Postopek : 2016/0205(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0009/2017

Predložena besedila :

A8-0009/2017

Razprave :

PV 15/02/2017 - 4
CRE 15/02/2017 - 4

Glasovanja :

PV 15/02/2017 - 7.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0030

PRIPOROČILO     ***
PDF 578kWORD 66k
30.1.2017
PE 593.835v02-00 A8-0009/2017

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

(10975/2016 – C8-0438/2016 – 2016/0205(NLE))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Artis Pabriks

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

(10975/2016 – C8-0438/2016 – 2016/0205(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10975/2016),

–  ob upoštevanju osnutka celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (10973/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2), členom 91, členom 100(2), členom 153(2), členom 192(1), členom 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0438/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0009/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kanade.


OBRAZLOŽITEV

Pogajanja med EU in Kanado o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado (CETA) so se začela 6. maja 2009 na vrhu EU-Kanada v Pragi in se zaključila 26. septembra 2014 na vrhu EU-Kanada v Ottawi. Med pravnim pregledom, ki je bil zaključen 29. februarja 2016, so bile uvedene dodatne spremembe, zlasti v poglavju o naložbah.

Sporazum CETA je prvi sporazum o prosti trgovini, ki ga je EU sklenila z drugo pomembno in uveljavljeno gospodarsko silo OECD. Poleg tega je tudi najbolj daljnosežen sporazum, ki sta ga kdaj koli sklenili EU in Kanada. Na podlagi sporazuma CETA bodo evropska podjetja deležna najboljše obravnave, ki jo je Kanada kdaj ponudila trgovinski partnerici, s čimer bodo za podjetja iz EU na kanadskem trgu ustvarjeni enaki pogoji.

Kanada je močna trgovinska in naložbena partnerica Evropske unije ter strateška partnerica, s katero nas povezuje preteklost, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih. Kanada je dvanajsta največja trgovinska partnerica EU, EU pa je druga največja trgovinska partnerica Kanade (takoj za ZDA). Poleg tega je Kanada četrta največja vlagateljica v EU. EU je leta 2015 iz Kanade uvozila za 28,3 milijarde EUR blaga, vanjo pa izvozila za 35,2 milijarde EUR blaga. Ko se bo sporazum izvajal v celoti, naj bi se vrednost uvoza oziroma izvoza povečala za več kot 20 %.

Trgovina z blagom S prvim dnem veljavnosti sporazuma bodo odpravljene skoraj vse carine v vrednosti 400 milijonov EUR za blago s poreklom iz EU. Kljub temu bodo veljale nekatere omejitve glede prostega dostopa do trgov, med drugim za nekatere kmetijske izdelke, javne službe, avdiovizualne storitve in storitve prevoza. Več kmetijskih proizvodov, ki veljajo za občutljive, bo ponujenih v obliki kvot (npr. mlečni izdelki) ali pa bodo popolnoma izključeni iz sporazuma (perutnina in jajca).

Sporazum poleg znižanja tarif predvideva druge ukrepe, ki naj bi prispevali k zmanjšanju stroškov za proizvajalce, kot je vzajemno priznavanje potrdil o ugotavljanju skladnosti za širok nabor izdelkov, vse od električnih naprav do igrač. Če bo denimo podjetje iz EU želelo izvažati igrače, bo moralo za pridobitev potrdila, veljavnega za Kanado, izdelek testirati samo enkrat v Evropi, s čimer bo prihranilo čas in denar.

Trgovina s storitvami S sporazumom CETA bodo imeli evropski ponudniki storitev, pri katerih so podjetja iz EU vodilna na svetu in ki vključujejo vse od pomorskih, telekomunikacijskih in inženirskih storitev do okoljskih storitev in računovodstva, boljši dostop do novih trgov. Ponudniki storitev bodo lažje potovali med EU in Kanado ter se tako povezovali s svojimi strankami. Vzpostavljen bo tudi okvir za poenostavitev priznavanja poklicnih kvalifikacij, na primer za arhitekte.

S tem sporazumom se je EU prvič dogovorila za odprt dostop do trgov v storitvenem sektorju na podlagi negativnega seznama, kar pomeni, da so liberalizirani vsi trgi storitev razen tistih, ki so izrecno izključeni. Izključene so na primer javne storitve, kot so zdravstvene, izobraževalne in druge socialne storitve, ter storitve v zvezi z distribucijo vode, avdiovizualne storitve in nekatere storitve zračnega prevoza.

Javna naročila Kanada je javne razpise odprla za podjetja iz EU v večji meri kot za katero koli drugo trgovinsko partnerico. Podjetja iz EU se bodo lahko potegovala za zagotavljanje blaga in storitev na zvezni ravni, pa tudi kanadskim provincam in občinam – to bo prvič, da bodo do tega upravičena tudi podjetja, ki niso kanadska. Trg javnih naročil kanadskih provinc je po ocenah dvakrat večji od trga na zvezni ravni. Kanada se je prav tako strinjala, da bo povečala preglednost, tako da bo vse svoje javne razpise objavljala na enem spletnem mestu o javnih naročilih. Dostop do informacij je ena največjih ovir, s katerimi se pri dostopu do mednarodnih trgov srečujejo manjša podjetja, zato bo to še zlasti pomembno za mala in srednja podjetja v Evropi.

Geografske označbe

Pomemben ofenziven interes EU pri trgovinskih pogajanjih je bila boljša zaščita geografskih označb in specializiranih izdelkov višje vrednosti, kot je bavarsko pivo (Bayerisches Bier) iz Nemčije ali bolonjska mortadela (Mortadella Bologna) iz Italije. Kanada je na koncu privolila, da bo več kot 140 evropskih geografskih označb za živila in pijače zaščitila enako, kot so zaščitene v EU. S sporazumom CETA bo zagotovljeno, da se lahko v Kanadi pod temi imeni prodajajo samo pristni izdelki. Seznam teh geografskih označb je vključen v Prilogo 20A k sporazumu in se lahko pozneje dopolni z drugimi geografskimi označbami.

Naložbe Sporazum CETA je po Lizbonski pogodbi prvi gospodarski sporazum EU, ki vsebuje popolno poglavje o naložbah skupaj z vsemi ustreznimi določbami o zaščiti naložb. Komisija je po intenzivni javni razpravi in na podlagi jasno izraženega stališča v Evropskem parlamentu proti sistemu ISDS septembra 2015 predlagala nov pristop k zaščiti naložb, ki ga je kanadska vlada v celoti sprejela. S sporazumom CETA se uvajajo nov sistem sodišč za naložbe in boljša pravila o zaščiti naložb. Ta ureditev vladam držav EU zagotavlja pravico do pravnega urejanja v interesu svojih državljanov, hkrati pa še vedno spodbuja tuje vlagatelje, tako da ščiti njihove naložbe. Novi sistem omogoča tudi pravičnejše in preglednejše reševanje naložbenih sporov, zaradi česar je pomemben korak h končnemu cilju EU, in sicer ustanovitev globalnega sodišča za naložbe.

Skupni interpretativni instrument

Kanada, EU in njene države članice so ob podpisu sprejele skupni interpretativni instrument, v katerem je v smislu člena 31 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb

izjava o dogovoru podpisnic glede nekaterih določb sporazuma CETA, ki so bile vzrok zaskrbljenosti in o katerih je potekala javna razprava. V izjavi je navedena tudi dogovorjena razlaga teh določb. To vključuje učinek sporazuma CETA na zmožnost vlad, da zakonsko urejajo v javnem interesu, ter določbe o zaščiti naložb in reševanju sporov, pa tudi tiste o trajnostnem razvoju, pravicah delavcev in varstvu okolja. Instrument je tako sestavni del sporazuma.

Sklepne ugotovitve

Kanada je najrazvitejše gospodarstvo, s katerim je EU do zdaj sklenila sporazum o prosti trgovini. Končni sporazum je uravnotežen in celovit rezultat pogajanj, ki ima za EU precejšen gospodarski pomen ter je popolnoma v skladu s pogajalskim mandatom in vsebino resolucije, ki jo je sprejel Evropski parlament(1). Prispeval bo k ustvarjanju zelo potrebne rasti in delovnih mest, pri tem pa bo v celoti ohranil visoke evropske standarde na področjih, kot so varnost hrane, varstvo okolja in pravice delavcev. Sporazum vsebuje precej novosti, saj Kanada še nikoli prej ni tako obravnavala nobene trgovinske partnerice na področju geografskih označb ali dostopa do trga za ladje in nekatere pomorske storitve. Obenem končni sporazum ščiti tudi posebne občutljive interese EU, tudi v kmetijskem sektorju in sektorju javnih storitev.

Sporazum ni pomemben samo z gospodarskega vidika, ampak tudi v geopolitičnem smislu, saj bo okrepil odnose med EU in eno od njenih najtesnejših zaveznic.

Poročevalec zato v celoti priporoča, da se odobri sklenitev tega sporazuma.

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (29.11.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

(10975/2016 – C8-0438/2016 – 2016/0205(NLE))

Pripravljavec mnenja: Charles Tannock

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) bo občutno okrepil odnose med EU in Kanado ter je pomemben instrument pri prizadevanjih EU, da bi oblikovala standarde svetovne trgovine v 21. stoletju.

Kanado in EU združuje močna predanost demokraciji, temeljnim svoboščinam, varstvu človekovih pravic, liberalni in odprti trgovini ter večstranskemu sodelovanju. Kanada je že od leta 1996 strateška partnerica EU in pomembna zaveznica na mednarodnem prizorišču. Kanada in EU tesno sodelujeta pri svetovnih izzivih, kot so podnebne spremembe, človekove pravice, energetska varnost, reševanje konfliktov in prisilne migracije. Kanada redno prispeva k civilnim in vojaškim misijam v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU, prav tako pa je pomembna zaveznica v zvezi Nato. Sklenitev sporazuma CETA bi pomenila močan signal glede pomena in vitalnosti čezatlantskega odnosa, in sicer v času, ko se obe regiji čedalje pogosteje ozirata proti Aziji in drugim svetovnim regijam.

CETA je najsodobnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU doslej pogajala. Zajema poglavja o trajnostnem razvoju, delu in okolju, ki vsebujejo ambiciozne zaveze glede varstva okolja in pravic delavcev. Sporazum vsebuje tudi ukrepe, s katerimi bi zagotovili udeležbo podjetij, sindikatov, organizacij civilne družbe in državljanov pri izvajanju socialnih in okoljskih določb ter celotnega sporazuma. Sporazum CETA je prav tako korenito spremenil način, na katerega se rešujejo spori med vlagatelji in državami. Nov, stalen sistem sodišč za naložbe, v katerem bodo zastopani sodniki, ki jih bodo imenovali evropski in kanadski organi, in pritožbeni mehanizem bosta nadomestila star arbitražni sistem. CETA bi zato pomenil pomemben korak v smeri pravičnejše in enakopravnejše svetovne trgovine, temelječe na pravilih. V obdobju, ko pojav novih sil na svetovnem prizorišču čedalje pogosteje postavlja pod vprašaj sposobnost Zahoda za oblikovanje svetovnih norm in standardov, bi lahko EU s sklenitvijo sporazuma CETA utrdila vlogo osrednjega svetovnega akterja.

Sporazumu CETA je priložen sporazum o strateškem partnerstvu, katerega cilj je okrepiti dvostransko sodelovanje na področjih, kot so zunanja in varnostna politika, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, trajnostni razvoj, raziskave in kultura. Omenjena sporazuma bosta skupaj še utrdila odnose med EU in Kanado, to pa bo koristilo državljanom na obeh straneh Atlantika. Glede na to, da tudi z ZDA in Mehiko potekajo trgovinska pogajanja, je CETA prvi sestavni del širšega severnoatlantskega območja proste trgovine.

Ker bi uspešna sklenitev sporazuma CETA prinesla politične in gospodarske koristi in pozitivno prispevala k pravilom svetovne trgovine, pripravljavec mnenja predlaga, naj Odbor za zunanje zadeve priporoči odobritev tega sporazuma.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Sklenitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

Referenčni dokumenti

10975/2016 – C8-0438/2016 – COM(2016)04432016/0205(NLE)

Pristojni odbor

 

INTA

 

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

21.11.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Charles Tannock

8.9.2016

Obravnava v odboru

14.11.2016

 

 

 

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

12

14

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Sandra Kalniete, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Jean-Luc Mélenchon, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Brando Benifei, Luis de Grandes Pascual, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Ana Gomes, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Soraya Post, Igor Šoltes, Renate Sommer, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michel Reimon


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (8.12.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

(10975/2016 – C8-0438/2016 – 2016/0205(NLE))

Pripravljavec mnenja: Georgi Pirinski

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odločilen končni rezultat sporazuma CETA mora biti ustvarjanje dostojnih delovnih mest, uravnotežena rast plač in boljše možnosti za podjetnike. Kar zadeva ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pa empirični podatki na osnovi realnih modelov kažejo, da naj bi mejno skupno povečanje stopnje zaposlenosti v EU v šest- do desetletnem obdobju izvajanja v najboljšem primeru znašalo 0,018 %. Po nedavnih študijah na osnovi teh modelov se pravzaprav napoveduje izguba 204.000 delovnih mest v EU kot celoti, od tega 45.000 v Franciji, 42.000 v Italiji in 19.000 v Nemčiji. Še več, ocena trajnostnega učinka iz leta 2011 kaže na precejšnjo selitev industrije, kar bi na koncu privedlo do povečanja dolgotrajne brezposelnosti.

Kar zadeva plače, dokazi pričajo o tem, da bi sporazum prispeval k povečanju razlike v plačilu med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci, s tem pa tudi k porastu neenakosti in družbenih napetosti. In to ni vse: pričakovani so precejšnji prerazporeditveni učinki na nacionalni dohodek, in sicer naj bi se v EU za 0,66 % povečali prihodki imetnikov kapitala, kar bi še pospešilo razkrajanje družbenega tkiva.

Sporazum ne vsebuje ločenega poglavja s posebnimi ukrepi v podporo malim in srednjim podjetjem. V EU je trenutno 20,9 milijona malih in srednjih podjetij (93 % jih ima manj kot 10 zaposlenih), vendar jih le 619.000 izvaža zunaj EU. V liberaliziranem okolju, ki ga bo ustvaril sporazum CETA, bodo ta podjetja izpostavljena močni konkurenci velikih severnoameriških nadnacionalnih korporacij, zaradi česar bo ogroženih 90 milijonov delovnih mest (67 % vseh zaposlenih), ki jih zagotavljajo ta podjetja.

Čeprav sporazum CETA vsebuje posebno poglavje o trgovini in delu, obstaja očiten razkorak med predvideno ravnjo zaščite za vlagatelje ter ravnjo zaščite za interese in pravice delavcev. Privilegirani položaj, ki ga bodo vlagatelji dobili prek sistema dvostranskega investicijskega sodišča (ICS), je v ogromnem nasprotju s posvetovalnim mehanizmom, predvidenim za varstvo interesov in pravic delavcev.

Poleg tega Kanada doslej še ni ratificirala konvencije Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in še vedno ni sistema sankcij za kršitve pravic delavcev in socialnih pravic ter pravil.

Prav tako je dokazano, da bo sporazum trgovino preusmeril od držav v razvoju, v tem primeru zlasti afriških, in olajšal trgovanje severa s severom. To je še posebej škodljivo, ker je treba nujno spodbujati uresničitev ciljev OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, saj je to edini način za odpravo čedalje večjih neenakosti med razvitimi državami in državami v razvoju ter za spopadanje s hitro naraščajočimi migracijskimi pritiski.

Še vedno tudi obstaja resen dvom o združljivosti klavzule o sistemu ICS z obstoječo zakonodajo EU, pa tudi o načelu začasne uporabe.

Zato Odbor za mednarodno trgovino pozivamo, naj sporazuma ne odobri.

******

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj ne odobri predloga sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Sklenitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

Referenčni dokumenti

10975/2016 – C8-0438/2016 – COM(2016)04432016/0205(NLE)

Pristojni odbor

 

INTA

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

24.11.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Georgi Pirinski

9.11.2016

Obravnava v odboru

29.11.2016

 

 

 

Datum sprejetja

8.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

24

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Georges Bach, Deirdre Clune, Karima Delli, Tania González Peñas, Edouard Martin, Evelyn Regner, Joachim Schuster, Monika Vana, Tom Vandenkendelaere, Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Hannu Takkula


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (13.1.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

(10975/2016 – C8-0438/2016 – 2016/0205(NLE))

Pripravljavec mnenja: Bart Staes

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Sklenitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

Referenčni dokumenti

10975/2016 – C8-0438/2016 – COM(2016)04432016/0205(NLE)

Pristojni odbor

 

INTA

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

24.11.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Bart Staes

10.11.2016

Datum sprejetja

12.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

24

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Nicola Caputo, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Anne-Marie Mineur, Gabriele Preuß, Jasenko Selimovic, Bart Staes, Tibor Szanyi, Mihai Ţurcanu, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Jussi Halla-aho, Heidi Hautala, Anja Hazekamp, Sajjad Karim, Sorin Moisă, Evelyn Regner, Jana Žitňanská


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sklenitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

Referenčni dokumenti

10975/2016 – C8-0438/2016 – COM(2016)04432016/0205(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

31.10.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

21.11.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

21.11.2016

EMPL

24.11.2016

ENVI

24.11.2016

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Artis Pabriks

13.7.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

31.8.2016

12.10.2016

10.11.2016

29.11.2016

 

23.1.2017

 

 

 

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

15

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Yannick Jadot, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Bendt Bendtsen, Edouard Ferrand, Seán Kelly, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea

Datum predložitve

30.1.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

25

+

ALDE

Marietje Schaake, Hannu Takkula, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Joachim Starbatty, Jan Zahradil

ENL

Franz Obermayr

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Bendt Bendtsen, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Seán Kelly, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

S&D

Bernd Lange, David Martin, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández

15

EFDD

Laura Agea, Tiziana Beghin, David Borrelli

ENL

Edouard Ferrand, Matteo Salvini

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

S&D

Eric Andrieu, Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Emmanuel Maurel, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Yannick Jadot

1

0

ALDE

Marielle de Sarnez

POPRAVKI GLASOVANJA IN NAMENI GLASOVANJA

Franz Obermayr

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo