POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020
26.1.2017 - (COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Philippe Lamberts
Pripravljavka mnenja (*):
Vicky Ford, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020
(COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0388),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 169(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C8-0220/2016),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0008/2017),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[1]*
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 169(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in k njihovi umestitvi v središče enotnega trga, saj podpira in dopolnjuje politike držav članic pri zagotavljanju, da lahko državljani v celoti uživajo koristi notranjega trga ter da so pri tem njihovi pravni in ekonomski interesi ustrezno obravnavani in zaščiteni. Dobro delujoč in verodostojen sektor finančnih storitev je ključni element enotnega trga in njegovih čezmejnih zmogljivosti. Zanje je potreben stabilen okvir za regulacijo in nadzor, ki zagotavlja finančno stabilnost in se obenem osredotoča na podpiranje trajnostnega gospodarstva. Hkrati bi moral zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posojilojemalci ali malimi in srednjimi podjetji.
(2) Od leta 2007 naprej je bilo zlasti zaupanje potrošnikov pa tudi drugih končnih uporabnikov finančnih storitev omajano zaradi finančne in gospodarske krize. Da bi se povrnilo zaupanje državljanov v trdnost finančnega sektorja in da bi se prispevalo k njegovim dobrim praksam, je torej pomembno povečati dejavno udeležbo in vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, individualnimi delničarji, posojilojemalci ali malimi in srednjimi podjetji, ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, v postopek odločanja Unije ter večstranske in druge relevantne postopke odločanja v finančnem sektorju.
(3) Za dosego tega cilja je Komisija na pobudo več poslanskih skupin Evropskega parlamenta konec leta 2011 začela pilotni projekt, namenjen zagotavljanju nepovratnih sredstev, s katerimi bi podprli razvoj središča finančnega strokovnega znanja za potrošnike, druge končne uporabnike in zainteresirane strani, ki zastopajo njihove interese, ▌da se okrepi njihova sposobnost sodelovanja pri oblikovanju politike Unije na področju finančnih storitev in spodbudi razvoj odpornega bančnega sistema. Glavni cilji politike so bili, da bi se oblikovalcem politike Unije pri začetku priprave nove zakonodaje zagotovila stališča, ki niso stališča strokovnjakov v finančnem sektorju, da bi bili v zakonodaji upoštevani interesi potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, da bi bila širša javnost bolje obveščena o perečih vprašanjih v okviru regulacije finančnega sektorja, tako da bi se povečala finančna pismenost, in da bi se okrepilo dejavno sodelovanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev pri oblikovanju politike Unije na področju finančnih storitev, kar bi privedlo do dobro uravnotežene zakonodaje.
(4) Iz teh razlogov je Komisija med letoma 2012 in 2015 prek javnega razpisa za zbiranje predlogov dodelila nepovratna sredstva za poslovanje dvema neprofitnima subjektoma, tj. Finance Watch in Better Finance. Sredstva so se dodelila v okviru pilotnega projekta med letoma 2012 in 2013 ter pripravljalnega ukrepa od leta 2014 naprej. Ker se pripravljalni ukrep lahko uporablja največ tri leta[3], je treba pravno podlago za financiranje teh ukrepov od leta 2017 naprej zagotoviti z zakonodajnim aktom.
(5) Organizacija Finance Watch je bila ustanovljena leta 2011 z nepovratnimi sredstvi Unije kot mednarodno neprofitno združenje v skladu z belgijsko zakonodajo. Njena naloga je ščititi interese civilne družbe v finančnem sektorju. Zaradi nepovratnih sredstev Unije je organizaciji Finance Watch v kratkem času uspelo oblikovati kvalificirano skupino strokovnjakov, ki so sposobni izvajati študije, analizo politike in dejavnosti obveščanja na področju finančnih storitev.
(6) Organizacija Better Finance je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke že obstoječih evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Z nepovratnimi sredstvi Unije ji je uspelo oblikovati središče finančnega strokovnega znanja, ki se v skladu z njenim članstvom in viri osredotoča predvsem na interese potrošnikov, posameznih vlagateljev, posameznih delničarjev, varčevalcev in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev.
(7) Pri oceni pilotnega projekta in poznejšega pripravljalnega ukrepa, ki je bila izvedena v letu 2015, je bilo ugotovljeno, da so bili cilji politike na splošno doseženi. Organizaciji Finance Watch in Better Finance sta delovali na dopolnilnih področjih politike in bili usmerjeni na različno ciljno publiko. S svojimi dejavnostmi sta skupaj zajeli večino finančnega političnega programa Unije od leta 2012 naprej in si, kolikor so jima dopuščala sredstva, prizadevali razširiti svoje dejavnosti, da bi Unijo široko geografsko pokrili.
(8) Obe organizaciji sta ustvarili dodano vrednost glede na vse dejavnosti svojih nacionalnih članov in za potrošnike Unije ▌. Nacionalnim organizacijam, ki se ukvarjajo s široko paleto potrošniških vprašanj, pogosto primanjkuje strokovnega znanja na področjih politike, povezanih posebej s finančnimi storitvami in z njimi povezanim procesom oblikovanja politike Unije. Poleg tega do zdaj na ravni Unije niso bile identificirane druge podobne organizacije. Čeprav je ocena ▌pokazala, da se na zaporedne letne razpise za zbiranje predlogov od leta 2012 ni odzval nihče drug, bi moral biti program po končanem obdobju 2017–2020 odprt za druge potencialne upravičence, ki bi izpolnjevali njegove zahteve.
(9) Vendar kljub rednim prizadevanjem nobeni od organizacij ni uspelo pritegniti stabilnega in znatnega financiranja drugih donatorjev, neodvisnih od finančnega sektorja, zato sta še vedno močno odvisni od financiranja Unije, da ostajata finančno vzdržni. Sofinanciranje iz Unije je zato zaenkrat potrebno, da se zagotovijo sredstva za doseganje želenih ciljev politike v prihodnjih letih, kar bi tema organizacijama ter njunim strokovnjakom in upravnemu osebju, ki jim je doslej v kratkem času uspelo začeti svoje dejavnosti, zagotovilo finančno stabilnost. Zato je treba vzpostaviti program Unije za obdobje 2017–2020 za podpiranje dejavnosti organizacij Finance Watch in Better Finance (v nadaljnjem besedilu: program). Finančna stabilnost je osrednjega pomena za ohranitev strokovnega znanja in nadaljnje načrtovanje projektov v obeh organizacijah. Ne glede na to bi si morale vse organizacije, ki so deležne podpore iz tega programa, prizadevati za večji delež lastnih virov financiranja.
(10) Nadaljnje financiranje organizacij Finance Watch in Better Finance za obdobje 2017–2020 po istih smernicah, kot so se uporabljale za pripravljalni ukrep, bi zagotovilo, da se ohranijo že ocenjeni pozitivni učinki dejavnosti teh organizacij. Finančna sredstva za izvajanje programa bi morala temeljiti na povprečnih dejanskih stroških, ki jih ima vsaka upravičenka med letoma 2012 in 2015. Stopnja sofinanciranja bi morala ostati nespremenjena. Če bi program in njegova sredstva podaljšali še dlje od obdobja 2017–2020 in bi se pojavili drugi verodostojni akterji, bi lahko razpis odprli vsem potencialno upravičenim organizacijam, ki bi izpolnjevale zahtevana merila in prispevale k ciljem te uredbe.
(11) Med letoma 2012 in 2015 sta bili obe organizaciji sofinancirani z nepovratnimi sredstvi za poslovanje. Leta 2016 je bilo odločeno, da se namesto tega zagotovijo nepovratna sredstva za dejavnosti, saj omogočajo boljši nadzor nad porabo proračunskih sredstev Unije.
(12) Ta uredba bi morala za celotno obdobje trajanja programa določiti finančna sredstva, ki so za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom ključna referenca v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[4].
(13) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za vzpostavitev letnih delovnih programov.
(14) Vsaka upravičenka bi morala vsako leto do 30. novembra predložiti opis dejavnosti, načrtovanih za naslednje leto, da bi bili v programu doseženi cilji politike. Dejavnosti bi bilo treba podrobno opisati, vključno z njihovimi cilji, pričakovanimi rezultati in učinkom, ocenjenimi stroški in časovnim okvirom ter ustreznimi kazalniki za njihovo ocenjevanje.
(15) Finančno podporo bi bilo treba dodeljevati v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012[5].
(15a) Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 18 mesecev pred zaključkom programa predložiti ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatih programa. V oceni bi morala presoditi, ali naj se program nadaljuje po obdobju 2017–2020. Za vsako podaljšanje, spremembo ali obnovitev programa po tem obdobju bi morala izvesti javni razpis za izbiro upravičencev.
(16) Finančne interese Unije je treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni.
(17) Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Vzpostavi se program Unije (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od 1. maj 2017 do 31. decembra 2020 za podporo dejavnostim organizacij iz člena 3, ki prispevata k doseganju ciljev politike Unije v zvezi z večjim vključevanjem potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, in v zvezi z oblikovanjem politike Unije in ustrezne večstranske politike na področju finančnih storitev.
2. Da bi program dosegel svoje cilje, sofinancira naslednje dejavnosti:
(a) raziskovalne dejavnosti, vključno z lastnimi raziskavami, podatki in strokovnim znanjem;
(aa) sodelovanje s potrošniki in drugimi končnimi uporabniki finančnih storitev s povezovanjem z obstoječimi potrošniškimi mrežami in klicnimi centri v državah članicah ter na področju finančnih storitev, da bi opredelili vprašanja, pomembna za oblikovanje politik Unije in zaščito interesov potrošnikov na področju finančnih storitev;
(b) dejavnosti za ozaveščanje in širjenje informacij, finančno izobraževanje in usposabljanje na področju finančnih storitev, vključno z bančnimi storitvami, neposredno ali prek nacionalnih članov, tudi za širok krog potrošnikov in končnih uporabnikov finančnih storitev in nestrokovnjakov;
(c) dejavnosti za okrepitev interakcij med člani organizacij iz člena 3 pa tudi dejavnosti zagovorništva in svetovanja na področju politike, kar bi okrepilo stališča njihovih članov na ravni Unije ter spodbujalo javno in splošno zanimanje za finančno regulacijo EU.
Člen 2Cilji
1. Program ima naslednje cilje:
(a) nadalje okrepiti dejavno sodelovanje in udeležbo potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo interese potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, pri oblikovanju politike Unije in ustrezne večstranske politike na področju finančnih storitev;
(b) prispevati k informacijam potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, o perečih vprašanjih pri regulaciji finančnega sektorja.
2. Komisija zagotovi, da se redno spremlja, ali se s programom dosegajo cilji iz odstavka1▌, zlasti z letnim opisom ukrepov, ki jih izvedeta upravičenki, in letnim poročilom o dejavnostih, ki vsebuje kvantitativne in kvalitativne kazalnike za vsako načrtovano in izvedeno dejavnost. Spremljanje obsega pripravo poročila iz člena 9(1).
Člen 3Upravičenci
1. Upravičenki programa sta organizaciji Finance Watch in Better Finance (v nadaljnjem besedilu: upravičenki).
2. Da bi upravičenki uporabljali program, ostajata nevladni, neprofitni pravni osebi, neodvisni od panoge, trgovine ali podjetij. Nimata drugih nasprotujočih si interesov ter prek svojih članov zastopata interese potrošnikov Unije in drugih končnih uporabnikov na področju finančnih storitev. Da bi se upoštevali interesi potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v čim več državah članicah, si upravičenki prizadevata razširiti svojo mrežo aktivnih članov v državah članicah in tako zagotoviti uravnoteženo geografsko pokritost. Komisija omogoči nadaljnje obveščanje in naveže stike s potencialnimi člani. Komisija za čas trajanja programa zagotovi tudi stalno izpolnjevanje teh meril, tako da jih vključi v letne delovne programe iz člena 7 in vsako leto, preden dodeli nepovratna sredstva za dejavnosti iz člena 4, oceni, ali upravičenki izpolnjujeta ta merila.
3. Če se upravičenki iz odstavka 1 združita, tako nastala pravna oseba postane upravičenka programa.
Člen 4Dodelitev nepovratnih sredstev
Financiranje v okviru programa se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev za dejavnosti, ki se dodelijo letno, in temelji na predlogih, ki jih predložita upravičenki v skladu s členom 7.
Člen 5Preglednost
V vseh sporočilih ali objavah v zvezi z ukrepom, ki ga izvede upravičenka in se financira v okviru programa, se navede, da je upravičenka prejela finančna sredstva iz proračuna Unije.
Člen 6Finančne določbe
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020 znašajo največ 6 000 000 EUR v tekočih cenah.
2. Evropski parlament in Svet odobrita letna dodeljena sredstva v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.
Člen 7Izvajanje programa
1. Komisija izvaja program v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
2. Da bi pridobili sredstva iz programa, upravičenki vsako leto do 30. novembra predložita Komisiji opis dejavnosti iz člena 1, ki jih načrtujeta za naslednje leto, da bi dosegli cilje politike iz programa. Dejavnosti je treba podrobno opisati, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in učinkom, ocenjenimi stroški in časovnim okvirom ter ustreznimi kazalniki za njihovo oceno.
3. Komisija izvaja program na podlagi letnih delovnih programov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. V ▌letnih delovnih programih so navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati ukrepov, ki jih izvedeta upravičenki, metoda izvajanja teh ukrepov in skupni znesek, potreben za njihovo izvedbo. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneska, dodeljenega za vsak ukrep, in okvirni časovni načrt izvajanja. Kar zadeva dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti, so v letnih delovnih programih navedene prednostne naloge in najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja. Najvišja stopnja neposrednega sofinanciranja je 60 % upravičenih stroškov. Najvišja stopnja skupnega posrednega financiranja Unije ne presega 70 % skupnih upravičenih stroškov upravičenke, Komisija pa letni prispevek, ki ga dodeli v okviru programa, omeji tako, da je v skladu s tem najvišjim zneskom.
4. Komisija sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti.
Člen 8Zaščita finančnih interesov Unije
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi z učinkovitim preverjanjem zagotovi, da so pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ob odkritju nepravilnosti pa finančne interese Unije ščiti z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi ter odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.
2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so neposredno ali posredno prejeli sredstva Unije na podlagi programa.
3. Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF) opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih to financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[6] ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[7], da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki se neposredno ali posredno financira na podlagi programa, prišlo do goljufije, korupcije ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije.
4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih in sklepih o nepovratnih sredstvih ter v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Če je izvedba ukrepa v celoti ali delno prepuščena zunanjemu izvajalcu ali nadalje prenesena ali če zahteva oddajo javnega naročila ali finančne podpore tretji osebi, sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost upravičenke, da od vsake udeležene tretje osebe zahteva izrecno sprejetje navedenih pooblastil Komisije, Računskega sodišča in urada OLAF.
Člen 9Ocenjevanje
1. Komisija najpozneje dvanajst mesecev pred koncem programa predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ocenjevalno poročilo o doseganju ciljev programa, vse informacije, ki jih je uporabila za oceno, pa jim na zahtevo da na razpolago. V poročilu se ocenijo splošna ustreznost in dodana vrednost programa, učinkovitost in uspešnost njegovega izvajanja ter splošna in posamezna učinkovitost poslovanja upravičenk v smislu doseganja ciljev iz člena 2.
2. Poročilo se v vednost predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
Člen 10Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. maja 2017 do 31. Decembra 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] * Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [2] UL C , , str. .
- [3] Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
- [4] UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
- [5] Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
- [6] Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
- [7] Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov(*) (7. 12. 2016)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Svet o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020
(COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD))
Pripravljavka mnenja(*): Vicky Ford
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija je objavila predlog o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020, z njim pa želi zagotoviti financiranje nevladnih organizacij Better Finance in Finance Watch v obdobju 2017–2020.
Obe sta bili financirani v okviru pilotnega programa, ki se je začel izvajati leta 2011. V oceni pilotnega projekta leta 2015 je bilo ugotovljeno, da so bili cilji te politike in pripravljalni ukrepi doseženi. Poudarjeno pa je bilo, da organizaciji brez finančnih sredstev Unije ne bosta finančno vzdržni. Komisija predlaga, da bi ju delno financirali, in sicer s skupno 6 milijoni EUR za obdobje 2017–2020. Sredstva zanju bodo namenjena iz proračuna EU.
Pripravljavka mnenja predlog v splošnem podpira in po njenem mnenju bi moral odbor IMCO priznati, da morajo imeti potrošniki besedo pri preverjanju, ali zakonodaja dovolj upošteva tudi njihov vidik. Meni pa tudi, da bi bilo treba uvesti ustrezne nadzorne mehanizme, da se poveča učinkovitost zastopanja potrošnikov in zagotovi, da bosta organizaciji posredovali kakovostne informacije. Poleg tega je pri pripravi mnenja upoštevala tudi stališča drugih članov odbora IMCO.
Odbor je odgovoren za zakonodajni nadzor, povezan z interesi potrošnikov v številnih sektorjih, vključno s finančnimi storitvami. Zato je primerno, da je pred sprejetjem odločitve ustrezno obveščen in je lahko nadzor nad organizacijama Finance Watch in Better Finance skladen z visokimi standardi varstva potrošnikov.
Cilji programa (člen 2)
Program naj bi prispeval k informiranju potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, o perečih vprašanjih pri regulaciji finančnega sektorja.
Če naj bi ta cilj izpolnili, je treba po mnenju pripravljavke mnenja organizacijama omogočiti, da bosta potrošnike lahko sploh zastopali. V državah članicah bi torej morali navezati stik s potrošniškimi mrežami in klicnimi centri za pomoč potrošnikom ter opredeliti težave od spodaj navzgor. Poleg tega mora Komisija upoštevati interese in pritožbe tretjih strani.
Upravičenci (člen 3)
Pripravljavka mnenja sprašuje, zakaj sta organizaciji Finance Watch in Better Finance edini upravičenki programa. Drži sicer, da sta se edini prijavili na razpis za sodelovanje v pilotnem programu, a pripravljavka mnenja je prepričana, da bi moral biti program v prihodnosti bolj odprt in vključujoč, tako da bi potrošnikom zares zagotovili močno zastopanost.
Seznanjena je s praktičnim delom evropskih potrošniških centrov in je prepričana, da bi lahko s svojimi neposrednimi izkušnjami ustvarili sinergije za upravičenki programa. Zato je na tem področju pripravila nekaj predlogov.
Pripravljavka mnenja se sprašuje, zakaj bi se morali upravičenki združiti.
Predlaga, da bi program po vmesni oceni in morebitnem podaljšanju po letu 2020 odprli za druge upravičence, ki bodo izpolnjevali zahtevana merila. Možnost prijave bi morala imeti tudi druga združenja potrošnikov (nevladne, neprofitne pravne osebe, neodvisne od panog, trgovine ali podjetij), ki bodo izpolnjevala merila za financiranje.
Finančne določbe (člen 6)
Meni, da sofinanciranja ne bi smeli izvajati zgolj z viri EU.
Najvišja stopnja neposrednega sofinanciranja bi moralo biti 60 % upravičenih stroškov, največji delež skupnega posrednega financiranja EU pa ne bi smel presegati 70 % upravičenih stroškov.
Izvajanje programa (člen 7)
Pripravljavka mnenja ima pomisleke, ker je sedanje besedilo člena 7 nejasno in bi lahko povzročilo navzkrižje interesov. Da bi organizaciji Finance Watch in Better Finance neodvisno spremljali potrošniško zakonodajo Komisije na področju finančnih storitev, je potreben trden in neodvisen pristop. Obenem je treba spoštovati zahteve iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.
Pripravljavka mnenja zato predlaga nov odstavek v členu 3 („Upravičenci“), namreč da upravičenci pripravijo opis dejavnosti, ki jih načrtujejo za naslednje leto, da bi dosegli cilje politike iz programa. Za pridobitev sredstev programa je treba opis dejavnosti predložiti Komisiji vsako leto (do konca leta).
Ocenjevanje (člen 9)
Pripravljavka mnenja predlaga, da bi klavzulo o pregledu iz člena 9 izvedli prej in jo povezali z vmesnim pregledom.
Poleg tega priporoča, da bi pri vmesnem ocenjevalnem poročilu ocenili, ali bi program podaljšali ali obnovili, nato pa pri vsakem podaljšanju, spremembi ali obnovi programa za obdobje po letu 2017–2020 izvedli javni razpis za izbiro upravičencev.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in k njihovi umestitvi v središče enotnega trga, saj podpira in dopolnjuje politike držav članic pri zagotavljanju, da lahko državljani v celoti uživajo koristi notranjega trga ter da so pri tem njihovi pravni in ekonomski interesi ustrezno obravnavani in zaščiteni. Dobro delujoč in verodostojen sektor finančnih storitev je ključni element enotnega trga. Zahteva stabilen okvir za regulacijo in nadzor, ki zagotavlja finančno stabilnost in se hkrati osredotoča na podpiranje trajnostnega gospodarstva. Hkrati bi moral zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, zavarovanci, udeleženci v pokojninskem skladu, posojilojemalci ali MSP. |
(1) Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in k njihovi umestitvi v središče enotnega trga, saj podpira in dopolnjuje politike držav članic pri zagotavljanju, da lahko državljani v celoti uživajo koristi notranjega trga ter da so pri tem njihovi pravni in ekonomski interesi ustrezno obravnavani in zaščiteni. Dobro delujoč in verodostojen sektor finančnih storitev je ključni element in čezmejna zmožnost enotnega trga. Zahteva stabilen okvir za regulacijo in nadzor, ki zagotavlja finančno stabilnost in se hkrati osredotoča na podpiranje trajnostnega gospodarstva. Hkrati bi moral zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, zavarovanci, udeleženci v pokojninskem skladu, posojilojemalci ali MSP. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Od leta 2007 naprej je bilo zlasti zaupanje potrošnikov pa tudi drugih končnih uporabnikov finančnih storitev omajano zaradi finančne in gospodarske krize. Da bi se povrnilo zaupanje državljanov v trdnost finančnega sektorja, je zato pomembno povečati vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, v postopek odločanja Unije v finančnem sektorju. |
(2) Od leta 2007 naprej je bilo zlasti zaupanje potrošnikov, pa tudi drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji in varčevalci, omajano zaradi finančne in gospodarske krize. Da bi se povrnilo zaupanje državljanov v trdnost in učinkovitost finančnega sektorja, je zato pomembno povečati vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, v postopek odločanja Unije v finančnem sektorju. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Za dosego tega cilja je Komisija konec leta 2011 začela pilotni projekt, namenjen zagotavljanju nepovratnih sredstev za podporo razvoju središča finančnega strokovnega znanja za potrošnike, druge končne uporabnike in zainteresirane strani, ki zastopajo njihove interese, ter za okrepitev njihove sposobnosti sodelovanja pri oblikovanju politike EU na področju finančnih storitev. Glavni cilji politike so bili, da bi se oblikovalcem politike Unije pri začetku priprave nove zakonodaje zagotovila stališča, ki niso stališča strokovnjakov v finančnem sektorju, da bi bila širša javnost bolje obveščena o perečih vprašanjih v okviru regulacije finančnega sektorja in da bi se okrepilo sodelovanje potrošnikov pri oblikovanju politike Unije na področju finančnih storitev, kar bi privedlo do dobro uravnotežene zakonodaje. |
(3) Za dosego tega cilja je Komisija konec leta 2011 začela pilotni projekt, namenjen zagotavljanju nepovratnih sredstev za podporo razvoju središča finančnega strokovnega znanja za potrošnike, druge končne uporabnike in zainteresirane strani, ki zastopajo njihove interese, ter za okrepitev njihove sposobnosti sodelovanja pri oblikovanju politike EU na področju finančnih storitev in preprečevanju bančnih zlorab. Glavni cilji politike so bili, da bi se oblikovalcem politike Unije pri začetku priprave nove zakonodaje zagotovila stališča, ki niso stališča strokovnjakov v finančnem sektorju, da bi bila širša javnost bolje obveščena o perečih vprašanjih v okviru regulacije finančnega sektorja in da bi se okrepilo sodelovanje potrošnikov pri oblikovanju politike Unije na področju finančnih storitev, kar bi privedlo do dobro uravnotežene zakonodaje. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Posledično je Komisija med letoma 2012 in 2015 prek javnega razpisa za zbiranje predlogov dodelila nepovratna sredstva za poslovanje dvema neprofitnima subjektoma, tj. Finance Watch in Better Finance. Ta nepovratna sredstva so se dodelila v okviru pilotnega projekta med letoma 2012 in 2013 ter pripravljalnega ukrepa od leta 2014 naprej. Ker se pripravljalni ukrep lahko uporablja največ tri leta3, mora zakonodajni akt zagotoviti pravno podlago za financiranje takih ukrepov od leta 2017 naprej. |
(4) Posledično je Komisija med letoma 2012 in 2015 prek javnega razpisa za zbiranje predlogov dodelila nepovratna sredstva za poslovanje dvema neprofitnima subjektoma, tj. Finance Watch in Better Finance, da bi okrepila udeležbo potrošnikov na področju finančnih storitev. Ta nepovratna sredstva so se dodelila v okviru pilotnega projekta med letoma 2012 in 2013 ter pripravljalnega ukrepa od leta 2014 naprej. Ker se pripravljalni ukrep lahko uporablja največ tri leta3, mora zakonodajni akt zagotoviti pravno podlago za financiranje takih ukrepov od leta 2017 naprej. |
|
__________________ |
__________________ |
|
3Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1). |
3Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1). |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Organizacija Finance Watch je bila ustanovljena leta 2011 kot mednarodno neprofitno združenje v skladu z belgijsko zakonodajo. Njena naloga je ščititi interese civilne družbe v finančnem sektorju. Zahvaljujoč nepovratnim sredstvom Unije je organizaciji Finance Watch v kratkem času uspelo oblikovati kvalificirano skupino strokovnjakov, ki so sposobni izvajati študije, analizo politike in dejavnosti obveščanja na področju finančnih storitev. |
(5) Organizacija Finance Watch je bila ustanovljena leta 2011 z nepovratnimi sredstvi Unije kot mednarodno neprofitno združenje v skladu z belgijsko zakonodajo. Njena naloga je ščititi interese civilne družbe v finančnem sektorju. Zahvaljujoč epovratnim sredstvom Unije je organizaciji Finance Watch v kratkem času uspelo oblikovati kvalificirano skupino strokovnjakov, ki so sposobni izvajati študije, analizo politike in dejavnosti obveščanja na področju finančnih storitev. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Organizacija Better Finance je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke prej obstoječih evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Zahvaljujoč nepovratnim sredstvom Unije je uspela oblikovati središče finančnega strokovnega znanja, ki se v skladu z njenim članstvom osredotoča predvsem na interese potrošnikov, posameznih vlagateljev, posameznih delničarjev, varčevalcev in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. |
(6) Organizacija Better Finance je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke prej obstoječih evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Zahvaljujoč nepovratnim sredstvom Unije ji je uspelo oblikovati središče finančnega strokovnega znanja, ki se v skladu z njenim članstvom in sredstvi osredotoča predvsem na interese potrošnikov, posameznih vlagateljev, posameznih delničarjev, varčevalcev in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Na podlagi ocene pilotnega projekta in poznejšega pripravljalnega ukrepa, ki se je izvedla v letu 2015, je bilo ugotovljeno, da so bili cilji politike na splošno doseženi. Organizaciji Finance Watch in Better Finance sta delovali na dopolnilnih področjih politike in bili usmerjeni na različno ciljno publiko. Skupaj sta s svojimi dejavnostmi zajeli večino finančnega političnega programa Unije od leta 2012 naprej. |
(7) Na podlagi ocene pilotnega projekta in poznejšega pripravljalnega ukrepa, ki se je izvedla v letu 2015, je bilo ugotovljeno, da so bili cilji politike na splošno doseženi. Organizaciji Finance Watch in Better Finance sta delovali na dopolnilnih področjih politike in bili usmerjeni na različno ciljno publiko. Skupaj sta s svojimi dejavnostmi zajeli večino finančnega političnega programa Unije od leta 2012 naprej in, kolikor so dopuščala njuna sredstva, sta si prizadevali razširiti dejavnosti, da bi Unijo široko geografsko pokrili. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Obe organizaciji sta ustvarili dodano vrednost glede na vse dejavnosti svojih nacionalnih članov in za potrošnike Unije na način, kot to ni uspelo nacionalnim skupinam za zagovarjanje interesov potrošnikov. Nacionalnim organizacijam, ki se ukvarjajo z različnimi potrošniškimi vprašanji, primanjkuje strokovnega znanja na področjih politike v zvezi s finančnimi storitvami. Poleg tega do zdaj na ravni Unije niso bile identificirane druge podobne organizacije. Ocena je tudi pokazala, da se od leta 2012 naprej noben drug kandidat ni odzval na zaporedne letne razpise za zbiranje predlogov, kar kaže, da trenutno ni nobena druga organizacija sposobna izvajati podobnih dejavnosti na ravni Unije. |
(8) Obe organizaciji sta ustvarili dodano vrednost glede na vse dejavnosti svojih nacionalnih članov in za potrošnike Unije. Nacionalnim organizacijam, ki se ukvarjajo s široko paleto potrošniških vprašanj, pogosto primanjkuje strokovnega znanja na področjih politike, povezanih posebej s finančnimi storitvami in z njimi povezanim procesom oblikovanja politike Unije. Poleg tega do zdaj na ravni Unije niso bile identificirane druge podobne organizacije. Čeprav je ocena pokazala, da se od leta 2012 naprej noben drug kandidat ni odzval na zaporedne letne razpise za zbiranje predlogov, bi moral biti po končanem obdobju 2017–2020 program odprt za druge potencialne upravičence, ki izpolnjujejo njegove zahteve. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je bil nekoliko spremenjen, da bi bilo besedilo bolj sorazmerno in uravnoteženo. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Vendar kljub rednim prizadevanjem nobeni od organizacij ni uspelo pritegniti stabilnega in znatnega financiranja drugih donatorjev, neodvisnih od finančnega sektorja, in zato ostajata močno odvisni od financiranja Unije. Sofinanciranje iz Unije je zato potrebno, da se zagotovijo sredstva za doseganje želenih ciljev politike v prihodnjih letih, kar bi navedenim organizacijam, ki so doslej v kratkem času uspele začeti s svojimi zadevnimi dejavnostmi, zagotovilo finančno stabilnost. Zato je treba vzpostaviti program Unije za obdobje 2017–2020 z namenom podpiranja dejavnosti organizacij Finance Watch in Better Finance (v nadaljnjem besedilu: program). |
(9) Vendar kljub rednim prizadevanjem nobeni od organizacij ni uspelo pritegniti stabilnega in znatnega financiranja drugih donatorjev, neodvisnih od finančnega sektorja, in zato ostaja njuna finančna vzdržnost močno odvisna od financiranja Unije. Sofinanciranje iz Unije je zato potrebno, da se zagotovijo sredstva za doseganje želenih ciljev politike v prihodnjih letih, kar bi navedenima organizacijama ter njunim strokovnjakom in administrativnemu osebju, ki jim je doslej v kratkem času uspelo začeti svoje zadevne dejavnosti, zagotovilo finančno stabilnost. Zato je treba vzpostaviti program Unije za obdobje 2017–2020 z namenom podpiranja dejavnosti organizacij Finance Watch in Better Finance (v nadaljnjem besedilu: program). Finančna stabilnost je ključnega pomena za ohranitev strokovnega znanja in nadaljnje načrtovanje projektov v obeh organizacijah. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Nadaljnje financiranje organizacij Finance Watch in Better Finance za obdobje 2017–2020 v skladu z istimi smernicami kot za pripravljalni ukrep bi zagotovilo, da se do zdaj ocenjeni pozitivni učinki dejavnosti navedenih organizacij ohranijo. Finančna sredstva za izvajanje programa bi morala temeljiti na povprečnih dejanskih stroških, ki jih ima vsaka upravičenka med letoma 2012 in 2015. Stopnja sofinanciranja bi morala ostati nespremenjena. |
(10) Nadaljnje financiranje organizacij Finance Watch in Better Finance za obdobje 2017–2020 v skladu z istimi smernicami kot za pripravljalni ukrep bi zagotovilo, da se do zdaj ocenjeni pozitivni učinki dejavnosti navedenih organizacij v finančnem sektorju ohranijo. Finančna sredstva za izvajanje programa bi morala temeljiti na povprečnih dejanskih stroških, ki jih ima vsaka upravičenka med letoma 2012 in 2015. Stopnja sofinanciranja bi morala ostati nespremenjena. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Vsaka upravičenka bi morala vsako leto pred 31. decembrom predložiti opis dejavnosti, načrtovanih za naslednje leto, da bi bili doseženi cilji politike programa. Navedene dejavnosti bi bilo treba podrobno opisati, vključno z njihovimi cilji, pričakovanimi rezultati in učinkom, ocenjenimi stroški in časovnim okvirom ter ustreznimi kazalniki za njihovo ocenjevanje. |
(14) Vsaka upravičenka bi morala vsako leto do 30. novembra predložiti opis dejavnosti, načrtovanih za naslednje leto, da bi bili doseženi cilji politike programa. Navedene dejavnosti bi bilo treba podrobno opisati, vključno z njihovimi cilji, pričakovanimi rezultati in učinkom, ocenjenimi stroški in časovnim okvirom ter ustreznimi kazalniki za njihovo ocenjevanje. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 18 mesecev pred zaključkom programa predložiti ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatih programa. V oceni bi morala presoditi, ali naj se program nadaljuje po obdobju 2017–2020. Za vsako podaljšanje, spremembo ali obnovitev programa po obdobju 2017–2020 bi morala izvesti javni razpis za izbiro upravičencev. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Program zajema naslednje dejavnosti: |
2. Da bi program dosegel svoje cilje, se sofinancirajo naslednje dejavnosti: |
Obrazložitev | |
Ukrepi, ki jih podpira program, morajo biti usmerjeni k potrošnikom in končnim uporabnikom. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) sodelovanje s končnimi uporabniki s povezovanjem z obstoječimi potrošniškimi mrežami in klicnimi centri v državah članicah ter na področju finančnih storitev, da bi opredelili vprašanja, pomembna za oblikovanje politik Unije in zaščito interesov potrošnikov na področju finančnih storitev; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) dejavnosti za ozaveščanje in širjenje informacij, tudi širokemu krogu nestrokovnjakov; |
(b) dejavnosti za ozaveščanje in širjenje informacij, tudi za širok krog končnih uporabnikov na področju finančnih storitev, vključno z bančnimi storitvami, in nestrokovnjakov; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dejavnosti za okrepitev interakcij med člani organizacij iz člena 3 in dejavnostmi zagovorništva, kar bi okrepilo položaje navedenih članov na ravni Unije. |
(c) dejavnosti za okrepitev interakcij med člani organizacij iz člena 3 pa tudi dejavnosti zagovorništva in svetovanja na področju politike, kar bi okrepilo zlasti položaj njihovih članov na ravni Unije ter spodbujalo javno zanimanje za finančno pravno ureditev, če dejavnosti, ki ne spadajo k politiki Unije na področju finančnih storitev, niso upravičene do podpore programa. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) nadalje okrepiti sodelovanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, pri oblikovanju politike Unije na področju finančnih storitev; |
(a) nadalje okrepiti sodelovanje potrošnikov v Uniji in državah članicah in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo interese potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, pri oblikovanju politike Unije na področju finančnih storitev; |
Obrazložitev | |
Cilji morajo biti natančneje opredeljeni, da bi zajeli širok krog potrošnikov v državah članicah. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prispevati k informacijam potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, o perečih vprašanjih pri regulaciji finančnega sektorja. |
(b) prispevati k obveščanju potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev ter zainteresiranih strani, ki zastopajo njihove interese, o perečih vprašanjih pri regulaciji finančnega sektorja ter o poslovnih praksah, ki škodijo potrošnikom, tudi čezmejnih; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Cilji iz odstavka 1 se spremljajo zlasti z letnim opisom ukrepov, ki jih izvedeta upravičenki programa, in letnim poročilom o dejavnostih, ki vključuje kvantitativne in kvalitativne kazalnike za vsako načrtovano in izvedeno dejavnost upravičenk. |
črtano |
(Prestavljeno v člen 9, odstavek -1 (novo), gl. predlog spremembe 15) | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Da bi ti upravičenki koristili program, ostajata nevladni, neprofitni pravni osebi, neodvisni od panoge, trgovine ali podjetij. Nimata drugih nasprotujočih si interesov ter prek svojih članov zastopata interese potrošnikov Unije in drugih končnih uporabnikov na področju finančnih storitev. Komisija za čas trajanja programa zagotovi stalno izpolnjevanje teh meril, tako da jih vključi v letne delovne programe iz člena 7 in vsako leto, preden dodeli nepovratna sredstva za dejavnosti iz člena 4, oceni, ali upravičenki izpolnjujeta ta merila. |
2. Da bi upravičenki izkoristili program, morata biti nevladni, neprofitni pravni osebi, neodvisni od panog, trgovine ali podjetij. Nimata drugih nasprotujočih si interesov. Prek mreže svojih članov zastopata interese potrošnikov Unije in drugih končnih uporabnikov na področju finančnih storitev. Da bi se upoštevali interesi ustreznih potrošnikov in končnih uporabnikov v čim več državah članicah, si upravičenki prizadevata za razširitev mreže aktivnih članov v državah članicah in zagotovitev uravnotežene geografske pokritosti. Komisija za čas trajanja programa zagotovi stalno izpolnjevanje teh meril, tako da jih vključi v letne delovne programe iz člena 7 in vsako leto, preden dodeli nepovratna sredstva za dejavnosti iz člena 4, oceni, ali upravičenki izpolnjujeta ta merila. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če se upravičenki iz odstavka 1 združita, iz tega izhajajoča pravna oseba postane upravičenka programa. |
črtano |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Da bi upravičenki koristili program, vsako leto pred 31. decembrom predložita Komisiji predlog, v katerem so opisane dejavnosti iz člena 1, načrtovane za naslednje leto. |
2. Da bi pridobili sredstva iz programa, upravičenki vsako leto do 31. decembra predložita Komisiji opis dejavnosti iz člena 1, ki jih načrtujeta za naslednje leto, da bi dosegli cilje politike iz programa. Dejavnosti so podrobno opisane, vključno s cilji, ocenjenimi stroški in časovnim okvirom ter ustreznimi kazalniki za njihovo oceno. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe. V teh letnih delovnih programih so navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati ukrepov, ki jih izvedeta upravičenki, metoda izvajanja navedenih ukrepov in skupni znesek, potreben za njihovo izvedbo. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneska, dodeljenega za posamezen ukrep, in okviren časovni načrt izvajanja. Kar zadeva dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti, so v letnih delovnih programih opredeljene prednostne naloge in ključna merila za dodelitev. Najvišja stopnja sofinanciranja je 60 % upravičenih stroškov. |
3. Komisija izvaja program na podlagi letnih delovnih programov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. V letnih delovnih programih so navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in skupni znesek iz finančnega načrta. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneska, dodeljenega za posamezen ukrep, in okviren časovni načrt izvajanja. Kar zadeva dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti, so v letnih delovnih programih navedene prednostne naloge, ključna merila za dodelitev in najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja. Najvišja stopnja neposrednega sofinanciranja je 60 % upravičenih stroškov. Najvišja stopnja skupnega posrednega financiranja Unije ne presega 70 % skupnih upravičenih stroškov upravičenke, Komisija pa letni prispevek, ki ga dodeli v okviru programa, omeji tako, da je v skladu s tem najvišjim zneskom. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 9 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ocenjevanje |
Spremljanje in ocenjevanje |
Obrazložitev | |
Predlog za razširitev naslova, da bi poleg končne ocene programa zajeli tudi dejavnost spremljanja, kakor je običajno pri drugih programih financiranja EU. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek -1 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
-1. Komisija zagotovi, da se redno spremlja, ali se s programom dosegajo cilji iz člena 2, zlasti z letnim opisom ukrepov, ki jih izvedeta upravičenki, in letnim poročilom o dejavnostih, ki vsebuje kvantitativne in kvalitativne kazalnike za vsako njuno načrtovano in izvedeno dejavnost. Spremljanje obsega pripravo poročila iz odstavka 1. |
(Prestavljeno iz člena 2, odstavek 2, in nekoliko preoblikovano) | |
Obrazložitev | |
Namen novega odstavka je zagotoviti redno spremljanje programa, kakor je Komisija predlagala v členu 2.2 (Cilji). | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija najpozneje dvanajst mesecev pred koncem programa predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ocenjevalno poročilo o doseganju ciljev programa. V poročilu se ocenijo splošna ustreznost in dodana vrednost programa, učinkovitost in uspešnost njegovega izvajanja ter splošna in posamezna učinkovitost poslovanja upravičenk v smislu doseganja ciljev iz člena 2. |
1. Komisija najpozneje osemnajst mesecev pred koncem programa predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatih, kvantitativnih in kvalitativnih vidikih izvajanja programa in doseganju njegovih ciljev. V poročilu se ocenijo splošna ustreznost in dodana vrednost programa, učinkovitost in uspešnost njegovega izvajanja ter splošna in posamezna učinkovitost poslovanja upravičenk v smislu doseganja ciljev iz člena 2. Poleg tega se v ocenjevalnem poročilu presodi tudi o morebitnem podaljšanju ali obnovitvi programa. Za vsako podaljšanje, spremembo ali obnovitev programa po obdobju 2017–2020 se izvede javni razpis za izbiro upravičencev. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Vzpostavitev programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 27.10.2016 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 27.10.2016 |
||||
|
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju |
27.10.2016 |
||||
|
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja |
Vicky Ford 13.7.2016 |
||||
|
Obravnava v odboru |
10.10.2016 |
10.11.2016 |
29.11.2016 |
|
|
|
Datum sprejetja |
5.12.2016 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Marco Zullo |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jussi Halla-aho, Anna Hedh, Kaja Kallas, Roberta Metsola, Julia Reda |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Andrejs Mamikins, Tonino Picula, Traian Ungureanu |
||||
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
Vzpostavitev programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
15.6.2016 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 27.10.2016 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
CONT 22.6.2016 |
IMCO 27.10.2016 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
CONT 12.10.2016 |
|
|
|
|
|
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 27.10.2016 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Philippe Lamberts 15.6.2016 |
|
|
|
|
|
Nadomeščeni poročevalci/-ke |
Philippe Lamberts |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
10.10.2016 |
29.11.2016 |
12.1.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja |
25.1.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
49 2 5 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luigi Morgano, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Enrique Calvet Chambon, Matt Carthy, David Coburn, Mady Delvaux, Bas Eickhout, Ashley Fox, Ildikó Gáll-Pelcz, Eva Maydell, Renato Soru, Lieve Wierinck |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Carlos Iturgaiz |
||||
|
Datum predložitve |
26.1.2017 |
||||