivanju na velike izzive v znanosti, industriji in družbi;

O.  ker količina podatkov narašča kot še nikoli doslej in bo do leta 2020 dosegla 16 bilijonov gigabajtov podatkov, kar pomeni, da se bodo podatki množili z letno stopnjo rasti 236 %;

P.  ker je uspešnost podatkovno vodenega gospodarstva odvisna od širšega ekosistema informacijsko-komunikacijske tehnologije, vključno z internetom stvari za pridobivanje virov, visokohitrostnimi širokopasovnimi omrežji za prenos in računalništvom v oblaku za obdelavo podatkov, pa tudi od usposobljenih znanstvenikov in delavcev;

Q.  ker so sodelovanje med evropskimi znanstveniki, uporaba in izmenjava podatkov, vedno v skladu z organi za varstvo podatkov, ter uporaba novih tehnoloških rešitev, vključno z računalništvom v oblaku in digitalizacijo evropske znanosti, ključnega pomena za razvoj enotnega digitalnega trga; ker bo evropski oblak za odprto znanost dobro vplival na znanstveni razvoj v Evropi; in ker ga je treba razvijati in uporabljati ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah;

Splošno

1.  pozdravlja evropski oblak za odprto znanost kot model za uporabo oblaka v zasebnem in javnem sektorju; pozdravlja načrt Komisije, da čim prej razširi bazo uporabnikov na industrijo in vlade;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – razvoj konkurenčnega gospodarstva v Evropi, ki temelji na podatkih in znanju“ in meni, da je to prvi korak pri postavljanju ustreznih temeljev za odprte in konkurenčne evropske ukrepe na področju računalništva v oblaku in visoko zmogljivega računalništva;

3.  izraža zadovoljstvo, da je Komisija v okviru izvajanja strategije za enotni digitalni trg in svežnja za digitalizacijo evropske industrije objavila evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, s čimer spodbuja rast evropskega digitalnega gospodarstva, prispeva h konkurenčnosti evropskih podjetij in storitev ter krepi položaj na svetovnem trgu; poziva Komisijo, naj z jasno opredeljenimi ukrepi zagotovi, da bo ta pobuda ustrezala svojemu namenu, da bo usmerjena navzven, ustrezna tudi v prihodnosti in da ne bo ustvarjala nesorazmernih ali neutemeljenih ovir;

4.  poudarja, da mora Evropska unija postati središče globalnih raziskav ter da je treba ustvariti kritično maso in grozde odličnosti; poudarja, da je treba v Evropi zagotoviti ustrezne zmogljivosti glede virov in privlačno okolje, da bi pritegnili vodilne raziskave v svetovnem merilu; poleg tega poudarja, da je nadvse pomembno, da je Evropa odprta za mednarodne raziskovalce in s tem privablja mednarodne naložbe, če naj postane najkonkurenčnejše na znanju temelječe gospodarstvo na svetu;

5.  želi poudariti, da je treba pospešiti delo na področju standardizacije računalništva v oblaku; poudarja, da bodo boljši standardi in interoperabilnost omogočili komunikacijo med različnimi sistemi, ki temeljijo na računalništvu v oblaku, ter pri proizvodih in storitvah v oblaku preprečili vezanost na ponudnika; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju odprtih standardov za to področje tesno sodeluje s komercialnimi ponudniki storitev v oblaku;

6.  poudarja, da dodana vrednost te evropske pobude temelji na izmenjavi odprtih podatkov ter razvoju zaupanja vrednega odprtega okolja, ki bo skupnosti omogočil hrambo, izmenjavo in ponovno uporabo znanstvenih podatkov in rezultatov;

7.  želi poudariti, da je zelo pomembno ozaveščati o koristih računalništva v oblaku, saj je v Evropi povpraševanje po storitvah v oblaku še vedno premajhno; poudarja, da bo računalništvo v oblaku zaradi svoje stroškovne učinkovitosti in nadgradljivosti spodbudilo gospodarsko rast; ponavlja, da so mala in srednja podjetja najpomembnejše gibalo za ustvarjanje delovnih mest in rasti; poudarja, da lahko računalništvo v oblaku tem podjetjem še posebej koristi, saj pogosto nimajo dovolj sredstev, da bi vlagala v lastne obsežne informacijske sisteme;

8.  pozdravlja pristop odprte znanosti in vlogo, ki jo ta ima pri grajenju evropskega gospodarstva, temelječega na znanju, ter nadaljnjemu spodbujanju kakovosti raziskav in razvoja v Evropski uniji; poudarja, da industrija, zlasti mala in srednja podjetja, dragocenih zbranih raziskovalnih podatkov trenutno ne uporablja optimalno, in sicer ker ni prostega čezmejnega toka podatkov in dostopa do enotnih platform ali portalov, ter ugotavlja, da namerava Komisija samodejno odpreti dostop do vseh znanstvenih podatkov, pridobljenih s programom Obzorje 2020;

9.  poudarja, da bi morala evropski oblak za odprto znanost spremljati celovita strategija za kibernetsko varnost, saj znanstvena skupnost potrebuje zanesljivo podatkovno infrastrukturo, ki jo bo lahko uporabljala, ne da bi pri raziskovalnem delu prihajalo do izgube ali okvare podatkov ali vdorov; poziva Komisijo, naj upošteva vprašanja kibernetske varnosti že v prvi fazi vseh svojih pobud na področju informacijske tehnologije;

10.  odločno poziva Komisijo, naj bo zgled in na podlagi načel najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabe omogoči privzeti dostop do podatkov raziskav (in njihovih rezultatov), financiranih z evropskimi programi, kot so Obzorje 2020, Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ter evropski strukturni in investicijski skladi;

11.  je zaskrbljen zaradi vrzeli v financiranju evropske pobude za računalništvo v oblaku, ki znaša 4,7 milijarde EUR; poziva Komisijo, naj za evropski oblak za odprto znanost in evropsko podatkovno infrastrukturo poišče ustrezne mehanizme financiranja; nadalje jo poziva, naj v okviru programa Obzorje 2020 in svojega predloga za deveti okvirni program zagotovi dovolj sredstev za to področje politike;

12.  predlaga Komisiji, naj zagotovi, da bo evropski oblak za odprto znanost koristil vsem regijam v Evropi, in razmisli o tem, da bi z uporabo sredstev za regionalni razvoj pobudo še razširili;

13.  poudarja, da se trenutno le 12 % sredstev, dodeljenih iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), nameni za ukrepe na digitalnem področju; poziva Komisijo, naj oblikuje usmerjene ukrepe, s katerimi bi lahko pristno okrepili sodelovanje vseh skladov EU, zlasti EFSI, v projektih enotnega digitalnega trga, vključno s pobudami za souporabo podatkov, digitalno dostopnost, infrastrukturo in digitalno povezljivost v Uniji, ter naj dodeli več sredstev za spodbujanje evropskih raziskav, razvoja in inovacij, med drugim na področju tehnologij za izboljšanje zasebnosti ter odprtokodne varnosti; meni, da bi bilo treba to pobudo razvijati v sinergiji z drugimi programi Obzorja 2020, vključno z zasebnim računalništvom v oblaku in storitvami e-uprave;

14.  meni, da bi moral biti zasebni sektor že od začetka vključen v evropski oblak za odprto znanost, na primer s programjem kot storitvijo; poudarja, da naj bi vrzel v financiranju evropske pobude za računalništvo v oblaku v višini 4,7 milijarde EUR pomagala premostiti evropska podjetja; ugotavlja, da ni verjetno, da bi podjetja vlagala v program, če od njega ne bi imela tudi koristi;

15.  poudarja, da je vrhunska visoko zmogljiva računalniška infrastruktura bistvenega pomena za konkurenčnost EU; poziva Komisijo, naj do leta 2022 zagotovi, da bodo v Evropi dostopni operativni računalniki na ravni eksa;

16.  poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje evropskih malih in srednjih podjetij ter gospodarskih panog pri proizvodnji strojne in programske opreme za evropsko podatkovno infrastrukturo, s čimer bi okrepili evropsko gospodarstvo, trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest;

17.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in drugimi financerji raziskav pripravi in izvaja načrt za upravljanje in financiranje ter zagotovi, da bodo pobudi dodeljena ustrezna sredstva, omogoči pa naj tudi usklajevanje nacionalnih prizadevanj ter prepreči nepotrebno podvajanje in stroške;

18.  podpira stališče, da sta interoperabilnost in prenosljivost podatkov bistveni za reševanje velikih družbenih izzivov, ki zahtevajo učinkovito izmenjavo podatkov in multidisciplinarni pristop s sodelovanjem več akterjev; ugotavlja, da je akcijski načrt, ki je predviden v sporočilu Komisije o evropski pobudi za računalništvo v oblaku (COM(2016)0178), nujen za zmanjšanje razdrobljenosti in zagotovitev uporabe raziskovalnih podatkov v skladu z načeli najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabe;

19.  poziva Komisijo, naj na podlagi načel popolne preglednosti in razkritja informacij pripravi akcijski načrt, v katerem naj jasno navede delovne sklope in roke ter določi rezultate, ki jih je treba doseči, vire financiranja in deležnike v celotnem procesu;

20.  podpira evropski oblak za odprto znanost kot del evropske pobude za računalništvo v oblaku, ki bo ustvarila virtualno okolje, v katerem bodo lahko znanstveniki in strokovnjaki iz vseh regij, tako čezmejno kot med disciplinami, hranili, si izmenjevali, obdelovali, analizirali in ponovno uporabljali raziskovalne podatke, tudi podatke iz javno financiranih raziskav, in bo s tem odpravila razdrobljenost enotnega trga; poziva Komisijo, naj zavzame celovit pristop do odprte znanosti, ki bo vključeval skupnost odprte znanosti in neodvisne strokovnjake, da se zagotovi več jasnosti glede opredelitev, uporabljenih v sporočilu, predvsem pa naj jasno razlikuje med evropsko pobudo za računalništvo v oblaku in evropskim oblakom za odprto znanost ter ustrezno posodobi zakonodajo, da bi omogočili ponovno uporabo rezultatov raziskav;

21.  meni, da evropska pobuda za računalništvo v oblaku zagotavlja naložbe v znanstveni in raziskovalni sektor, da bi ustvarili spodbude in orodja za čim obsežnejšo izmenjavo in uporabo podatkov, pri čemer je treba v Evropi zgraditi močno infrastrukturo v oblaku in podatkovno infrastrukturo;

22.  poudarja, da so mala in srednja podjetja v osrčju gospodarstva EU in da si je treba bolj prizadevati za svetovno konkurenčnost malih, srednjih in zagonskih podjetij ter ustvariti najboljše možno okolje z visokokakovostnimi podatki, podatkovno analitiko, varnimi storitvami in pričakovano stroškovno učinkovitostjo, kar bo omogočilo uporabo novih obetajočih tehnoloških dosežkov;

23.  poziva Komisijo, naj položi gospodarsko vzdržne temelje za evropsko računalništvo v oblaku in sprejme jasne ukrepe za spodbujanje malih in srednjih podjetij pri zagotavljanju konkurenčnih rešitev za obdelavo in hrambo podatkov na lokacijah v državah članicah;

24.  želi spomniti na pozitivne rezultate, ki so jih dosegle že obstoječe vseevropske strukture, in odprte podatke, ki so na voljo v nacionalnih zmogljivostih za hrambo podatkov; potrjuje, da so na enotnem trgu še vedno številne ovire, ki preprečujejo celovito izvajanje te pobude; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo potencial že razpoložljivih podatkov in pri vseh državah članicah zagotovijo dosledno strategijo za odprte podatke in možnosti za njihovo ponovno uporabo; ugotavlja, da morajo Komisija in države članice preučiti, ali bodo potrebne dodatne naložbe v čezmejno fizično infrastrukturo s posebnim poudarkom na povezovanju visoko zmogljivega računalništva, visokohitrostnih širokopasovnih omrežij ter hrambe velepodatkov, da bi vzpostavili uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v zvezi s to tematiko analizira globalna partnerstva na pobudo industrije in druga mednarodna partnerstva;

25.  opozarja, da je treba med malimi in srednjimi podjetji še bolj spodbujati uporabo storitev v oblaku; poudarja, da je treba ponudnikom storitev v oblaku zagotoviti dodatno usklajeno podporo pri udeležbi v digitalnem svetu, širjenju zaupanja med uporabniki in ozaveščanju o koristih sprejemanja računalništva v oblaku;

26.  poudarja, da je dostop podjetij in državljanov do širokopasovnega interneta nujen za konkurenčno podatkovno gospodarstvo znanja v EU; glede tega meni, da bi moral biti razvoj oblaka povezan s pobudami, ki povečujejo dostop podjetij in državljanov do širokopasovnega interneta, zlasti na podeželju;

27.  ugotavlja, da so ukrepi digitalnega izobraževanja za vse generacije, tudi pridobivanje računalniških spretnosti, nujni za razvoj računalništva v oblaku, saj bi z njimi ugotovili in odpravili pomanjkljivo tehnično znanje in znanje na področju učinkovitosti ter dosegli digitalne cilje; pozdravlja predlog, ki ga je Komisija predstavila v okviru svojega nedavno sprejetega novega programa znanj in spretnosti za Evropo in poudarja, da je treba zanj zagotoviti ustrezna finančna sredstva;

28.  verjame, da zagonska podjetja za storitve računalništva v oblaku ustvarjajo nišne rešitve za hitrejše, enostavnejše, zanesljivejše, prožnejše in varnejše računalništvo v oblaku;

29.  poudarja, da bi bilo treba visoko zmogljivo računalništvo, ki je pomembno za razvoj računalništva v oblaku, obravnavati kot sestavni del evropske podatkovne infrastrukture v vsem ekosistemu in vsesplošno ozaveščati o njegovih koristih;

30.  poudarja, da bi bilo treba spodbujati sodelovanje akademskih krogov, raziskovalnih središč, univerz in drugih deležnikov, da bi vzdrževali in podpirali integrirano znanstveno podatkovno infrastrukturo in visoko zmogljivo računalništvo;

31.  poudarja, da mora evropski oblak za odprto znanost ob sedanjih in prihodnjih storitvah, ki jih ponujajo zasebni sektor in države zunaj EU, zagotavljati pobude in storitve, s katerimi bi pretrgali ustaljene navade in zanašanje na obstoječo raziskovalno prakso;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo poudarek na evropski rasti, usmerjeni v prihodnost, če želimo v Evropi zgraditi konkurenčno panogo oblaka; poudarja, da je pomembno poskrbeti za povečevanje tržnega povpraševanja po rešitvah v oblaku in spodbujati sprejemanje računalništva v oblaku v vertikalnih panogah, kot so finance, obdavčevanje in socialna varnost, proizvodnja, bančništvo, zdravstvo, mediji, zabava in kmetijstvo;

33.  meni, da je Uredba (EU) št. 2016/679 – splošna uredba o varstvu podatkov(9) – ustrezen okvir za varstvo osebnih podatkov; ugotavlja pa, da bi njeno razdrobljeno izvajanje v državah članicah raziskovalcem otežilo delo in širjenje njihovih izsledkov, kar bi spodkopalo prizadevanja za vzpostavitev sodelovanja med raziskovalci, ki ga omogoča računalništvo v oblaku; zato poziva k pravilnemu izvajanju in izvrševanju splošne uredbe o varstvu podatkov;

34.  poudarja, da bi bilo treba rešitve v okviru evropske pobude za računalništvo v oblaku razvijati ob spoštovanju temeljnih pravic, zapisanih v Listini EU o temeljnih pravicah, zlasti pravice do varstva podatkov, zasebnosti, svobode in varnosti;

35.  želi opomniti, da je podatkovno gospodarstvo še vedno v zelo zgodni fazi razvoja, poslovni modeli se še razvijajo, obstoječi pa se že rušijo in spreminjajo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja na tem področju skladna s tehnološko nevtralnim inovacijskim načelom in v Evropi ne bo postavljala resnih preprek inovacijam, digitalizaciji industrije in razvoju nove tehnologije, kot sta internet stvari in umetna inteligenca;

36.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in vsemi deležniki pri oblikovanju potrebnih izvedbenih ukrepov, s katerimi bi v čim večji meri izkoristili priložnosti, ki jih odpira evropska pobuda za računalništvo v oblaku; meni, da odprte inovacije in odprta znanost v inovacijskem procesu zajamejo veliko več akterjev – od raziskovalcev do podjetnikov, uporabnikov, vlad in civilne družbe;

Oblak za odprto znanost

37.  ugotavlja, da so ključni deležniki premalo zastopani v razpravah in obsežnih pilotnih projektih; meni, da se je treba izogibati upravnim bremenom, ob tem pa je treba za uspešno izmenjavo informacij aktivno vključevati javne in zasebne deležnike ter civilno družbo na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni; poudarja, da bi morala evropska pobuda za računalništvo v oblaku izpolniti potrebe znanstvene skupnosti in ji koristiti, poleg tega pa tudi industriji, vključno z malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji ter javno upravo in potrošniki;

38.  poudarja, da je treba pri razvoju evropskega oblaka za odprto znanost ustrezno upoštevati temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti pravice do varstva podatkov, zasebnosti, svobode in varnosti, ter da je treba spoštovati načeli vgrajene in privzete zasebnosti in načela sorazmernosti, nujnosti, zmanjšanja količine podatkov in omejitve namena; priznava, da lahko uporaba dodatnih zaščitnih ukrepov, kot so psevdonimizacija, anonimizacija ali kriptografija, vključno s šifriranjem, zmanjša tveganja in okrepi varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ko se osebni podatki uporabljajo v aplikacijah za velepodatke ali v računalništvu v oblaku; opominja, da je anonimizacija nepovraten postopek, in poziva Komisijo, naj pripravi smernice za anonimizacijo podatkov; ponavlja, da je za občutljive podatke v skladu z veljavno zakonodajo potrebno posebno varstvo; poudarja, da so za zaupanje potrošnikov v evropsko pobudo za računalništvo v oblaku potrebna zgoraj omenjena načela, skupaj visokimi standardi kakovosti, zanesljivosti in zaupnosti;

39.  poudarja, da bi morala pobuda za oblak za odprto znanost privesti do zaupanja vrednega oblaka za vse: znanstvenike, podjetja in javne storitve;

40.  ugotavlja, da je treba spodbujati odprto, zaupanja vredno platformo za sodelovanje na področju upravljanja, analize, izmenjave, ponovne uporabe in ohranjanja raziskovalnih podatkov, v okviru katere bo mogoče razvijati inovativne storitve in jih zagotavljati v skladu s opredeljenimi pogoji;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ustrezne okvire upravljanja in financiranja, pri tem pa v zadostni meri upoštevajo obstoječe pobude in njihovo trajnost ter zmožnost za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v vsej Evropi; poudarja, da bi morale države članice razmisliti, da bi svoje programe financiranja povezale s programi za financiranje EU;

42.  poziva Komisijo, naj analizira ves nabor finančnih virov za vzpostavitev evropskega oblaka za odprto znanost in naj okrepi obstoječe instrumente za hitrejši razvoj, zlasti s poudarkom na dobri praksi;

43.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse znanstvene raziskave in podatki, pridobljeni s programom Obzorje 2020 privzeto odprti, in poziva države članice, naj ustrezno prilagodijo svoje nacionalne raziskovalne programe;

44.  razume, da bo evropski oblak za odprto znanost omogočil digitalno znanost z vključevanjem informacijskih tehnologij kot storitve v javni raziskovalni sektor v EU; poziva k „federalnemu modelu“ oblaka za znanost, ki bo združeval javne raziskovalne organizacije, deležnike, mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in e-infrastrukturo ter komercialne dobavitelje, da bi vzpostavili skupno platformo, ki bo evropskim raziskovalnim skupnostim nudila celo vrsto storitev;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z deležniki pripravijo načrt, s katerim bi čim prej določili jasen časovni okvir in nabor instrumentov za izvajanje evropskega oblaka za odprto znanost;

46.  poziva Komisijo, naj skrbno oceni potrebe evropskih javnih raziskovalcev, da bi opredelila morebitne vrzeli pri zagotavljanju infrastrukture oblaka v Evropi; Komisija bi morala v primerih, ko ugotovi vrzeli, pozvati ponudnike evropske infrastrukture oblaka, naj omogočijo vpogled v svoje razvojne načrte, da bi ocenila, ali zasebne naložbe zadostujejo za odpravo teh vrzeli ali pa je za to potrebno dodatno javno financiranje;

47.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse znanstvene raziskave in vsi podatki, pridobljeni s programom Obzorje 2020, na voljo evropskim podjetjem in javnosti; zagovarja spremembo strukture spodbud za izmenjavo podatkov v akademskem svetu, industriji in javnih službah ter za boljše upravljanje podatkov in usposabljanje ter izboljšanje tehničnih znanj in spretnosti ter pismenosti;

48.  pozdravlja, da je pobuda za računalništvo v oblaku usmerjena v izgradnjo hitrih širokopasovnih omrežij, zmogljivosti za shranjevanje velikih količin podatkov, visoko zmogljivih računalniških sistemov in evropskega velepodatkovnega ekosistema;

49.  poudarja, da bi moral postati oblak za odprto znanost z razvojem omrežja 5G in pravili Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah postati privlačnejši zaradi hitrega interneta in nove, vrhunske infrastrukture;

50.  odobrava prizadevanja Komisije, da bi bila Unija zmožna obvladovati velike količine podatkov, da bi to infrastrukturo upravljale službe, ki bi v realnem času uporabljale podatke senzorjev ali aplikacij, ki bi povezovali podatke iz različnih virov; ugotavlja, da je namen evropske pobude za računalništvo v oblaku zagotoviti bolj usklajeno delo pri razvoju infrastrukture;

51.  podpira nadaljnji razvoj mreže GEANT, da bi postala najnaprednejša mednarodna mreža in ohranila vodilno vlogo EU pri raziskavah;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj se usklajujejo z deležniki, da bi zmanjšali razdrobljenost digitalne infrastrukture, in sicer tako, da določijo časovni načrt ukrepov in trdno strukturo upravljanja, ki bo zajemala vlagatelje, naročnike in uporabnike, ter poudarja, da je treba spodbujati načela odprte znanosti pri upravljanju in izmenjavi podatkov, ne da bi pri tem ovirali inovacije ali kršili načela zasebnosti in intelektualne lastnine v digitalni dobi;

53.  poudarja, da je evropsko pobudo za računalništvo v oblaku pomembno graditi na instrumentu za povezovanje Evrope, predvsem na elektronskih osebnih izkaznicah in elektronskih podpisih, da bi okrepili zaupanje uporabnikov v varne, interoperabilne in brezhibne elektronske komunikacije po vsej Uniji;

54.  poziva Komisijo, naj nameni več sredstev za spodbujanje evropskih raziskav, razvoja, inovacij in usposabljanja na področju računalništva v oblaku, ob tem pa poudari potrebo po infrastrukturi in procesih, ki bodo zagotavljali odprtost podatkov in zasebnost uporabnikov;

55.  vztraja, da bi morali standardi omogočiti enostavno in popolno prenosljivost ter visoko stopnjo interoperabilnosti med storitvami v oblaku;

56.  je trdno prepričan, da bi se morala pobuda oblaka za odprto znanost opreti na odprte standarde, da bi zagotovili interoperabilnost in nemoteno komunikacijo ter preprečili vezanost na ponudnika;

57.  poudarja, da je uporaba odprtih standardov ter brezplačne odprtokodne programske opreme še posebej pomembna za zagotavljanje potrebne preglednosti glede tega, kako so v resnici zaščiteni osebni in drugi občutljivi podatki;

58.  ugotavlja, da se evropsko gospodarstvo vse bolj zanaša na zmogljivosti superračunalnikov za iskanje inovativnih rešitev, zmanjševanje stroškov in skrajšanje časa za dajanje proizvodov in storitev na trg; podpira prizadevanja Komisije za vzpostavitev sistema superračunalnikov na ravni eksa, ki bo temeljil na evropski tehnologiji strojne opreme;

59.  meni, da Evropa potrebuje celovito okolje visoko zmogljivega računalništva, da bi pridobila vrhunske superračunalnike, si zagotovila oskrbo visoko zmogljivih računalniških sistemov in nudila ustrezne storitve industriji ter malim in srednjim podjetjem za simulacije, vizualizacije in izdelavo prototipov; meni, da je izredno pomembno, da EU do leta 2022 postane ena od vodilnih svetovnih sil na področju superračunalništva;

60.  meni, da so evropska tehnološka platforma in pogodbena javno-zasebna partnerstva na področju visoko zmogljivega računalništva bistvena za opredelitev evropskih raziskovalnih prednostnih nalog pri razvoju evropske tehnologije na vseh področjih oskrbovalne verige za rešitve visoko zmogljivega računalništva;

61.  pozdravlja predlog Komisije, da v skladu s Kvantnim manifestom sproži vodilno pobudo na področju kvantne tehnologije z zneskom 1 milijarde evrov;

62.  opozarja Komisijo, da je panoga storitev v oblaku v izgradnjo vrhunske infrastrukture v Evropi vložila že več milijard evrov; poudarja, da je evropskim znanstvenikom in raziskovalcem že na voljo infrastruktura oblaka, ki jim z dostopom do širokega nabora storitev omogoča hitro izvajanje poskusov in inovacij, pri čemer plačajo samo za tisto, kar uporabijo, in se hitro skrajša čas za doseganje znanstvenih rezultatov; ugotavlja, da nujne podpore EU za raziskave in razvoj ne bi smeli nameniti podvajanju že obstoječih virov, temveč spodbujanju napredka na novih znanstvenih področjih, ki lahko spodbudijo rast in konkurenčnost;

63.  poudarja, da znanstvena skupnost potrebuje zaščiteno, varno in odprtokodno visoko zmogljivo infrastrukturo, da bi spodbudili raziskave in preprečili morebitne vdore, kibernetske napade ali zlorabo osebnih podatkov, zlasti pri zbiranju, hrambi in obdelavi velikih količin podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in spodbujajo razvoj potrebne tehnologije, vključno s kriptografskimi tehnologijami, pri tem pa upoštevajo pristop vgrajene varnosti; podpira prizadevanja Komisije za okrepitev sodelovanja med javnimi organi, evropsko industrijo, vključno z malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji, raziskovalci in akademsko stroko na področju velepodatkov in kibernetske varnosti – vse od zgodnjih faz raziskav in inovacij, zato da bi omogočili nastajanje inovativnih in zaupanja vrednih evropskih rešitev in tržnih priložnosti, hkrati pa zagotovili ustrezno raven varnosti;

64.  meni, da bo razvoj jasnih standardov za interoperabilnost v oblaku, prenosljivost podatkov in sporazumov o ravni storitev zagotovil jasnost in preglednost za ponudnike storitev v oblaku in končne potrošnike;

65.  poudarja, da so zanesljivost, varnost in varstvo osebnih podatkov potrebni za zaupanje potrošnikov, kar je osnova za zdravo konkurenčnost;

66.  ugotavlja, da bi morala industrija imeti ključno vlogo pri razvoju splošno sprejetih standardov, primernih za digitalno dobo, ki bodo ponudnikom storitev v oblaku dali zaupanje za nadaljevanje z inovacijami, uporabnikom pa za nadaljnje sprejemanje storitev v oblaku na ravni Unije;

67.  poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju medsektorske, medjezikovne in čezmejne interoperabilnosti in standardov za storitve v oblaku ter pri podpiranju zanesljivih, varnih in energetsko učinkovitih storitev v oblaku, ki bodo spoštovale zasebnost, kar je sestavni del skupne strategije, katere cilj je čim bolj izkoristiti priložnosti za razvoj standardov, ki bi lahko postali svetovni standardi;

68.  ugotavlja, da je potreben akcijski načrt za interoperabilnost podatkov, da bi izkoristili velike količine podatkov, ki jih ustvarijo evropski znanstveniki, in izboljšali njihovo ponovno uporabnost v znanosti in industriji; poziva Komisijo, naj sodeluje z najpomembnejšimi deležniki za vzpostavitev učinkovitih sistemov, da bo mogoče podatke hitro najti, da bodo dostopni, interoperabilni in jih bo mogoče ponovno uporabiti, vključno z metapodatki, skupnimi specifikacijami in identifikatorji podatkovnih objektov;

69.  ugotavlja, da Evropa v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami ne vlaga dovolj v svoj ekosistem visoko zmogljivega računalništva, kar ni v skladu z njenim gospodarskim potencialom in potencialom znanja;

70.  poziva Komisijo, naj spodbuja interoperabilnost in prepreči vezanost na ponudnika, tako da bi v Evropi spodbujala obstoj več ponudnikov infrastrukture v oblaku in s tem zagotovila izbiro med konkurenčnimi, interoperabilnimi in prenosljivimi infrastrukturnimi storitvami;

71.  poziva k sprejetju ukrepov za ohranitev visokokakovostnega sistema standardizacije, ki bo sposoben pritegniti najboljše tehnološke prispevke; poziva Komisijo, naj sprejme politike, s katerimi bo odpravila pretirane ovire v inovativnih sektorjih, in tako spodbuja naložbe v raziskave in razvoj ter standardizacijo za vso Unijo;

72.  poziva Komisijo, naj kar se da poveča svoja prizadevanja, da bi na digitalnem trgu že od začetka preprečila odvisnost od enega ponudnika, zlasti na novih področjih, kot je evropska pobuda za računalništvo v oblaku;

73.  priznava pomen interoperabilnosti in standardov za spodbujanje konkurenčnosti v sektorju informacijsko-komunikacijske tehnologije; poziva Komisijo, naj opredeli vrzeli v standardih evropskega oblaka za odprto znanost, tudi kar zadeva mala, srednja in zagonska podjetja ter ključne evropske sektorje; podpira razvoj tržno spodbujenih, prostovoljnih, tehnološko nevtralnih, preglednih, globalno primerljivih in tržno ustreznih standardov;

74.  meni, da je program „ISA2“ priložnost za razvoj standardov interoperabilnosti za upravljanje velepodatkov v javni upravi in v njenih odnosih s podjetji in državljani;

75.  priznava, da bi standardi morali ustrezati dokazani potrebi industrije in drugih deležnikov; poudarja, da je za zagotovitev učinkovite uporabe in izmenjave podatkov med panogami, institucijami in nacionalnimi mejami bistvenega pomena, da razvijemo in poenotimo skupne standarde; poziva Komisijo, naj po potrebi opredeli najboljše sheme certificiranja v državah članicah, zato da bi s sodelovanjem ustreznih deležnikov določila vseevropski nabor standardov, ki bi temeljil na povpraševanju, omogočal izmenjavo podatkov in se, kolikor mogoče, opiral na odprte in globalne standarde; poudarja, da morajo ukrepi, sprejeti v zvezi z evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, zagotoviti, da bodo ustrezno upoštevane potrebe enotnega trga ter da bo oblak ostal splošno dostopen ter odziven na tehnološki razvoj;

76.  podpira namero Komisije, da bo odpravila ovire, zlasti tehnične in pravne, za prosti pretok podatkov in podatkovnih storitev, pa tudi nesorazmerne zahteve glede lokalizacije podatkov, ter spodbudila interoperabilnost podatkov, in sicer tako, da bo evropsko pobudo za računalništvo v oblaku povezala s pobudo za prost pretok podatkov; meni, da če želimo vzpostaviti digitalno družbo, mora prosti pretok podatkov veljati za peto svoboščino enotnega trga; ugotavlja, da so jasen pravni okvir, zadovoljivo znanje in sredstva za upravljanje velepodatkov ter priznavanje ustreznih poklicnih kvalifikacij temeljni pogoj za sprostitev polnega potenciala računalništva v oblaku; poziva Komisijo, naj sodeluje z deležniki, zlasti industrijo, pri opredeljevanju velepodatkov in priložnosti za usposabljanje v zvezi s programiranjem, tudi v okviru novega programa znanj in spretnosti za Evropo, ter naj oblikuje pobude za deležnike, zlasti mala, srednja in zagonska podjetja, za uporabo, odpiranje in delitev podatkov na enotnem trgu;

77.  pozdravlja predlog Komisije, da bi v skladu s kvantnim manifestom začeli vodilno pobudo na področju kvantne tehnologije v vrednosti 1 milijarde evrov; vendar poudarja, da je bistveno pregledno in odprto posvetovanje z deležniki, da bi pospešili njen razvoj ter javnim in zasebnim uporabnikom ponudili komercialne proizvode;

Izmenjava odprtih podatkov, izmenjava raziskovalnih podatkov

78.  pozdravlja, da bo razvoj evropskega oblaka za odprto znanost raziskovalcem in znanstvenikom zagotovil mesto za hrambo, izmenjavo, uporabo in ponovno uporabo podatkov in da lahko to v Evropi postane temelj za inovacije, ki temeljijo na podatkih; poudarja, da so prednosti izmenjave podatkov splošno priznane;

79.  ugotavlja, da so podatki postali bistveni za odločanje na lokalni, nacionalni in svetovni ravni; ugotavlja, da izmenjava podatkov prinaša pomembne koristi tudi lokalnim in regionalnim organom ter da objavljanje vladnih podatkov krepi demokracijo in prinaša nove poslovne priložnosti;

80.  podpira prizadevanja Komisije, evropskih industrijskih raziskovalcev na področju in akademskega sveta za razvoj javno-zasebnih partnerstev, ki temeljijo na vrednosti velepodatkov, v sinergiji s pogodbenimi javno-zasebnimi partnerstvi na področju visoko zmogljivega računalništva, saj se s tem krepi oblikovanje skupnosti na osnovi podatkov in visoko zmogljivega računalništva ter vzpostavljajo temelji za uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo v Evropi; podpira javno-zasebna partnerstva za kibernetsko varnost, ki spodbujajo sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji že v začetnih fazah raziskav in inovacij, da bi bile na voljo inovativne in zaupanja vredne evropske rešitve;

81.  poudarja, da bi morala Evropska komisija čim prej začeti tesno sodelovati z industrijskim partnerji, zlasti malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji, ter tako zagotoviti, da bodo zahteve podjetij in industrije v poznejših fazah pobude ustrezno upoštevane in vključene;

82.  spodbuja javne uprave, naj upoštevajo varnost in zanesljivost storitev v oblaku, in sicer z zagotovitvijo jasnega pravnega okvira in nadaljnjimi prizadevanji za vzpostavitev namenskih sistemov certificiranja za računalništvo v oblaku; opozarja, da je treba podjetjem in potrošnikom omogočiti zaupanje v sprejemanje novih tehnologij;

83.  meni, da bi morali biti javni podatki javne uprave privzeto odprti; poziva, da si je treba prizadevati za napredek glede stopnje in hitrosti objavljanja informacij kot odprtih podatkov, pri določanju, kateri ključni sklopi naj bodo na voljo, in spodbujanju ponovne uporabe odprtih podatkov v odprti obliki;

84.  se zaveda, da je osupljiva rast digitalnih tehnologij glavno gonilo za ustvarjanje velikih tokov neobdelanih podatkov v okoljih oblaka, in ugotavlja, da se zaradi teh ogromnih količin tokov neobdelanih podatkov v sistemih velepodatkov povečujeta zapletenost in poraba virov v sistemih rudarjenja podatkov na podlagi računalništva v oblaku; se tudi zaveda, da koncept izmenjave podatkov na podlagi vzorcev omogoča lokalno obdelavo podatkov v bližini virov podatkov in preoblikovanje tokov neobdelanih podatkov v operativne vzorce znanja; poudarja, da imajo ti vzorci znanja imajo dvojno prednost, in sicer razpoložljivost lokalnih vzorcev znanja, ki so takoj operativni in ki so primerni za participativno izmenjavo podatkov v okolju oblaka;

85.  se strinja s sklepi Sveta iz maja 2016 o prehodu na sistem odprte znanosti, zlasti s tem, da bi moralo biti temeljno načelo za optimalno ponovno uporabo raziskovalnih podatkov „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je to potrebno“;

Besedilno in podatkovno rudarjenje

86.  poudarja, da popolna razpoložljivost javnih podatkov v okviru evropskega oblaka za odprto znanost ne bo zadostovala za odpravo vseh ovir za raziskovanje na podlagi podatkov;

87.  ugotavlja, da je treba pobudo dopolniti s sodobnim okvirom avtorskih pravic, ki bo v evropskem procesu podatkovnih raziskav pomagal odpraviti razdrobljenost in doseči večjo interoperabilnost;

88.  meni, da bi morala pobuda ohraniti ravnotežje med pravicami raziskovalcev, imetniki pravic in drugimi akterji v znanstveni sferi, pri čemer bi se morale popolnoma spoštovati pravice avtorjev in založnikov ter hkrati podpirati inovativne raziskave v Evropi;

89.  meni, da se lahko podatki znotraj oblaka EU za odprto znanost izmenjujejo brez poseganja v avtorske pravice raziskovalcev ali raziskovalnih ustanov, po potrebi tudi z uvedbo modelov za izdajanje licenc; meni, da se je najboljša praksa na tem področju razvila v okviru pilotnega projekta o odprtih raziskovalnih podatkih v okviru programa Obzorje 2020;

90.  meni, da direktiva o pravnem varstvu baz podatkov, ki jo je treba prenoviti, omejuje uporabo podatkov, a brez dokaza, da bi to ustvarjalo dodano gospodarsko ali znanstveno vrednost;

Varstvo podatkov, temeljne pravice in varnost podatkov

91.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje nadaljnje harmonizacije zakonodaje v državah članicah, da bi preprečili nejasnosti v zvezi s sodno pristojnostjo in razdrobljenost ter zagotovili preglednost na enotnem digitalnem trgu;

92.  meni, da je Evropa vodilna pri varstvu zasebnosti, in se zavzema za visoko raven varstva podatkov po vsem svetu;

93.  poudarja, da je potreben usklajen pristop med organi za varstvo podatkov, snovalci politike in industrijo, da bi v tem prehodnem obdobju pomagali organizacijam z enotno razlago in uporabo obveznosti, z orodji za skladnost ter z ozaveščanjem državljanov in podjetij o najpomembnejših vprašanjih;

94.  poudarja, da je Evropa svetovna uvoznica in izvoznica digitalnih storitev ter da je za konkurenčnost potrebno močno računalništvo v oblaku in podatkovno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri prizadevanjih za določitev enotnih in splošno sprejetih standardov za varstvo osebnih podatkov;

95.  meni, da so globalni tokovi podatkov bistvenega pomena za mednarodno trgovino in gospodarsko rast, pobuda Evropske komisije o prostem pretoku podatkov pa bi morala podjetjem, ki poslujejo v Evropi, zlasti v razvijajočem se sektorju računalništva v oblaku, omogočiti, da bodo v svetovni tekmi inovacij na vodilnem položaju; poudarja, da bi si morali v okviru pobude prizadevati tudi za odpravo vseh samovoljnih omejitev glede tega, kje naj podjetja postavijo infrastrukturo ali hranijo podatke, saj te omejitve ovirajo razvoj evropskega gospodarstva;

96.  meni, da veljavna zakonodaja EU o varstvu podatkov, zlasti nedavno sprejeta splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) št. 2016/679) in direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj (Direktiva (EU) 2016/680)(10), zagotavlja močne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, vključno s podatki, zbranimi, združenimi in psevdonimiziranimi za namene znanstvenih raziskav, in določa specifične pogoje za njihovo objavo in razkritje, pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do nasprotovanja nadaljnji obdelavi ter pravila o dostopu za organe pregona v okviru kazenskih preiskav; poziva Komisijo, naj te zaščitne ukrepe upošteva pri razvoju evropskega oblaka za odprto znanost in pri izvajanju pravil o dostopu do podatkov, shranjenih v njem; priznava, da je usklajen pristop k izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov, vključno s smernicami, orodji za skladnost ter kampanjami za ozaveščanje državljanov, raziskovalcev in podjetij, ključnega pomena, zlasti za razvoj evropskega oblaka za odprto znanost in za omogočanje sodelovanja na področju raziskav, tudi z uporabo visoko zmogljivega računalništva;

97.  meni, da prost pretok podatkov koristi digitalnemu gospodarstvu ter razvoju znanosti in raziskovanja; poudarja, da bi morala pobuda Komisije o prostem pretoku podatkov rastočemu evropskemu sektorju računalništva v oblaku omogočiti vodilni položaj v svetovni tekmi inovacij, tudi za namene znanosti in inovacij; želi opomniti, da bi bilo treba pri vsakem prenosu osebnih podatkov v infrastrukturo oblaka ali drugim prejemnikom zunaj Unije spoštovati pravila za prenose, predvidena v splošni uredbi o varstvu podatkov, in da bi morala biti pobuda Komisije o prostem pretoku podatkov skladna s temi določbami; poudarja, da bi moral biti namen pobude tudi zmanjšati omejitve glede krajev, kjer lahko podjetja namestijo infrastrukturo ali hranijo podatke, saj bi to zaviralo razvoj evropskega gospodarstva in znanstvenikom onemogočalo, da bi izkoristili vse prednosti podatkovno vodene znanosti, obenem pa je treba ohraniti omejitve glede skladnosti z zakonodajo o varstvu podatkov, da se v prihodnosti preprečijo morebitne zlorabe v zvezi z evropskim oblakom za odprto znanost;

98.  je trdno prepričan, da bi morala biti Unija vodilna na področju varnosti in zaščite osebnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki, in bi se morala zavzemati za visoko raven varstva podatkov in varnosti podatkov po vsem svetu; meni, da bi lahko okvir EU za varstvo podatkov, skupaj z vključujočo strategijo kibernetske varnosti, ki bo zagotovila zanesljive podatkovne infrastrukture, ki so zaščitene pred izgubo podatkov, vdori ali napadi, ustvarjal konkurenčno prednost za evropska podjetja v zvezi z varnostjo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropski oblak za odprto znanost ohranil znanstveno neodvisnost in objektivnost raziskav ter varoval delo znanstvene skupnosti v Uniji;

99.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo vprašanja glede temeljnih pravic, zasebnosti, varstva podatkov, pravic intelektualne lastnine in občutljivih podatkov obravnavala ob strogem upoštevanju splošne uredbe o varstvu podatkov in direktive o varstvu podatkov; poudarja, da postajajo varnostne grožnje za infrastrukturo oblaka vse bolj mednarodne, razpršene in kompleksne ter ogrožajo njeno intenzivno uporabo, za to pa je potrebno evropsko sodelovanje; poziva Komisijo in nacionalne organe držav članic, naj v posvetovanju z Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) sodelujejo pri vzpostavitvi varne in zanesljive digitalne infrastrukture ter dosežejo visoko raven kibernetske varnosti v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij;

100.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pobuda ustrezala svojemu namenu in da bo usmerjena navzven, da bo ustrezna tudi v prihodnosti in bo tehnološko nevtralna, ter poudarja, da se morajo Komisija in države članice zgledovati po trgu in sektorju računalništva v oblaku, da bi lahko najbolje zadovoljile sedanje in prihodnje potrebe tega sektorja ter spodbudile inovacije v tehnologijah, ki temeljijo na računalništvu v oblaku;

101.  opozarja na potencial velepodatkov za spodbujanje tehnoloških inovacij in gradnjo na znanju temelječega gospodarstva; želi tudi spomniti, da bo zmanjšanje ovir za širjenje znanja spodbudilo konkurenčnost podjetij, hkrati pa koristilo lokalnim in regionalnim oblastem; poudarja, kako pomembno je olajšati prenosljivost podatkov;

102.  poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri pobudah industrije za določitev standardov, da bo enotni trg zagotovo ostal dostopen tretjim državam in da bi se še naprej odzival na tehnološki razvoj, in naj ne postavljajo ovir za inovacije in konkurenčnost v Evropi; ugotavlja, da je določanje standardov v zvezi z varovanjem podatkov in zasebnosti tesno povezano z vprašanjem sodne pristojnosti in da imajo pri tem ključno vlogo nacionalni organi;

103.  poudarja, da je treba upoštevati obstoječe pobude, da bi se izognili podvajanju, ki bi utegnilo ovirati odprtost, konkurenčnost in rast, ter da morajo biti tržno usmerjeni vseevropski standardi za izmenjavo podatkov skladni z mednarodnimi standardi;

104.  poudarja, da je treba poiskati ravnotežje med upravičenimi pomisleki glede varstva podatkov in potrebo po zagotovitvi še neizkoriščenega prostega pretoka podatkov; poziva, da je treba na trgu odprtih velepodatkov spoštovati veljavna pravila o varstvu podatkov;

105.  podpira predlog, da bi bili odprti raziskovalni podatki privzeto izhodišče za nove projekte v okviru programa Obzorje 2020, saj so podatki iz javno financiranih raziskav javna dobrina, pridobljeni so v javnem interesu in bi morali biti javno dostopni s čim manj omejitvami, pravočasno in na odgovoren način;

106.  ugotavlja, da se evropska pobuda za računalništvo v oblaku osredotoča na potencialno občutljiva sektorja raziskav in razvoja ter na vladne spletne portale; ponavlja, da je kibernetsko varnost za storitve v oblaku najbolje obravnavati v okviru direktive o varnosti omrežij in informacij;

107.  opozarja, da je pomembno omogočati interoperabilnost različne opreme znotraj mreže, in sicer z zagotavljanjem varnosti in spodbujanjem dobavnih verig sestavnih delov, saj je vse to pomembno za trženje tehnologije;

108.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0133.

(2)

UL L 318, 4.12.2015, str. 1.

(3)

UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0089.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0535.

(8)

UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(9)

UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(10)

UL L 119, 4.5.2016, str. 89.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (29.11.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski pobudi za računalništvo v oblaku

(2016/2145(INI))

Pripravljavka mnenja: Eva Paunova

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  izraža zadovoljstvo, da je Komisija v okviru izvajanja strategije za enotni digitalni trg in svežnja za digitalizacijo evropske industrije objavila evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, s čimer spodbuja rast evropskega digitalnega gospodarstva, prispeva h konkurenčnosti evropskih podjetij in storitev ter krepi položaj na svetovnem trgu; poziva Komisijo, naj z jasno opredeljenimi ukrepi zagotovi, da bo ta pobuda ustrezala svojemu namenu, usmerjena navzven, ustrezna v prihodnosti in ne bo ustvarjala nesorazmernih ali neutemeljenih ovir;

2.  pozdravlja pristop odprte znanosti in vlogo, ki jo ta ima pri grajenju evropskega gospodarstva, temelječega na znanju, ter nadaljnjemu spodbujanju kakovosti raziskav in razvoja v Evropski uniji; poudarja, da industrija, zlasti mala in srednja podjetja, vrednosti zbranih raziskovalnih podatkov trenutno ne uporablja optimalno, in sicer zaradi pomanjkanja prostega čezmejnega toka podatkov in dostopa do enotnih platform ali portalov, ter ugotavlja, da namerava Komisija privzeto odpreti vse znanstvene podatke, pridobljene s programom Obzorje 2020;

3.  podpira evropski oblak za odprto znanost kot del evropske pobude za računalništvo v oblaku, ki bo ustvarila virtualno okolje, v katerem bodo lahko znanstveniki in strokovnjaki iz vseh regij, tako čezmejno kot med disciplinami, hranili, si izmenjevali, upravljali, analizirali in ponovno uporabljali raziskovalne podatke, tudi podatke iz javno financiranih raziskav, in s tem odpravili razdrobljenost enotnega trga; poziva Komisijo, naj uporabi celovit pristop do odprte znanosti, ki bo vključeval skupnost odprte znanosti in neodvisne strokovnjake, da se zagotovi več jasnosti o opredelitvah, uporabljenih v sporočilu, predvsem pa naj jasno razlikuje med evropsko pobudo za računalništvo v oblaku in evropskim oblakom za odprto znanost ter v skladu s tem posodobi zakonodajo, da bi omogočili ponovno uporabo rezultatov raziskav;

4.  podpira namero Komisije, da bo odpravila ovire, zlasti tehnične in pravne, za prosti pretok podatkov in podatkovnih storitev, pa tudi nesorazmerne zahteve glede lokalizacije podatkov, ter spodbudila interoperabilnost podatkov, in sicer tako, da bo evropsko pobudo za računalništvo v oblaku povezala s pobudo za prosti pretok podatkov; meni, da če želimo vzpostaviti digitalno družbo, mora prosti pretok podatkov veljati za peto svoboščino enotnega trga; ugotavlja, da so jasen pravni okvir, zadovoljivo znanje in sredstva, povezani z upravljanjem masovnih podatkov, in priznanje ustreznih poklicnih kvalifikacij temeljni pogoj za sprostitev polnega potenciala računalništva v oblaku; poziva Komisijo, naj sodeluje z deležniki, zlasti industrijo, pri opredelitvi velepodatkov in priložnosti za usposabljanje v zvezi z uporabo kod, tudi v okviru novega programa znanj in spretnosti za Evropo, ter oblikuje pobude za deležnike, zlasti mala, srednja in zagonska podjetja, za uporabo, odpiranje in delitev podatkov na enotnem trgu;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se vprašanja glede temeljnih pravic, zasebnosti, varstva podatkov, pravic intelektualne lastnine in občutljivih podatkov obravnavajo ob strogem upoštevanju splošne uredbe o varstvu podatkov in direktive o varstvu podatkov; poudarja, da varnostne grožnje za infrastrukturo v oblaku postajajo bolj mednarodne, razpršene in kompleksne ter ogrožajo njeno intenzivno uporabo in zahtevajo evropsko sodelovanje; poziva Komisijo in nacionalne organe držav članic, naj v posvetovanju z Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) sodelujejo pri vzpostavitvi varne in zanesljive digitalne infrastrukture ter dosežejo visoko raven kibernetske varnosti v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij;

6.  želi spomniti na pozitivne rezultate, ki so jih dosegle že obstoječe vseevropske strukture, in odprte podatke, ki so na voljo v nacionalnih zmogljivostih za hrambo podatkov; potrjuje, da so na enotnem trgu še vedno številne ovire, ki preprečujejo celovito izvajanje te pobude; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo potencial že razpoložljivih podatkov in pri vseh državah članicah zagotovijo dosledno strategijo o odprtih podatkih in možnosti njihove ponovne uporabe; ugotavlja, da morajo Komisija in države članice preučiti potrebo po vlaganju dodatnih sredstev v čezmejno fizično infrastrukturo s posebnim poudarkom na povezovanju visoko zmogljivega računalništva, visokohitrostnih širokopasovnih omrežij ter hrambe množičnih podatkov, da bi vzpostavili uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v zvezi s to zadevo analizira globalna partnerstva na pobudo industrije in druga mednarodna partnerstva;

7.  poudarja, da je pomembno, da evropska pobuda za računalništvo v oblaku gradi na temeljih instrumenta za povezovanje Evrope, predvsem na elektronskih osebnih izkaznicah in elektronskih podpisih, da bi okrepili zaupanje uporabnikov v varno, interoperabilno in brezhibno elektronsko komunikacijo po vsej Evropi;

8.  priznava, da bi standardi morali ustrezati dokazani potrebi industrije in drugih deležnikov; poudarja, da je za dostop do učinkovite uporabe in izmenjave podatkov med panogami, institucijami in nacionalnimi mejami bistvenega pomena, da razvijemo in poenotimo skupne standarde; poziva Komisijo, naj opredeli najboljše sheme certificiranja v državah članicah, kjer je ustrezno, določi vseevropski sklop standardov, ki temelji na povpraševanju, s sodelovanjem ustreznih deležnikov, olajša izmenjavo podatkov, in se opira na odprte in globalne standarde, kadar koli je to upravičeno; poudarja, da morajo ukrepi, sprejeti v zvezi z evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, zagotoviti, da se potrebe enotnega trga odražajo in da ostaja splošno dostopen ter odziven na tehnološki razvoj;

9.  poudarja, da se trenutno le 12 % sredstev, dodeljenih iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), nameni za ukrepe na digitalnem področju; poziva Komisijo, naj oblikuje usmerjene ukrepe, ki bi lahko pristno okrepili sodelovanje vseh skladov EU, zlasti EFSI, v projektih enotnega digitalnega trga, vključno s pobudami za souporabo podatkov, digitalno dostopnost, infrastrukturo in evropsko digitalno povezljivost, ter naj dodeli več sredstev za spodbujanje evropskih raziskav, razvoja in inovacij, med drugim na področju tehnologij za izboljšanje zasebnosti ter odprtokodne varnosti; meni, da bi bilo treba to pobudo razvijati v sinergiji z drugimi programi Obzorja 2020, vključno z zasebnim računalništvom v oblaku in storitvami e-uprave;

10.  ugotavlja, da so ključni deležniki premalo zastopani v razpravah in pri obsežnih pilotnih projektih; meni, da se je treba izogibati upravnim bremenom, ob tem pa mora biti aktivno vključevanje javnih in zasebnih deležnikov ter civilne družbe na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni pogoj za uspešno izmenjavo informacij; poudarja, da bi morala evropska pobuda za računalništvo v oblaku izpolniti potrebe in koristiti ne le znanstveni skupnosti, ampak tudi industriji, vključno z malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji ter javno upravo in potrošniki.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Morten Løkkegaard, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Anna Hedh, Kaja Kallas, Roberta Metsola, Dariusz Rosati, Adam Szejnfeld, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bill Etheridge, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (14.12.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski pobudi za računalništvo v oblaku

(2016/2145(INI))

Pripravljavec mnenja: Michał Boni

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so sodelovanje med evropskimi znanstveniki, uporaba in izmenjava podatkov, vedno v skladu z organi za varstvo podatkov, ter uporaba novih tehnoloških rešitev, vključno z računalništvom v oblaku in digitalizacijo evropske znanosti, ključnega pomena za razvoj enotnega digitalnega trga; ker bo imel evropski oblak za odprto znanost blagodejne učinke na znanstveni razvoj v Evropi; in ker ga je treba razvijati in uporabljati ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah;

1.  poudarja, da je treba pri razvoju evropskega oblaka za odprto znanost ustrezno upoštevati temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti pravice do varstva podatkov, zasebnosti, svobode in varnosti, ter da je treba spoštovati načeli vgrajene in privzete zasebnosti, in načela sorazmernosti, nujnosti, zmanjšanja količine podatkov in omejitve namena; priznava, da lahko uporaba dodatnih zaščitnih ukrepov, kot so psevdonimizacija, anonimizacija ali kriptografija, vključno z enkripcijo, zmanjša tveganja in okrepi varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ko se osebni podatki uporabljajo v aplikacijah za velepodatke ali v računalništvu v oblaku; opominja, da je anonimizacija nepovraten postopek in poziva Komisijo, naj pripravi smernice za anonimizacijo podatkov; ponavlja potrebo po posebnem varstvu za občutljive podatke v skladu z veljavno zakonodajo; poudarja, da so zgoraj omenjena načela, skupaj visokimi standardi kakovosti, zanesljivosti in zaupnosti, potrebna za zaupanje potrošnikov v evropsko pobudo za računalništvo v oblaku;

2.  poudarja, da je uporaba odprtih standardov ter odprtokodne programske opreme posebej pomembna za zagotavljanje potrebne preglednosti v zvezi z dejanskimi metodami zaščite osebnih in drugih občutljivih vrst podatkov;

3.  meni, da veljavna zakonodaja EU o varstvu podatkov, zlasti nedavno sprejeta Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) št. 2016/679)(1) in Direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj (Direktiva (EU) 2016/680)(2), zagotavlja močne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, vključno s podatki, zbranimi, združenimi in psevdonimiziranimi za namene znanstvenih raziskav, in določa specifične pogoje za njihovo objavo in razkritje, pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do nasprotovanja nadaljnji obdelavi ter pravila o dostopu za organe pregona v okviru kazenskih preiskav; poziva Komisijo, naj te zaščitne ukrepe upošteva pri razvoju evropskega oblaka za odprto znanost in izvajanju pravil o dostopu do podatkov, shranjenih v njem; priznava, da je usklajen pristop k izvajanju Splošne uredbe o varstvu podatkov, vključno s smernicami, orodji za skladnost ter kampanjami za ozaveščanje državljanov, raziskovalcev in podjetij, ključnega pomena, zlasti za razvoj evropskega oblaka za odprto znanost in za lajšanje sodelovanja na področju raziskav, tudi z visokozmogljivim računalništvom;

4.  meni, da je prost pretok podatkov v korist digitalnemu gospodarstvu ter razvoju znanosti in raziskovanja; poudarja, da bi morala pobuda Komisije o prostem pretoku podatkov rastočemu evropskemu sektorju računalništva v oblaku omogočiti vodilni položaj v svetovni tekmi inovacij, tudi za namene znanosti in inovacij; želi opomniti, da bi bilo treba pri vsakem prenosu osebnih podatkov v infrastrukturo v oblaku ali drugim prejemnikom zunaj Unije spoštovati pravila za prenose, predvidena v Splošni uredbi o varstvu podatkov, in da bi morala biti pobuda Komisije o prostem pretoku podatkov skladna s temi določbami; poudarja, da bi moral biti cilj pobude tudi zmanjšanje omejitev glede krajev, kjer lahko podjetja namestijo infrastrukturo ali hranijo podatke, saj bi te ovirale razvoj evropskega gospodarstva in znanstvenikom preprečevale, da izkoristijo vse prednosti podatkovno vodene znanosti, hkrati pa naj ohrani omejitve pri skladnosti z zakonodajo o varstvu podatkov, da bi preprečila morebitne zlorabe v prihodnosti v zvezi z evropskim oblakom za odprto znanost;

5.  poudarja, da znanstvena skupnost potrebuje zaščiteno, varno in odprtokodno visokozmogljivostno infrastrukturo, da bi spodbudili raziskave in preprečili morebitne kršitve varstva, kibernetske napade ali zlorabo osebnih podatkov, zlasti pri zbiranju, hrambi in obdelavi velikih količin podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in spodbujajo razvoj potrebne tehnologije, vključno s kriptografskimi tehnologijami, pri tem pa upoštevajo pristop vgrajene varnosti; podpira prizadevanja Komisije za okrepitev sodelovanja med javnimi organi, evropsko industrijo, vključno z malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji, raziskovalci in akademsko stroko na področju velepodatkov in kibernetske varnosti od zgodnjih faz procesa raziskav in inovacij naprej, da bi omogočili oblikovanje inovativnih in zaupanja vrednih evropskih rešitev in tržnih priložnosti, hkrati pa zagotovili ustrezno raven varnosti;

6.  poziva Komisijo, naj zagotovi stabilen in pomemben razvoj najmočnejših možnih sistemov šifriranja, ki jih nihče, niti sovražni akterji iz tujih držav, ne bo mogel dešifrirati in ki bodo ščitili delo znanstvene skupnosti v EU, kjer je potrebno;

7.  je trdno prepričan, da bi morala biti Unija vodilna na področju varnosti in zaščite osebnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki, in bi se morala zavzemati za visoko raven varstva podatkov in varnosti podatkov po vsem svetu; meni, da bi lahko okvir EU za varstvo podatkov, skupaj z vključujočo strategijo kibernetske varnosti, ki bo zagotovila zanesljive podatkovne infrastrukture, ki so zaščitene pred izgubo podatkov, vdori ali napadi, ustvarjal konkurenčno prednost za evropska podjetja v zvezi z varnostjo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropski oblak ohranil znanstveno neodvisnost in objektivnost raziskav ter varoval delo znanstvene skupnosti v Uniji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Malin Björk, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Daniel Dalton, Maria Grapini, Marek Jurek, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Salvatore Domenico Pogliese, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Karoline Graswander-Hainz, Esther Herranz García

(1)

UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(2)

UL L 119, 4.5.2016, str. 89.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

12.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Roger Helmer, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Dan Nica, Angelika Niebler, Herbert Reul, Jean-Luc Schaffhauser, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Michał Boni, Eugen Freund, Françoise Grossetête, Gunnar Hökmark, Svetoslav Hristov Malinov, Marisa Matias, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Anne Sander, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Anneleen Van Bossuyt, Cora van Nieuwenhuizen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Florent Marcellesi, Georgi Pirinski, Ernest Urtasun

Pravno obvestilo