Postopek : 2015/2329(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0017/2017

Predložena besedila :

A8-0017/2017

Razprave :

PV 02/03/2017 - 3
CRE 02/03/2017 - 3

Glasovanja :

PV 02/03/2017 - 6.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0063

POROČILO     
PDF 820kWORD 74k
1.2.2017
PE 585.532v02-00 A8-0017/2017

o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

(2015/2329(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: María Teresa Giménez Barbat

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Postopek in viri

Poročevalki je bila 14. septembra 2015 zaupana naloga, da pripravi poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020.

To poročilo je namenjeno ugotavljanju, kakšne so prve izkušnje z izvajanjem programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: program EZD), ki se izvaja že dve leti. Poročevalka želi s poročilom poslancem zagotoviti pregled trenutnega stanja glede izvajanja programa in jim pomagati, da bi bolje razumeli, kaj v sedanji ponovitvi programa EZD deluje dobro in katera so glavna področja, ki pri uporabnikih in upravičencih vzbujajo zaskrbljenost. Sklepi iz tega poročila bi se morali upoštevati pri vmesni oceni izvajanja programa, ki naj bi jo Evropska komisija predložila leta 2017, pa tudi v sporočilu o nadaljevanju programa, ki bi ga morala Komisija objaviti leta 2018.

Da bi bilo mogoče sprejeti sklepe in izdati osnutek priporočil, je poročevalka organizirala več sestankov z Evropsko komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Prejela je tudi dragocene povratne informacije iz analize, ki je temeljila na pogovorih z nacionalnimi kontaktnimi točkami, pristojnimi za izvajanje programa na nacionalni ravni, in jo je od marca do maja 2016 izvajalo podjetje Coffey po naročilu tematskega sektorja direktorata B. Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) je pripravila „evropsko oceno izvajanja“, ki vsebuje tudi podrobno analizo programa EZD.

Poročevalka se je udeležila tudi srečanja deležnikov, ki ga je 30. maja 2016 organiziral urad Evropskega parlamenta v Barceloni. Na tem srečanju je imela poročevalka priložnost spoznati številne španske upravičence programa, pa tudi nacionalno kontaktno točko za Španijo. Udeležila se je tudi srečanja skupine za civilni dialog, ki ga je Komisija organizirala 31. maja in 1. junija 2016 v Barceloni.

Od svojega imenovanja zbira tudi informacije, pridobljene na srečanjih z različnimi združenji, med drugim:

–  Evropskim združenjem za lokalno demokracijo ALDA;

–  možganskim trustom Prijatelji Evrope;

–  fundacijo Fundació Solidaritat UB Univerze v Barceloni;

–  nevladno organizacijo ECAS European Citizen Action Service;

–  revijo Café Babel;

–  Svetom evropskih občin in regij (CEMR);

–  Socialno platformo.

Pri pripravi tega poročila so bila upoštevana vsa spoznanja, pridobljena s temi različnimi študijami, srečanji in razpravami z upravičenci, deležniki in institucijami.

Izvor, struktura in namen programa(1)

Približevanje Evropske unije njenim državljanom je že dolgo glavni cilj evropskih oblikovalcev politike in Evropskega parlamenta, a še nikoli ni bilo tako pomembno kot zdaj.

Glede na izkušnje s prejšnjim programom za aktivno državljanstvo med letoma 2004 in 2006 je bil program EZD sprva uveden za obdobje 2007–2013(2) z namenom povečati podporo državljanov evropskemu povezovanju.

V obdobju 2007–2013 je v programu EZD neposredno sodelovalo približno 7 milijonov udeležencev, dosegel pa je skoraj 25.000 manjših in večjih evropskih mest. V njegovem okviru je bilo ustvarjenih 350 mrež mest za obravnavanje skupnih vprašanj in aktiviranih približno 4250 organizacij civilne družbe, ki so se posvečale skrbem državljanov(3). Po uspešnem prvem programskem obdobju je bila aprila 2014 sprejeta spremenjena različica programa.

Čeprav bistvo programa ostaja enako, je bil namen njegove spremembe poenostaviti njegovo strukturo in povečati njegovo dostopnost za prijavitelje. Cilji programa so bili preoblikovani z uporabo enostavnejšega besedišča ter preusmerjeni na splošni cilj okrepitve povezav med Unijo in njenimi državljani. V uredbi o uvedbi tega programa je poudarjeno, da sta cilja programa „prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo ter krepiti evropsko državljanstvo in izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije“(4).

Struktura programa je bila v novem programskem obdobju spremenjena ter se izvaja z dvema sklopoma in horizontalnimi ukrepi:

  sklop 1: evropski zgodovinski spomin: večja ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini in vrednotah ter namenu Unije;

  sklop 2: demokratično delovanje in državljanska udeležba: spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije. Ukrepi v sklopu 2 so:

•  partnerstva med mesti,

•  mreže mest,

•  projekti civilne družbe.

  Horizontalni ukrep: Vrednotenje: analiza, razširjanje in uporaba rezultatov projekta

Zadevni ukrepi so bili poenostavljeni za lažje razumevanje logike programa. Poleg tega so bile v programu EZD doslej določene posebne letne prednostne naloge za sklopa. Od leta 2015 naprej so bile prednostne naloge določene za preostalo programsko obdobje 2016–2020. Tako lahko prijavitelji bolje načrtujejo in pripravijo svoje projekte. Vendar si Komisija pridržuje pravico, da pregleda, sprejme in/ali spremeni seznam prednostnih nalog. Te prednostne naloge za obdobje 2016–2020(5) so:

  za „evropski zgodovinski spomin“ (sklop 1):

1.  komemoracije v spomin na pomembne zgodovinske prelomnice v novejši evropski zgodovini;

2.  civilna družba in državljanska udeležba v totalitarnih režimih;

3.  izobčenje in izguba državljanstva v totalitarnih režimih: spoznanja za sedanjost;

4.  demokratična tranzicija in pristop k Evropski uniji; 

  za „demokratično delovanje in državljansko udeležbo“ (sklop 2):

1.  razumevanje evroskepticizma in razpravljanje o njem;

2.  solidarnost v kriznih razmerah;

3.  boj proti stigmatizaciji priseljencev in priprava kampanj za spodbujanje medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja;

4.  razprava o prihodnosti Evrope.

Proračun za program EZD za obdobje 2014–2020 je bil določen v višini 185 468 000 EUR za sedemletno obdobje. Proračun sedanjega programa EZD se je ob upoštevanju, da so dodeljena finančna sredstva prejšnjega programa znašala 215 000 000 EUR, tako znatno zmanjšal. V zvezi z dodeljevanjem proračunskih sredstev je v Prilogi k Uredbi Sveta (EU) št. 390/2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 določeno, da bo sklopu 1 namenjenih približno 20 % vseh proračunskih sredstev za program; sklopu 2 bo namenjenih približno 60 % vseh proračunskih sredstev za program; horizontalnim ukrepom (vrednotenje) bo namenjenih približno 10 % vseh proračunskih sredstev za program; za upravljanje programa pa bo dodeljenih približno 10 % celotnega proračuna programa.

Sistem pavšalnih zneskov je nadomestil financiranje na podlagi proračuna, ki se je uporabljalo v preteklosti. Pavšalni zneski zajemajo vse upravičene stroške ukrepov, za vse sodelujoče države pa veljajo enaki parametri.

Treba je opozoriti, da se lahko v okviru programa dodelijo nepovratna sredstva za ukrepe in nepovratna sredstva za poslovanje. Nepovratna sredstva za ukrepe se dodelijo projektom (ukrepom z omejenim obdobjem trajanja, v katerem se izvedejo predlagane posebne dejavnosti) v okviru obeh sklopov. Nepovratna sredstva za poslovanje se od nepovratnih sredstev za ukrepe razlikujejo po tem, da zagotavljajo finančno podporo za stroške, ki so potrebni za ustrezno izvajanje običajnih in stalnih dejavnosti organizacije, kot so stroški za najem prostorov ali prejemki zaposlenih(6).

Pri programu EZD lahko sodelujejo vsi deležniki, ki spodbujajo evropsko državljanstvo in povezovanje, zlasti lokalni in regionalni organi in organizacije, partnerski odbori, organizacije za raziskavo evropskih javnih politik (možganski trusti), organizacije civilne družbe (vključno z organizacijami preživelih holokavsta) ter kulturne, mladinske, izobraževalne in raziskovalne organizacije. Zagotavlja finančno podporo EU za zelo raznolike projekte in dejavnosti. Za nepovratna sredstva, ki jih ponuja program, lahko zaprosijo združenja, lokalni organi in institucije v vseh 28 državah članicah EU, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Izkazalo se je, da ima program pomembno vlogo na različnih področjih politike, vključno s pravosodjem, varnostjo in svobodo, migracijami, zaposlovanjem in socialno politiko, pa tudi izobraževanjem, usposabljanjem in mladimi. Zlasti v času, ko evroskepticizem nevarno narašča, je spodbujanje državljanske udeležbe bistvenega pomena. Ob upoštevanju tega je bil program opisan kot edinstvena evropska platforma za spodbujanje državljanske udeležbe med evropskimi državljani, bodisi neposredno ali prek organizacij, ki se osredotočajo nanje. Evropska komisija je v svojem končnem poročilu o naknadnem vrednotenju programa Evropa za državljane za obdobje 2007–2013 potrdila, da so cilji in dejavnosti programa EZD pomembni, da se dopolnjujejo z drugimi pobudami in da pomenijo jasno dodano vrednost EU, saj program omogoča izvajanje dejavnosti, ki jih drugje ne bi bilo mogoče financirati(7).

Program skupno upravljajo GD Evropske komisije za migracije in notranje zadeve (GD HOME), Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) in programski odbor, sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice. Nacionalne kontaktne točke v okviru programa EZD delujejo kot „most“ med izvajalci programa (Evropska komisija in agencija EACEA) na eni strani ter morebitnimi upravičenci, multiplikatorji in širšo javnostjo na drugi strani.

V skladu s členom 11(2) PEU in členom 10 uredbe o uvedbi programa Evropa za državljane za obdobje 2014–2020 je bila ustanovljena „skupina za civilni dialog“ (prej imenovana „skupina za strukturirani dialog“). Naloge skupine so:

  vzdrževanje rednega dialoga o vseh zadevah, povezanih s programom EZD, vključno z „zgodovinskim spominom“ ter „demokratičnim delovanjem in državljansko udeležbo“, in z njegovim izvajanjem;

  izmenjava izkušenj in dobrih praks na teh področjih;

  prispevanje k razširjanju rezultatov programa;

  prispevanje k pripravi in izvajanju vseh dogodkov oziroma dejavnosti, organiziranih v okviru programa Evropa za državljane;

  spremljanje razvoja politike na povezanih področjih in razpravljanje o njem.

Skupina naj bi se vsako leto sestala dvakrat, odvisno zlasti od načrta programa EZD in od evropske politične agende, vključno z letnimi prednostnimi nalogami EU. Skupino sestavljajo naslednje organizacije:

  organizacije, ki so bile izbrane za prejetje nepovratnih sredstev za poslovanje na podlagi programa EZD za obdobje 2014–2020 v okviru sklopa 1 „zgodovinski spomin“ in sklopa 2 „demokratično delovanje in državljanska udeležba“;

  organizacije, ki so prejele nepovratna sredstva za poslovanje na podlagi prejšnjega programa EZD za obdobje 2007–2013 in so izrazile interes za nadaljnje sodelovanje v dialogu;

  nekatere organizacije/možganski trusti, ki so izrazili interes za program EZD in/ali delujejo na tem področju politike, pri čemer ni nujno, da prejemajo podporo v okviru programa.

Kot je navedeno zgoraj, se je poročevalka kot govornica udeležila srečanja skupine za civilni dialog, ki je potekalo 31. maja in 1. junija 2016 v Barceloni.

Izboljšave, ki jih prinaša novi program(8)

Sprememba strukture s precej široke sestave, ki je vključevala štiri splošne ukrepe (Aktivni državljani v Evropi, Aktivna civilna družba v Evropi, Skupaj za Evropo in Aktivno evropsko spominjanje), na bolj racionaliziran program EZD, sestavljen iz dveh sklopov, ki se osredotoča na evropski zgodovinski spomin ter demokratično delovanje in državljansko udeležbo, je ena od glavnih razlik med programom za obdobje 2007–2013 in programom za obdobje 2014–2020. Ta racionalizacija se zdi razumna, saj omogoča ožje, a bolj usmerjeno področje uporabe. Opozoriti je treba, da izbrani projekti večinoma obravnavajo teme, povezane z migracijo, socialnim vključevanjem in medkulturnimi vprašanji, zaradi česar lahko povezujejo lokalne in evropske razsežnosti. Tudi sklop projektov, povezanih z evropskim zgodovinskim spominom, je zdaj zasnovan tako, da je bolj usmerjen v prihodnost, s ciljem povezovanja preteklosti in sedanjosti. Druga ključna značilnost novega programa je, da so izbrani projekti večinoma majhni projekti (s finančnimi sredstvi v višini manj kot 60 000 EUR).

Postopek oddaje vlog se je znatno izboljšal z digitalnim e-obrazcem, ki ga morajo prijavitelji izpolniti v enem od 24 uradnih jezikov EU. Brezpapirna oddaja vlog je za prijavitelje, pa tudi za Evropsko komisijo in agencijo EACEA enostavnejša in hitrejša. S tem novim postopkov oddaje vlog se je tudi znatno zmanjšalo število neupravičenih vlog.

Poleg tega se je pospešil postopek izbire projektov. To se nanaša na sklep o dodelitvi, pa tudi na čas priprave pogodbe (ki je bil prej približno pet mesecev, zdaj pa je manj kot tri mesece in pol). Tudi plačila predhodnega financiranja in redna plačila se veliko hitreje nakažejo upravičencem.

Geografska uravnoteženost projektov se je izboljšala, saj so bile leta 2015 upravičenke projektov vse države članice razen ene (Estonija). Največ vlog je bilo izbranih na Madžarskem (17 %), sledile pa so ji Slovaška (13 %), Italija in Nemčija (11 %). Projekti imajo povprečno 8 partnerjev, pri čemer je skoraj 30 % partnerjev iz vzhodne Evrope. Pozdraviti je treba dejstvo, da so balkanske države, ki so podpisale mednarodni sporazum z GD za migracije in notranje zadeve, imele možnost sodelovati na omejenem razpisu leta 2015. Za nepovratna sredstva za poslovanje za obdobje 2015–2017 sta bili izbrani dve organizaciji, srbska in makedonska.

Strukturna reorganizacija v okviru Komisije v zvezi s programom EZD, katere izvajanje je od GD za komuniciranje prevzel GD za migracije in notranje zadeve, je potekala nemoteno.

Glavna problematična področja

Glavno problematično področje je nedvomno proračun za program za obdobje 2014–2020, ki se je zmanjšal za 14 % v primerjavi s prejšnjo generacijo programa. Finančna sredstva za program EZD za obdobje 2014–2020 znašajo 185,47 milijona EUR (v primerjavi z 215 milijoni EUR za obdobje 2007–2013), tj. 0,0171 % večletnega finančnega okvira EU, kar je precej manj od simboličnega „enega evra na državljana“, kar je bila ena od zahtev Sveta evropskih občin in regij (CEMR) leta 2011. Konkretno to pomeni, da je za edini program, ki v ospredje postavlja evropske državljane, namenjen samo en od 4 281 EUR, ki naj bi se v okviru proračuna porabili na ravni EU. To je po mnenju poročevalke velika težava.

Zmanjšanje finančnih sredstev nedvomno prinaša resne posledice za delovanje programa EZD kot celote. Manjša proračunska sredstva je treba dodeliti enakemu številu projektov. Število uslužbencev pri agenciji EACEA in Komisiji, vključenih v program EZD, se je zmanjšalo, kar je povzročilo večjo delovno obremenitev in večji pritisk za preostale uslužbence. Kako ustvariti učinek s skromnim proračunom, ostaja največji izziv za projekte, podprte v okviru programa EZD. Dejansko se zdi, da obstaja neskladje med visokimi ambicijami ciljev programa in zneskom finančnih sredstev, ki je na voljo za izpolnitev teh ambicij. Na to kaže majhno število izbranih projektov: leta 2015 je bilo od 538 vlog za projekte zgodovinskega spomina izbranih samo 33 vlog, kar pomeni 6 %. Enak delež velja za projekte civilne družbe (leta 2015 je bilo od 440 projektov izbranih 27). Na področju partnerstev med mesti je delež 18-odstoten. Od 2 791 vlog, oddanih leta 2015, je bilo za financiranje skupaj izbranih 408 projektov, kar ustreza 15-odstotni povprečni stopnji uspešnosti. Na splošno je treba opozoriti, da je nizka stopnja uspešnosti vlog bolj povezana s pomanjkanjem finančnih sredstev kot s kakovostjo projektov, kar povzroča razočaranje pri neuspešnih prijaviteljih.

Kot je navedeno zgoraj, se zdi, da pristop pavšalnih zneskov pomeni znatno izboljšavo v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem. Sistem dobro deluje in prijavitelji ga brez težav razumejo. Vendar ima financiranje v novem programskem obdobju po navedbah nacionalnih kontaktnih točk tudi pomanjkljivosti. To zlasti velja za manjše organizacije, ki pogosto nimajo potrebnih finančnih sredstev za pokrivanje stroškov, dokler ne prejmejo končnega plačila. Nižja stopnja predhodnega financiranja (tj. trenutno največ 50 %) ustvarja veliko breme za te manjše organizacije. Z zvišanjem stopnje predhodnega financiranja bi se lahko povečalo število projektnih partnerstev, vzpostavljenih v okviru programa EZD, saj bi lahko podpirala udeležbo večjega števila manjših organizacij. Načeloma se predhodno financiranje ne uporablja za projekte partnerstev med mesti.

Poleg tega je več nacionalnih kontaktnih točk pojasnilo, da za morebitne prijavitelje iz nekaterih držav članic težave predstavlja tudi izračun nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva se izračunajo na podlagi sistema pavšalnega financiranja, določenega za posamezne dele, pri čemer se lahko za različne stroške projekta uporabi najvišji znesek.

Za partnerstva med mesti pavšalni znesek temelji le na številu povabljenih udeležencev, za druge sklope/ukrepe pa na treh parametrih, ki so ključni elementi vseh ukrepov, povezanih z državljanstvom: število udeležencev, število vključenih držav in število organiziranih dogodkov. To pomeni, da se zdaj pri financiranju v okviru programa EZD ne upoštevajo geografske razlike in življenjski stroški v sodelujočih državah. Po navedbah nacionalnih kontaktnih točk to predstavlja težavo za države z višjimi življenjskimi stroški (Švedska, Irska), pa tudi za geografsko izolirane države (Irska, Portugalska, Finska).

Na splošno nacionalne kontaktne točke menijo, da potencial, ki ga imajo kot akterji v programu EZD, ni v celoti izkoriščen. Tako zlasti menijo nacionalne kontaktne točke, ki so bodisi nevladne organizacije bodisi imajo bogate izkušnje s programom EZD. Dejansko ena od treh nacionalnih kontaktnih točk, s katerimi so bili opravljeni pogovori, meni, da se Evropska komisija in agencija EACEA ne zavedata, da imajo nacionalne kontaktne točke dobre stike s prijavitelji in možnost, da delujejo kot multiplikatorji programa, zlasti med organizacijami civilne družbe na lokalni ravni. Te nacionalne kontaktne točke menijo, da so obravnavane bolj kot služba za pomoč uporabnikom, ki zagotavlja omejeno tehnično in administrativno podporo. To po njihovem mnenju pomeni zamujeno priložnost za okrepitev zmogljivosti na nacionalni ravni.

Pogovori z nacionalnimi kontaktnimi točkami so tudi pokazali, da obstaja potreba po oblikovanju formalnega postopka za povezovanje upravičencev in nacionalnih kontaktnih točk po uspešnih vlogah. Nekatere nacionalne kontaktne točke so tudi menile, da bi moral obstajati formalni postopek za izmenjavo informacij o ocenjevanju vlog, saj bi to močno olajšalo pridobivanje znanja in širjenje najboljših praks.

Priporočila poročevalke

Po mnenju poročevalke se zaradi velikega interesa, ki ga je vzbudil program, in nizke stopnje uspešnosti projektov zdi, da je povečanje proračuna bistvenega pomena. Poskusi Evropskega parlamenta, da bi preprečil zmanjšanje finančnih sredstev v sedanjem programu, ki so izraženi v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(9), pa tudi v poročilu z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o uvedbi programa Evropa za državljane za obdobje 2014–2020 (poročevalec: Hannu Takkula)(10), ki ga je sprejel odbor CULT, niso obrodili sadov. Poročevalka kljub temu predlaga vsaj ponovno vzpostavitev prejšnje ravni financiranja iz prejšnjega programa med pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru oziroma podvojitev proračuna.

Eden od razlogov za povečevanje interesa za program je bila večja ozaveščenost ciljne skupine, kar je bilo rezultat promocije v zadnjem programskem obdobju (2007–2013). Da bi se ta trend nadaljeval, poročevalka predlaga, da nacionalne kontaktne točke, ki so še posebej uspešne pri promociji programa v svoji državi, posredujejo primere najboljše prakse glede komuniciranja, kot so uspešna orodja in tehnike, nacionalnim kontaktnim točkam, ki imajo več težav pri promociji programa. Poročevalka za dosego tega cilja predlaga vzpostavitev učinkovitejšega mreženja med nacionalnimi kontaktnimi točkami.

Za ublažitev negativnih učinkov opisanega sedanjega sistema financiranja predlaga, da se prouči možnost vključitve dodatnega parametra v izračun pavšalnega zneska za stroške potovanja, da bi se upoštevali geografske razlike in življenjski stroški v sodelujočih državah. Ta možnost bi lahko zagotovila podporo za projekte sodelovanja iz širšega geografskega območja, saj so zdaj projekti pogosto regionalni, prijavitelji pa običajno vzpostavljajo partnerstva s sosednjimi državami, da prihranijo vire. S tem bi se lahko povečala udeležba organizacij z omejeno finančno zmogljivostjo ali težko dosegljivih skupin.

Tako kot v številnih državah članicah imajo morebitni prijavitelji zaradi svojih neustreznih zmogljivosti v mednarodnih partnerstvih ali nezadostne zastopanosti evropske razsežnosti pri projektu težave pri pripravi usklajenih projektnih predlogov. V zvezi s tem bi bilo treba proučiti možnosti za povečanje zmogljivosti deležnikov, ki imajo težave pri vzpostavljanju mednarodnih partnerstev, morda z usposabljanjem in delavnicami o tej temi, ki bi jih organizirale nacionalne kontaktne točke in za katere bi se v ta namen lahko dodelila dodatna sredstva.

Izvedena raziskava kaže, da bi bilo mogoče izboljšati metodo zagotavljanja povratnih informacij zavrnjenim prijaviteljem v sedanjem programu. Možna rešitev bi lahko bilo dejavnejše vključevanje nacionalnih kontaktnih točk v postopek pridobivanja povratnih informacij. Tok povratnih informacij bi bilo mogoče formalizirati, če bi agencija EACEA sporočila rezultate nacionalnim kontaktnim točkam pred njihovo objavo in jim odobrila dostop do spisov neuspešnih prijaviteljev, saj bi lahko tako pojasnile, kaj bi bilo mogoče izboljšati, in povečale kakovost povratnih informacij, ki se zdaj štejejo za preveč omejene.

Nekaj nacionalnih kontaktnih točk je navedlo, da so se udeležile informativnih sestankov z nacionalnimi predstavniki v Bruslju, kar jim je omogočilo boljše usklajevanje s predstavnikom države članice v odboru programa. Poročevalka meni, da je to nedvomno koristna pobuda, ki zagotavlja dodatno usklajenost akterjev programa.

Po navedbah poročevalke še vedno obstajajo možnosti za izboljšave centraliziranih komunikacijskih kanalov in orodij, ki jih zagotavljata Evropska komisija in agencija EACEA. Čeprav je portal projektov agencije EACEA pomemben korak v pravi smeri, so potrebne nadaljnje spremembe. Kanali in orodja morajo biti privlačnejši, zanimivi in interaktivni (lahko bi bilo na primer več primerov/pripovedovanja zgodb, slik in podrobnih opisov projektov). Vsebino je treba bolj redno posodabljati.

Vprašanje pravne podlage

Program EZD za obdobje 2014–2020 je vzpostavljen od 1. januarja 2014, vendar je bila Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 o programu Evropa za državljane za obdobje 2014–2020 sprejeta šele 14. aprila 2014. Pozno sprejetje te uredbe je bilo posledica podaljšanih pogajanj o zakonodajnem predlogu zaradi nestrinjanja glede pravne podlage med Evropskim parlamentom na eni strani ter Svetom in Komisijo na drugi. Predlog Komisije za program EZD za obdobje 2014–2020 je temeljil izključno na členu 352 PDEU, čemur je odbor CULT, tj. glavni odbor, pristojen za to zadevo, odločno nasprotoval Dejansko je ta člen pogodbe, ki zahteva postopek soglasja, podelil Svetu glavno vlogo pri pripravi zakonodaje, medtem ko bi lahko Evropski parlament zgolj odobril ali zavrnil predlog, kar bi bilo povsem v nasprotju z demokratično naravo programa.

Posvetovanje v zvezi s tem vprašanjem je potekalo s pravno službo Evropskega parlamenta in Odborom za pravne zadeve (JURI), pri čemer sta oba sklenila, da bi moral člen 352 PDEU v povezavi s členom 167 PDEU tvoriti pravno podlago predloga za program EZD za obdobje 2014–2020, saj sta tvorila pravno podlago za prejšnji program EZD.

Komisija in Svet se nista strinjala s stališčem Evropskega parlamenta glede pravne podlage, pri čemer sta trdila, da oba sklopa cilja nista enako pomembna in da člena 352 PDEU ni mogoče združiti s členom 167 PDEU, saj člena vsebujeta različne postopke. Na koncu je moral Evropski parlament sprejeti člen 352 PDEU kot edino pravno podlago.

Zaradi izbire pravne podlage uredbe o programu EZD za obdobje 2014–2020 sta uradna vloga Evropskega parlamenta in njegova vključenost v zakonodajni postopek sedanjega programa omejena.

Evropski parlament je sprejel omejeno vlogo, da bi preprečil, da bi se postopek znašel na mrtvi točki, vendar je v svoji resoluciji pojasnil, da bi bilo treba za naslednje programsko obdobje najti rešitev, ki bi ustrezno upoštevala demokratično razsežnost programa(11) in vlogo Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca. V Prilogi k zakonodajni resoluciji je Evropski parlament navedel, da

„ponovno potrjuje svoje prepričanje, da ta uredba [o programu EZD za obdobje 2014–2020]uresničuje cilje, povezane s kulturo in zgodovino, kot je zapisano v členu 167 PDEU. Zato bi bilo treba za ta dosje uporabiti dvojno pravno podlago, ki vključuje redni zakonodajni postopek. Edini razlog, zakaj je [Evropski parlament] opustil svoje stališče o dvojni pravni podlagi in zahtevo po soodločanju ter sprejel postopek odobritve – v skladu s predlogom Komisije, ki temelji na členu 352 PDEU –, je bila njegova želja preprečiti, da bi se postopek znašel na mrtvi točki in bi zato prišlo do zamude pri začetku veljavnosti programa. Evropski parlament odločno poudarja, da ne bo dovolil, da bi se podobne razmere ponovile“.

Poročevalka želi poudariti, da mora Evropski parlament kot edina neposredno izvoljena institucija EU, ki trenutno zastopa približno 508 milijonov prebivalcev, opravljati svojo vlogo sozakonodajalca EU pri sprejemanju programa, ki je bil oblikovan posebej z namenom spodbujati vključevanje državljanov in izboljšati njihovo razumevanje zgodovine in raznolikost ter s tem njihovo zanimanje za EU. Trdno je prepričana, da utegne EU, ki si resnično prizadeva, da bi s tako edinstvenim programom financiranja dosegla svoje državljane, brez polnega sodelovanja Evropskega parlamenta pri zakonodajnem postopku izgubiti nekaj verodostojnosti v očeh širše javnosti(12). Zato poziva Evropsko komisijo, naj poišče ustrezno pravno podlago za naslednjo generacijo programa, ki bo omogočala polno sodelovanje Evropskega parlamenta pri postopku sprejetja in izvajanja.

(1)

Veliko dejstev v tem delu poročila temelji na „evropski oceni izvajanja“ Službe Evropskega parlamenta za raziskave, ki je bila objavljena julija 2016 (PE581.418).

(2)

Sklep št. 1904/2006/ES o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (UL L 378/32, 27.12.2006).

(3)

Evropska komisija, poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju, rezultatih in splošni oceni programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2007–2013, COM(2015)0652, 16.12.2015.

(4)

Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115/3, 17.4.2014).

(5)

Glej spletišče programa EZD na spletišču agencije EACEA: http://eacea.ec.europa.eu/europe-for-citizens_en.

(6)

Glej Vodnik po programu Evropa za državljane (različica velja od leta 2014); https://eacea.ec.europa.eu/sites/eacea-site/files/documents/comm2013003670000en.pdf.

(7)

Coffey International in Deloitte, Naknadno vrednotenje programa Evropa za državljane za obdobje 2007–2013 – končno poročilo, pripravljeno za Evropsko komisijo, september 2015.

(8)

Glej evropsko oceno izvajanja Službe Evropskega parlamenta za raziskave.

(9)

Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020, P7_TA(2012)0360.

(10)

Poročilo Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (poročevalec: Hannu Takkula), A7-0424/2012.

(11)

Poročilo Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (poročevalec: Hannu Takkula), A7-0424/2012.

(12)

Evropska ocena izvajanja, EPRS.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

(2015/2329(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v katerih je navedeno, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije in da dajejo institucije državljanom in predstavniškim združenjem možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije ter vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo,

–  ob upoštevanju protokola (št. 1) k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

  ob upoštevanju protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju, rezultatih in splošni oceni programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2007–2013 (COM(2012)0652),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 Priloge XVII k Poslovniku,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A8-0017/2017),

A.  ker je Evropa za državljane edinstven in zelo simboličen program, saj gre za spremljanje razprave civilne družbe in kritično razmišljanje o evropskem projektu, njegovi zgodovini ter gibanjih in idejah, na katerih temelji, ter ker z boljšimi pogoji za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije prispeva k boljšemu poznavanju evropskih postopkov odločanja;

B.  ker je cilj programa Evropa za državljane okrepiti občutek evropskega državljanstva in pripadnosti, povečati solidarnost, medsebojno strpnost in spoštovanje ter spodbujati boljše razumevanje EU, njenega nastanka in razvoja, vrednot, institucij in pristojnosti ter spodbujati aktivni dialog med državljani EU; ker je mogoče dejavnosti v okviru tega programa razumeti kot del neformalnega vseživljenjskega izobraževanja na področju državljanstva;

C.  ker želi kampanja „en evro na državljana“ za program Evropa za državljane poslati močno simbolično sporočilo o upoštevanju mnenj državljanov v Evropi;

D.   ker sedanje naraščanje evroskepticizma (ki ga odražajo protievropske sile, ki postavljajo pod vprašaj sam obstoj evropskega projekta, in ki je nedavno dosegel vrhunec z glasovanjem v prid izstopa Združenega kraljestva iz EU), poudarja pomen takih programov in povečuje potrebo po oblikovanju skupne evropske identitete, razmisleku o razlogih, zaradi katerih je Evropska unija izgubila kredibilnost, spodbujanju aktivnega državljanstva in začetku poglobljene razprave o evropskih vrednotah, v katero naj bo vključena celotna družba in institucije, ter kampanje usposabljanja o delovanju institucij EU, pri čemer bi morali poudariti priložnosti, ki jih prinaša članstvo v EU;

E.  ker je pred pristopom države k Evropski uniji potrebna temeljita, celovita priprava, ki zajema vprašanja spomina, soočenje s preteklostjo ter zagotavljanje aktivne udeležbe državljanov v javnem življenju v državi;

F.  ker so institucije EU v skladu s členom 11 PEU zavezane dajati državljanom in predstavniškim združenjem možnost javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije; ker ta določba vsebuje tudi obveznost institucij EU, da vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo, ter dolžnost Komisije, da izvaja obsežna posvetovanja z udeleženimi stranmi;

G.  ker člen 20 PDEU vzpostavlja temeljni status državljanstva Unije in podrobno opisuje z njim povezane pravice in ker so boljše razumevanje EU ter njenih vrednot pomembni pogoji za omogočanje državljanom, da v celoti uživajo svoje pravice;

H.  ker so aktivno državljanstvo, državljanska vzgoja in medkulturni dialog ključni za oblikovanje odprte, vključujoče in odporne družbe;

I.  ker sedanji program temelji na členu 352 PDEU, ki Evropskemu parlamentu daje le pravico, da izraža svoje mnenje v okviru postopka odobritve, in ki mu je Evropski parlament ob predložitvi predloga Komisije odločno nasprotoval, saj je močno v nasprotju z demokratično naravo programa;

J.  ker sta se z naknadnim ocenjevanjem, ki ga je izvedla Komisija, potrdila pomembnost ciljev programa in dejstvo, da je program zato, ker se razlikuje od drugih programov v smislu njegovega področja uporabe, ciljev, dejavnosti in ciljnih skupin, omogočil pobude, ki se sicer ne bi mogle financirati drugje;

K.  ker so se po zmanjšanju proračuna na podlagi pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 finančna sredstva za program Evropa za državljane zmanjšala za približno 29,5 milijona EUR in ker omejena finančna sredstva v višini 185,47 milijona EUR za program predstavljajo samo 0,0171 % večletnega finančnega okvira;

L.  ker je moč opaziti, da države članice pogosto odstopajo od sofinanciranja teh projektov in da so pri evropskih projektih z visoko stopnjo sofinanciranja lokalni organi v težavah;

M.  ker se je zaradi zmanjšanja finančnih sredstev število projektov, ki so se lahko financirali leta 2014, zmanjšalo za skoraj 25 % v primerjavi s prejšnjim programom;

N.  ker neformalno in priložnostno učenje, prostovoljstvo, šport, umetnost in kultura ponujajo veliko priložnosti za državljansko vzgojo in aktivno državljanstvo;

O.  ker so za zmanjšanje prekrivanja in povečanje učinka programa potrebne dodatne sinergije z drugimi programi in boljša komunikacija z drugimi generalnimi direktorati;

P.  ker so dokazane koristi obstoječih mednarodnih partnerstev med mesti in občinami (partnerstva med mesti – mreže mest), ki krepijo medsebojno razumevanje med državljani ter spodbujajo prijateljstvo in sodelovanje;

Glavni zaključki

1.  poudarja, da so celotna razpoložljiva sredstva (185,47 milijona EUR) za edini program, ki se v celoti posveča evropskemu državljanstvu, tj. program Evropa za državljane, zanemarljiva v primerjavi z drugimi izobraževalnimi in kulturnimi programi, kot sta Ustvarjalna Evropa (1,46 milijarde EUR) in Erasmus+ (14,7 milijarde EUR), in s tem ne doseže visokih pričakovanj prijaviteljev;

2.  pozdravlja dejstvo, da je program Evropa za državljane, namenjen premostitvi vrzeli med institucijami EU in evropskimi državljani, v prvih dveh letih novega ciklusa financiranja očitno dobro potekal, z naraščajočim številom kandidatov, visoko kakovostjo projektov in njihovim doslednim izvajanjem;

3.  priznava, da je glavna ovira za uspešno izvajanje programa nezadostna dodelitev finančnih sredstev, in obžaluje, da so se v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 zmanjšala za 13,7 %, zaradi česar se je bistveno zmanjšalo število projektov, ki jih je mogoče financirati, kar pomeni, da ni mogoče zadovoljiti velikega povpraševanja, to pa povzroča razočaranje med kandidati s koristnimi projekti;

4.  ugotavlja, da je zaradi proračunskih omejitev skupno število financiranih projektov premajhno, da bi lahko dosegli ambiciozne cilje programa, in da se je leta 2015 lahko financiralo samo približno 6 % projektov evropskega zgodovinskega spomina in državljanske udeležbe, kar je zelo malo v primerjavi z rezultati programa Ustvarjalna Evropa za isto leto (19,64 % za program Kultura in 45,6 % za program MEDIA); navaja, da bi bilo treba v skladu z ambicijami programa znatno povečati finančna sredstva za ta dva sklopa programa Evropa za državljane;

5.  priznava uspeh projektov partnerskih mest po vsej EU ter poziva države članice, naj promovirajo program med občinami in olajšajo sodelovanje;

6.  pozdravlja glasilo Europe for Citizens (Evropa za državljane) in podatkovno zbirko o financiranih projektih, ki jo je začela pripravljati Komisija;

7.  poudarja dejstvo, da imajo nacionalne kontaktne točke programa Evropa za državljane pomembno vlogo pri ozaveščanju ter zagotavljanju podpore in smernic morebitnim prijaviteljem (zlasti prvič sodelujočim prijaviteljem v ciljnih državah), pa tudi evropskim in nacionalnim združenjem lokalnih in regionalnih vladnih organov ter organizacijam civilne družbe;

8.  pozdravlja multidisciplinarni pristop programa, njegov jasen in enostaven prijavni obrazec, njegove jasne in preproste zahteve glede poročanja ter njegovo osredotočanje na posebne dejavnosti;

9.  pozdravlja dejstvo, da so prednostne naloge, določene za oba sklopa programa, „evropski zgodovinski spomin“ ter „demokratično delovanje in državljanska udeležba“, ki so se prej vsako leto spreminjale, odslej večletne in bodo veljale za celotno preostalo obdobje programa (2016–2020);

10.  priznava, da je učinek programa še vedno razmeroma velik, kar kaže dejstvo, da je bilo leta 2015 po ocenah 1.100.000 udeležencev vključenih v 408 izbranih projektov; meni tudi, da veliko število vlog – 2087 leta 2014 in 2791 leta 2015 – in kakovost projektov kažeta na veliko zanimanje za program in na to, da bi morali zanj nameniti več človeških in finančnih virov ter tako podpreti več projektov;

Priporočila

Pravni vidiki izvajanja

11.  priporoča, naj se naslednja generacija programa Evropa za državljane sprejme s pravno podlago, ki bo Evropskemu parlamentu omogočala, da enakopravno s Svetom sodeluje pri sprejemanju programa kot sozakonodajalec v okviru rednega zakonodajnega postopka; spodbuja Komisijo, naj razmisli o možnih rešitvah za uresničitev tega cilja;

Finančni vidik izvajanja

12.  meni, da so bili visokokakovostni projekti, kot so projekti evropskega zgodovinskega spomina in civilne družbe (s 6-odstotno stopnjo uspešnosti v primerjavi z 19,64-odstotno za program Kultura in 45,6-odstotno stopnjo uspešnosti za program MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa), zavrnjeni, ker v okviru programa Evropa za državljane ni bilo dovolj finančnih sredstev; meni, da bi bilo ob upoštevanju odločilne vloge tega programa kot predpogoj za udeležbo državljanov v demokratičnem življenju Unije potrebno znatno povečanje proračuna za dosego višje ciljne stopnje; zato poziva Komisijo, Svet in države članice, naj proučijo možnost zagotovitve finančnih sredstev v skupni višini približno 500 milijonov EUR za program Evropa za državljane v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, kar je samo en EUR na državljana;

13.  priznava skupni cilj in morebitne sinergije evropske državljanske pobude in programa Evropa za državljane, da se državljanom omogoči, da neposredno sodelujejo pri oblikovanju politik EU; vendar poziva Komisijo, naj zagotovi, da se evropska državljanska pobuda ne bo financirala iz omejenega proračuna programa Evropa za državljane, kot je to sedaj, ter poziva države članice, naj bolj sodelujejo pri finančni podpori obeh programov;

14.  ugotavlja, da bi bilo treba pri sistemu pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja upoštevati razlike v cenah v EU, ki so odvisne od življenjskih stroškov v državah članicah; priporoča ponovno proučitev tega sistema in zmanjšanje predhodnega financiranja, da se zagotovita trajnost financiranih projektov in dolgoročnejša podpora sodelovanju med lokalnimi upravami ali organizacijami ter da se zlasti manjšim organizacijam z omejeno finančno zmogljivostjo in udeležencem s posebnimi potrebami omogočijo boljše možnosti za sodelovanje;

15.  prosi Komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj redno ocenjujeta, kakšen učinek imajo številne proračunske ureditve na prosilce in morebitne upravičene prosilce; zlasti prosi za oceno, ali so zaradi nižje stopnje predhodnega financiranja (s 50 % na 40 % za projekte in z 80 % na 50 % za nepovratna sredstva in nacionalne kontaktne točke), uporabljene leta 2015 zaradi akutnega pomanjkanja odobritev plačil, potrebe po sofinanciranju in zaradi uporabe enakih meril, ne glede na dejanske življenjske stroške in geografsko oddaljenost, morda nekatere oblike organizacij in določene države članice bile – in so še – v slabšem položaju; poziva, naj poleg tega razvijeta dodatne strategije za približevanje evropskih institucij državljanom in državljane bolje obveščata o različnih politikah EU;

16.  ugotavlja, da bi bilo treba v sistem pavšalnih zneskov vključiti dodaten parameter za boljše vključevanje ljudi s posebnimi potrebami, saj je prav za vključevanje invalidov potrebnih veliko več zaposlenih, pogosto pa so potrebni tudi dodatni ukrepi, ki so povezani z višjimi stroški;

17.  poudarja, da nepovratna sredstva za poslovanje zagotavljajo neodvisnost upravičencem (tj. možganskim trustom) ter nudijo možnost dolgoročnega načrtovanja za izvedbo dejavnosti z vizijo in razvoj strokovnega znanja; priporoča uporabo posebnih meril, kazalnikov in letnega poročanja za spremljanje napredka pri doseganju njihovih ciljev in za zagotovitev, da ti sistemi financiranja ne povzročajo odvisnosti upravičenca od Komisije;

18.  poziva Komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj javno poročata o stroških, nastalih v okviru sklopa 3 (Horizontalni ukrep – Ovrednotenje – Analiza, razširjanje in uporaba rezultatov projekta);

19.  poziva Komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj v poročilo o vmesni oceni, ki mora biti pripravljeno do 31. decembra 2017, vključita temeljito oceno o finančnem izvajanju in proračunskem izvrševanju programa in naj pri ponovni določitvi bodočih ciljev in prilagoditvi proračunski zahtev za program v naslednjem večletnem finančnem okviru upoštevata njene izsledke;

Vidiki usklajevanja in komuniciranja

20.  poziva Komisijo, naj vse koristne informacije v zvezi s programom Evropa za državljane (vodnik po programu, prednostne naloge, razpisi za zbiranje predlogov, sedanji in pretekli projekti, rezultati in pridobljena spoznanja, glasilo), skupaj z vsemi programi, ukrepi, nepovratnimi sredstvi in strukturnimi skladi, ki spadajo v okvir evropskega državljanstva (kot sta evropska državljanska pobuda in evropska prostovoljska služba), zbira na edinstvenem, uporabnikom prijaznem komunikacijskem portalu (spletna platforma „vse na enem mestu“), dostopnem tudi invalidom; priporoča, da se ta platforma uporablja kot javni register kontaktnih podatkov upravičencev in kot orodje za dostopanje do opisov projektov in iskanje partnerjev v drugih državah;

21.  poudarja, da bi morali primerno odgovoriti na zavrnjene prošnje, in sicer z razlogi za zavrnitev, zlasti če vlagatelj prošnje prosi za pojasnilo; predlaga, naj se, v kolikor je to mogoče, iz podobnih zavrnjenih prošenj izluščijo prednostna vprašanja;

22.  poudarja, da so določeni cilji programa Evropa za državljane podobni ciljem Evropske državljanske pobude ali jih dopolnjujejo, zlasti v okviru težnje po večji vključenosti državljanov v delo EU; zato meni, da si je treba prizadevati za skupni pristop pri oblikovanju politik EU za udeležbo državljanov in participativno demokracijo, podprto z dosledno strategijo obveščanja, da bi se pod eno streho združili vsi programi Komisije v zvezi z evropskim državljanstvom, po možnosti s spodbujanjem in krepitvijo neposrednih izkušenj in sodelovanja državljanov;

23.  poudarja, da je treba oblikovati odprt seznam potencialnih partnerjev v vsaki državi članici, da bi se olajšalo sodelovanje med tistimi, ki želijo dostop do programa Evropa za državljane;

24.  priporoča tudi vzpostavitev spletne platforme za glavne organizacije, ki so dejavne na področju državljanstva in imajo koristi od programa, za zbiranje primerov dobre prakse, krepitev zmogljivosti in povečanje prepoznavnosti zaključenih projektov;

25.  poziva Komisijo, naj izboljša prepoznavnost programa in javnost bolje seznani z njegovimi cilji, in sicer z izvajanjem vključujoče komunikacijske strategije za evropsko državljanstvo (z uporabo družabnih omrežij, radia, televizijskega oglaševanja in oglasnih panojev), okrepitvijo lokalnega delovanja z aktivno vključitvijo nacionalnih kontaktnih točk ter stalnim posodabljanjem vsebine in doseganjem novih ciljnih skupin v sodelujočih državah, zlasti tistih, kjer je stopnja udeležbe nizka, ter mladih, invalidov in ranljivih oseb;

26.  meni, da je treba program uporabiti tudi za obveščanje javnosti o možnostih za sodelovanje, ki že obstajajo v Evropski uniji, kot so evropska državljanska pobuda, državljanski forumi in javna posvetovanja, da bi tako povečali ozaveščenost javnosti o možnostih neposredne udeležbe v institucionalnem okviru EU;

27.  poziva sodelujoče države, ki tega še niso storile, naj določijo nacionalno kontaktno točko; priporoča okrepitev usklajevanja in sinergije med temi državami, državami članicami in Komisijo;

28.  priznava, da je največji izziv doseči sedanje ambiciozno zastavljene cilje z omejenimi sredstvi, ki so na voljo; poudarja, kako pomembne so države članice, regije in lokalne vlade za večjo učinkovitost in priljubljenost programa, tudi z boljšim izkoriščanjem potenciala nacionalnih kontaktnih točk, da se jim omogoči izmenjava izkušenj s subjekti, ki so odgovorni za podobne projekte, na primer Erasmus+ in Ustvarjalno Evropo; spodbuja Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj, kjer je mogoče, išče sinergije s programi EU, kot so Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ in Evropski socialni sklad, da bi dosegli največji učinek;

29.  poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za poenostavitev upravnih postopkov, glede na to, da zlasti male organizacije včasih težko izpolnijo formalne zahteve in da zaradi birokratskih razlogov ne bi smele biti diskriminirane;

30.  priporoča, naj se sredstva, dodeljena za komuniciranje, ne uporabljajo za financiranje institucionalnega obveščanja o prednostnih nalogah Unije, kot je zdaj določeno v členu 12 sedanjega programa, temveč za obveščanje o samem programu v sodelujočih državah, zlasti tistih, ki v katerih je stopnja udeležbe nizka;

Usmeritev in posebni cilji programa

31.  priporoča, naj se pri naslednji generaciji programa formalizira večletni pristop pri določanju prednostnih nalog ter povečajo sinergije med sklopoma in sestavnimi deli programa; poudarja, da bi bilo treba strukturo programa spremeniti tako, da ne bi povzročila zmede pri končnih uporabnikih in torej zmanjšala njegov učinek;

32.  pozdravlja močno osredotočenost na državljane in družbene vidike EU, kar omogoča institucijam EU, da v praksi neposredno sodelujejo s civilno družbo; v okviru prednostnih nalog programa poudarja pomen projektov, ki se osredotočajo na trenutne izzive za Evropo, tj. na vprašanja, kot so raznolikost, migracije, begunci, preprečevanje radikalizacije, spodbujanje socialne vključenosti, medkulturni dialog, reševanje finančnih problemov ter opredelitev skupne evropske kulturne dediščine; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo povezave med prednostnimi nalogami in politikami programa, povezanimi z evropskim državljanstvom, ter vsakdanom evropskih državljanov;

33.  zagovarja stališče, da bi moral biti program usmerjen v večji krog udeležencev, zagotavljati udeležbo ljudi s posebnimi potrebami, spodbujati sodelovanje marginalnih ljudi in ljudi brez volilne pravice, vključno z migranti, begunci in prosilci za azil;

34.  meni, da bi moral program, kjer je to ustrezno, temeljiti na že obstoječih uspešnih lokalnih pobudah, kot je partnerstvo med mesti;

35.  poudarja potrebo po razvoju evropske identitete v okviru sklopa „evropski zgodovinski spomin“, ki bi morala biti usmerjena v prihodnost in ne le v preteklost, pluralistična, medkulturna in odprta za migracijske tokove in vplive z ostalih delov sveta, s ciljem uresničitve splošnega povezovanja, ki bo temeljilo na evropskih vrednotah ter evropski posvetni in duhovni dediščini; poudarja, da je pomembno poskrbeti, da se zgodovina ne bo uporabljala za razdvajanje, temveč za obravnavanje sodobnih izzivov z obzirno razlago in spretnimi ciljnimi izobraževalnimi programi; poudarja pomen spodbujanja medgeneracijskih projektov, ki omogočajo izmenjavo izkušenj med starejšimi in mlajšimi generacijami;

36.  poudarja, da je treba spodbujati projekte, ki uvajajo nove oblike razprave z državljani ter katerih format in slog sta privlačna, pristop, ki mu sledijo pa večdimenzionalen;

37.  predlaga, da Komisija vsako leto objavi zbirno poročilo, ki bo vsebovalo najpomembnejše predloge za izboljšanje evropskega projekta, ki jih sporočijo udeleženci v projektih, financiranih iz programa Evropa za državljane;

38.  poudarja, da je treba program obogatiti s predlogi v zvezi udeležbo državljanov v demokratičnem procesu in pri sprejemanju odločitev v EU, in sicer na način, ki bo prispeval h krepitvi možnosti državljanov, da uveljavljajo svoje pravice, na primer z izvajanjem e-demokracije; poudarja, da bi morale Unija in države članice v ta namen oblikovati ukrepe in politike za krepitev prenosljivih spretnosti kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja ter digitalne in medijske pismenosti, vključenosti in radovednosti pri svojih državljanih, zlasti otrocih in mladih, da bodo znali sprejemati informirane odločitve in pozitivno prispevati k demokratičnim procesom;

39.  poudarja, da bi s sodelovanjem držav, ki želijo postati članice EU, v programu dosegli boljše medsebojno razumevanje in tesnejše sodelovanje; priporoča večjo internacionalizacijo programa, zlasti s povabilom vsem državam Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), Evropskega gospodarskega prostora (EGP), državam pristopnicam in državam kandidatkam, naj združijo moči z državami članicami EU pri prijavi na projekte, ter poziva k večjemu sodelovanju med nevladnimi organizacijami iz EU, državami vzhodnega in južnega partnerstva in morebitnih kandidatk, da bi EU približali državljanom; priporoča spodbujanje sodelovanja med organizacijami v EU in sosednjih državah na področju evropskih vrednot;

40.  poudarja, da je treba razvijati partnerstva med mesti in se pri tem osredotočati na to, kako bi bilo mogoče program v večji meri uporabljati, na njegovo promocijo in rezultate, vključno z namenjanjem ustreznih finančnih sredstev;

°

°  °

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 115, 17.4.2014, str. 3.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.


MNENJE Odbora za proračun (9.12.2016)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

(2015/2329(INI))

Pripravljavec mnenja: Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja dejstvo, da je program Evropa za državljane, namenjen premostitvi vrzeli med institucijami EU in evropskimi državljani, v prvih dveh letih novega ciklusa financiranja očitno dobro potekal, z naraščajočim številom kandidatov, visoko kakovostjo projekta in njegovim doslednim izvajanjem;

2.  poudarja, da so tovrstni programi pomembni v času stalne krize, ko protievropske sile neprestano postavljajo pod vprašaj celo sam obstoj evropskega projekta;

3.  pozdravlja poenostavitev programske strukture, na primer s pomočjo določanja prednostnih nalog za več let, zaradi česar se na splošno zainteresirani državljani in organizacije lažje prijavijo, pa tudi nekaj novih finančnih ureditev, na primer sistem pavšalnih plačil, s čimer se je zmanjšalo upravno breme za upravičence;

4.  prosi Komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj redno ocenjujeta, kakšen učinek imajo številne proračunske ureditve na prosilce in morebitne upravičene prosilce; zlasti prosi za oceno, ali so zaradi nižje stopnje predhodnega financiranja (s 50 % na 40 % za projekte in z 80 % na 50 % za nepovratna sredstva in nacionalne kontaktne točke), uporabljene leta 2015 zaradi akutnega pomanjkanja odobritev plačil, potrebe po sofinanciranju in zaradi uporabe enakih meril, ne glede na dejanske življenjske stroške in geografsko oddaljenost, morda nekatere oblike organizacij in določene države članice bile – in so še – v slabšem položaju; poziva, naj poleg tega razvijeta dodatne strategije za približevanje evropskih institucij evropskim državljanom in državljane bolje obveščata o različnih politikah EU;

5.  priznava, da je največji izziv doseči sedanje ambiciozno zastavljene cilje z omejenimi sredstvi, ki so na voljo; poleg tega spodbuja nacionalne kontaktne točke, skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi, ter Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj, kjer je mogoče, omogočijo in okrepijo sinergije s programi EU, kot so Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ in Evropski socialni sklad, da bi ustvarili ekonomijo obsega in dosegli največji učinek;

6.  poziva Komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj v poročilo o vmesni oceni, ki mora biti pripravljeno do 31. decembra 2017, vključita temeljito oceno o finančnem izvajanju in proračunskem izvrševanju programa in naj pri ponovni določitvi bodočih ciljev in prilagoditvi proračunski zahtev za program v naslednjem večletnem finančnem okviru upoštevata njene izsledke;

7.  poudarja, da je treba ohraniti nepovratna sredstva za poslovanje, da organizacije in upravičenci ohranijo strukturno podporo in lahko dolgoročno načrtujejo;

8.  poziva Komisijo, Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, lokalne in regionalne partnerske organe, nacionalne kontaktne točke in upravičence programa, naj si z učinkovito uporabo finančnih virov, ki so na voljo, še bolj prizadevajo za večjo prepoznavnost in komuniciranje, da bi izboljšali ozaveščenost o programu in še učinkoviteje dosegli državljane v sodelujočih državah, tudi z boljšim obveščanjem, večjo uporabo družbenih medijev in obravnavanjem tem, ki so dandanes zelo aktualne za državljane, kot so delovna mesta, rast in migracije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Richard Ashworth, Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Clare Moody, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Monika Vana, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bill Etheridge, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Nils Torvalds, Derek Vaughan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Edouard Ferrand, Valentinas Mazuronis


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (9.11.2016)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

(2015/2329(INI))

Pripravljavec mnenja: Kazimierz Michał Ujazdowski

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  Toplo pozdravlja vloge, predložene v okviru programa Evropa za državljane v letu 2015 ter kakovost teh projektov; vendar ugotavlja, da je bili lahko v letu 2015 financiranih le okoli 6 % projektov evropskega spomina in civilne družbe, kar pomeni, da bi bilo treba sredstva za ti dve področji znatno povečati; predlaga, da se v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji, ki uvaja pomembno razsežnost participativne demokracije, v prihodnjih letih poveča udeležba s pripravo promocijskih kampanj in uvedbo zanesljivega, uporabnikom prijaznega komunikacijskega portala za evropske in nacionalne nosilce, ki navajal jasne informacije o prednostnih nalogah in dostopnosti programa in obveščal evropske državljane o obstoju programa „Evropa za državljane“ ter jih spodbujal, naj preučijo njegove koristi in se čutijo bolj vključene; predlaga, da se vlagateljem omogoči uporaba orodij za e-udeležbo;

2.  ponovno poziva k močnejši vlogi pri določanju prednostnih nalog in ciljev programa; priporoča, naj ima naslednja generacija programa Evropa za državljane pravno podlago, ki bo Evropskemu parlamentu omogočala polno sodelovanje v zakonodajnem postopku kot del rednega zakonodajnega postopka in da bo enakopravno s Svetom sodeloval kot sozakonodajalec pri opredelitvi prednostnih nalog programa v okviru rednega zakonodajnega postopka; priporoča, naj se jezik programa še bolj poenostavi, da bi postal širše dostopen;

3.  poudarja, da bi moral ta program prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo, spodbujati evropsko državljanstvo in izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije; moral bi tudi ozaveščati o spominu, skupni zgodovini in vrednotah ter cilju Unije, ki je spodbujanje miru in na splošno širše razumevanje zgodovine Evropske unije in njenih začetkov, tudi po dveh svetovnih vojn; poudarja, da bi moral spodbujati tudi demokratično in državljansko udeležbo na ravni Unije, in sicer z razvijanjem razumevanja procesa oblikovanja politik Unije med državljani ter spodbujanjem priložnosti za družbeno in medkulturno udejstvovanje ter prostovoljstvo na ravni Unije. kar bi lahko bilo doseženo na primer z organiziranjem promocijskih kampanj ozaveščanja, da bi spodbudili razpravo, razmislek in razvoj omrežij;

4.  poudarja, kako pomembne so države članice, regije in lokalne vlade za večjo učinkovitost in priljubljenost programa, tudi z večjo vlogo pri opredeljevanju prednostnih nalog programa in boljšemu izkoriščanju potenciala nacionalnih kontaktnih točk, in sicer tako, da se jim omogoči delo in izmenjava izkušenj s subjekti, ki so odgovorni za podobne projekte, na primer Erasmus in Ustvarjalno Evropo; poziva tudi k večji vključenosti Evropskega parlamenta, na primer v obliki javne letne ocene spremljanja programa v Odboru za kulturo;

5.  priznava uspeh projektov pobratenja mest po vsej EU ter poziva države članice, naj spodbujajo shemo med občinami in olajšajo sodelovanje;

6.  poudarja, da bi morali primerno odgovoriti na zavrnjene prošnje, in sicer z razlogi za zavrnitev, zlasti če vlagatelj prošnje prosi za pojasnilo; predlaga, naj se, v kolikor je to mogoče, iz podobnih zavrnjenih prošenj izluščijo prednostna vprašanja;

7.  poudarja, da so določeni cilji programa Evropa za državljane podobni ciljem Evropske državljanske pobude in jih dopolnjujejo, zlasti v okviru težnje po večji vključenosti državljanov v delo EU; zato meni, da si je treba prizadevati za skupni pristop pri oblikovanju politik EU za udeležbo državljanov in participativno demokracijo, podprto z dosledno strategijo obveščanja, da bi se pod eno streho združili vse programe Komisije v zvezi z evropskim državljanstvom, po možnosti s spoštovanjem in spodbujanjem neposrednih izkušenj in sodelovanja državljanov;

8.  poudarja, da je treba oblikovati odprt seznam potencialnih partnerjev v vsaki državi članici, da bi se olajšalo sodelovanje med tistimi, ki želijo dostop do programa Evropa za državljane;

9.  poziva k odpravi jezikovnih ovir v procesu prijave na program in poudarja dejstvo, da je kljub prizadevanjem EU za obveščanje v vseh uradnih jezikih EU večina informacij na voljo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku;

10.  poudarja, da bi s sodelovanjem držav, ki želijo postati članice EU, v programu dosegli boljše medsebojno razumevanje in tesnejše sodelovanje; priporoča večjo internacionalizacijo programa, zlasti s povabilom vsem državam EFTE, EGP, državam pristopnicam in državam kandidatkam, naj združijo moči z državami članicami EU pri prijavi na projekte ter poziva k večjemu sodelovanju med nevladnimi organizacijami iz EU, državami vzhodnega partnerstva in morebitnih kandidatk, da bi EU približali državljanom;

11.  meni, da se mora program uporabiti tudi za obveščanje javnosti o možnostih za sodelovanje, ki že obstajajo v Evropski uniji, kot so: evropska državljanska pobuda, državljanski forumi in javna posvetovanja, da bi tako povečali ozaveščenost javnosti o možnostih neposredne udeležbe v institucionalnem okviru EU;

12.  poudarja dejstvo, da je pred pristopom države k Evropski uniji potrebna temeljita, celovita priprava v zvezi z vprašanji spomina, soočenjem s preteklostjo ter zagotavljanjem dejavne udeležbe državljanov v javnem življenju v državi;

13.  zaradi sedanjega naraščanja evroskepticizma poziva, naj se poenostavi postopek za dostop do programa in poveča financiranje, da bi zagotovili boljše rezultate;

14.  poudarja velik potencial, ki ga imajo družabna omrežja ter družabni mediji in poziva k njihovi boljši uporabi kot instrumentu za spodbujanje vrednot in zgodovine EU v programu Evropa za državljane.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, György Schöpflin, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Gerolf Annemans, Ashley Fox, Charles Goerens, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Gabriel Mato, Wim van de Camp


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Sylvie Guillaume, Emma McClarkin

Pravno obvestilo