Postopek : 2015/0274(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0031/2017

Predložena besedila :

A8-0031/2017

Razprave :

PV 14/03/2017 - 4
CRE 14/03/2017 - 4
PV 16/04/2018 - 21

Glasovanja :

PV 14/03/2017 - 6.7
CRE 14/03/2017 - 6.7
Obrazložitev glasovanja
PV 18/04/2018 - 12.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0071
P8_TA(2018)0115

POROČILO     ***I
PDF 942kWORD 112k
7.2.2017
PE 580.563v02-00 A8-0031/2017

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

(COM(2015)0594 – C8-0384/2015 – 2015/0274(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Simona Bonafè

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

(COM(2015)0594 – C8-0384/2015 – 2015/0274(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0594),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0384/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0031/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  Ker je Unija od uvoza surovin in ker se bo kratkoročno veliko število naravnih virov hitro izčrpalo, je eden od ključnih izzivov, da se v čim večji meri ponovno uporabijo viri znotraj Unije in okrepi prehod na krožno gospodarstvo.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti širši okvir prehoda na krožno gospodarstvo in to, da je revizija direktive o odlagališčih priložnost za okrepitev tega prehoda.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1a)  Ravnanje z odpadki je treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Revizija direktive o odlagališčih ponuja priložnost za to.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti širši okvir prehoda na krožno gospodarstvo, to, da je treba ravnanje z odpadki preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali, in to, da je revizija direktive o odlagališčih priložnost za okrepitev tega prehoda.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.

(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov, spodbujanja bolj krožnega gospodarstva, povečanja energetske učinkovitosti in zmanjšanja odvisnosti Unije od virov.

Obrazložitev

Ustreznejše ravnanje z odpadki na evropski ravni mora biti usmerjeno v varstvo okolja in varovanja zdravja ljudi ter v boljšo uporabo virov, pa tudi v povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti Unije od uporabe virov, s čimer bi se odzvali na probleme v zvezi z oskrbo z njimi.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Za čisto, učinkovito in trajnostno krožno gospodarstvo je treba nevarne snovi iz proizvodov odstraniti že na stopnji zasnove, zato bi morali v krožnem gospodarstvu priznavati izrecne določbe iz sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k vzpostavitvi ciklov nestrupenih materialov, da bi lahko reciklirane odpadke uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.

Obrazložitev

EU bi se morala osredotočiti na to, da ustvari čisto krožno gospodarstvo, in preprečiti potencialno veliko tveganje, da se v prihodnje izgubi zaupanje javnosti in trga v reciklirane materiale, kar bo imelo dolgotrajne posledice. Glavna ovira za tiste, ki reciklirajo, je vsebnost nevarnih snovi v materialu. EU bi si morala prizadevati za to, da se te nevarne snovi izločijo iz proizvodov in odpadkov, ne pa da sta zaradi izvzetja nekaterih vrst poslov ali proizvodov iz varnostnih zahtev ogrožena javno zdravje in okolje, kontaminiranih materialov pa kasneje ni mogoče odkriti.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES14 glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba spremeniti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine15 , tako da se zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke.

(2)  Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES14 glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba okrepiti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine15 , tako da se postopoma čim bolj zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bo to v skladu z integrirano politiko, ki bo zagotovila pravilno uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, krepila prehod k preprečevanju nastajanja odpadkov ter njihovi ponovni uporabi in recikliranju ter preprečila preusmeritev od odlaganja odpadkov k njihovemu sežiganju.

________________

__________________

14 Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

14 Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

15 COM(2008) 699 in COM(2014) 297.

15 COM(2008) 699 in COM(2014) 297.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz Direktive 1999/31/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta16 .

(4)  Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz Direktive 1999/31/ES po potrebi uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta16 .

__________________

__________________

16 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

16 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti skladnost te direktive z zakonodajo EU o odpadkih kot celoto. V ta namen morajo biti tudi opredelitve pojmov iz te direktive po potrebi usklajene s tistimi iz Direktive 1999/31/ES.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki). Pri izvajanju teh omejitev odlaganja na odlagališča bi bilo treba upoštevati tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost recikliranja ali druge predelave ostankov ločeno zbranih odpadkov.

(5)  Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki), s ciljem, da se prevzemajo samo ostanki odpadkov. Dolgoročne naložbe v infrastrukturo ter v raziskave in inovacije bodo imele ključno vlogo pri zmanjševanju količine ostankov ločeno zbranih odpadkov, katerih recikliranje ali predelava trenutno tehnično, okoljsko in ekonomsko nista izvedljiva.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Pri politični in družbeni spodbudi za dodatno omejevanje odlaganja odpadkov na odlagališča, če naj bo v skladu s trajnostnim ravnanjem z naravnimi viri v krožnem gospodarstvu, bi morali upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES in dosledno uporabljati pristop, pri katerem ima prednost preprečevanje nastajanja odpadkov in pri katerem se spoštuje previdnostno načelo.

Obrazložitev

Čeprav ima odlaganje odpadkov na odlagališča številne negativne vidike, ga za nekatere odpadke ne bi smeli v celoti opustiti, npr. za PVC. Odlagališča so morda najvarnejše mesto za material, ki vsebuje nevarne kemikalije, pri plastiki pa so analize pokazale, da je zaradi podnebja odlaganje na odlagališča na splošno primernejše kot sežiganje. Jasno je, da je recikliranje običajno najprimernejša rešitev, odlaganje odpadkov na odlagališča pa bi moralo spoštovati najvišje standarde.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno sprejeti nadaljnje omejitve odlaganja biorazgradljivih odpadkov na odlagališča, tako da se prepove takšno odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES.

(6)  Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno zanje sprejeti nadaljnje omejitve glede odlaganja na odlagališča, tako da se prepove odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki jih je treba v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES zbirati ločeno.

Obrazložitev

Prepoved odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov na odlagališča bi bilo treba izraziti v strožji obliki.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje olajšala ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

(7)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev jasnih in ambicioznih ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje spodbudila naložbe v ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na najnižji ravni hierarhije ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na odlagališča je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo. S tem zmanjšanjem bi se lahko preprečilo tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežile doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morali tistim državam članicam, ki bi imele na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, omogočiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, določenega v tej direktivi.

(8)  Postopno zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališča na najnižjo možno raven je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu dejansko predelali, kot je določeno v Direktivi 2008/98/ES. Postopno zmanjšanje odlaganja na najnižjo možno raven bo v mnogih državah članicah zahtevalo zelo spremenjeno ravnanje z odpadki. Z izboljšanimi statističnimi podatki o zbiranju in obdelavi odpadkov ter izboljšano sledljivostjo tokov odpadkov bo mogoče preprečiti tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežilo doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov. Glede na to, da so v nekaterih državah članicah nedavne naložbe pripeljale do presežnih zmogljivosti za energijsko predelavo ali mehansko-biološko obdelavo, je zelo pomembno, da se izvajalcem dejavnosti ravnanja z odpadki in državam članica pošlje jasno sporočilo, naj se izognejo naložbam, ki niso združljive z dolgoročnimi cilji, določenimi v okvirnih direktivah o odlagališčih in odpadkih. Zato bi lahko razmislili o omejitvi sežiganja komunalnih odpadkov v skladu s cilji glede njihove priprave za ponovno uporabo in recikliranje iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in člena 5 Direktive 1999/31/ES. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morali tistim državam članicam, ki bi imele na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, omogočiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, določenega v tej direktivi.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Da bi dosegli cilje te direktive in podprli prehod na krožno gospodarstvo, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij ter zgledov dobre prakse med državami članicami in med različnimi gospodarskimi sektorji. To izmenjavo bi lahko pospešili s komunikacijskimi platformami, ki bi pripomogle k ozaveščanju o novih industrijskih rešitvah, omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi in prispevale k povezovanju industrije odpadkov in drugih sektorjev ter tako podprle industrijsko simbiozo.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b)  Komisija bi morala spodbujati usklajevanje ter izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami, regionalnimi in še posebej lokalnimi organi ter v to vključiti vse ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji ter okoljskimi in potrošniškimi organizacijami.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8c)  Za ustrezno izvajanje te direktive je treba zagotoviti, da bodo lokalni organi na območjih odlagališč priznani kot pomembni akterji, saj jih posledice odlaganja odpadkov na odlagališča neposredno zadevajo. Zato bi bilo treba v občinah in nadobčinskih enotah, v katerih bodo zgrajena odlagališča, poskrbeti za predhodno javno in demokratično posvetovanje, za lokalno prebivalstvo pa bi bilo treba zagotoviti ustrezno nadomestilo.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8d)  Da bi zagotovili ustrezno izvajanje prava Unije in nacionalnega prava, bi morala Komisija poskrbeti, da se za vsako odlagališče v Uniji opravi revizija.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev.

(9)  Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev ter spodbujati izmenjavo zgledov dobre prakse med različnimi deležniki.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistven element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

(11)  Podatki in informacije, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost predloženih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi morale države članice pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljati skupno metodologijo, ki naj jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in nacionalnimi organi, odgovornimi za ravnanje z odpadki.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za dopolnjevanje ali spreminjanje Direktive 1999/31/ES, zlasti z namenom prilagoditve njenih prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členom 16. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Spremembe prilog bi morale biti mogoče le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija v zvezi s Prilogo II morala upoštevati splošna načela in postopke za analiziranje ter merila za prevzem odpadkov, kot so določeni v Prilogi II. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna merila in testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti za vsak posamezni razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, vključno s podzemnimi skladišči. Predloge za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami bi Komisija, kjer je ustrezno, morala preučiti za sprejem v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.

(12)  Da bi se spremenila Direktiva 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo njenih prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se ta izvedejo v skladu z načeli, določenimi v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejmeta istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. Spremembe prilog bi morale biti mogoče le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija v zvezi s Prilogo II morala upoštevati splošna načela in postopke za analiziranje ter merila za prevzem odpadkov, kot so določeni v Prilogi II. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna merila in testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti za vsak posamezni razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, vključno s podzemnimi skladišči. Komisija bi morala po potrebi razmisliti o sprejetju predlogov za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.

Obrazložitev

Uskladitev z medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členom 3(3), točko 3.5 Priloge I in točko 5 Priloge II. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta17 .

(13)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opredelitvijo odlaganja nenevarnih odpadkov, določitvijo metode za določanje koeficienta prepustnosti odlagališč pod določenimi pogoji in oblikovanjem evropskega standarda za vzorčenje odpadkov, saj je vzorčenje lahko glede reprezentativnosti in postopkov zelo težavno, ker so različni odpadki heterogeni. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

__________________

__________________

17 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

17 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Obrazložitev

Uskladitev z Lizbonsko pogodbo.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Komisija in države članice bi morale poskrbeti za pripravo načrtov za trajnostno predelavo ter trajnostno alternativno uporabo odlagališč in območij, prizadetih zaradi odlagališč.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b)  Ta direktiva je bila sprejeta ob upoštevanju zavez iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 in jo je treba izvajati in uporabljati v skladu s smernicami sporazuma.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 1 – odstavek -1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  Členu 1 se doda naslednji odstavek:

 

-1.   Postopna opustitev odlaganja odpadkov na odlagališča je osnovni pogoj za prehod Unije na krožno gospodarstvo.

Obrazložitev

Pomembno je, da se v splošni cilj direktive vključi tudi to, da je postopna opustitev odlaganja odpadkov na odlagališča bistvena za prehod na krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Direktiva 1999/31/ES

Člen 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „komunalni odpadki“, „nevaren odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*);

(a)  uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „komunalni odpadki“, „nevaren odpadek“, „nenevaren odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*);

__________________

__________________

(*) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(*) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Obrazložitev

Vstavijo se ustrezne opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2008/98/ES, tudi „nenevaren odpadek“.

Predlog spremembe   24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 2 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)   vstavi se naslednja točka aa:

 

„(aa)  „ostanki odpadkov“ so odpadki, nastali pri postopku obdelave ali predelave, vključno z recikliranjem, ki jih ni mogoče nadalje predelati in jih je treba zato odstraniti;“

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 2 – točka m

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ba)   točka m se spremeni:

(m)   "biorazgradljivi odpadki" so kakršnikoli odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo, kakršni so prehranski in vrtnarski odpadki ter papir in karton;

“(m)   „biorazgradljivi odpadki“ so prehranski in vrtnarski odpadki, papir, karton, les in kateri koli drugi odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo;

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 3 – odstavek 3

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1a)  v členu 3 se odstavek 3 spremeni:

3.  Brez vpliva na Direktivo 75/442/EGS lahko države članice po lastni izbiri izjavijo, da se odlaganje nenevarnih odpadkov, kot ga opredeli odbor, ustanovljen po členu 17 te direktive, ki niso inertni odpadki ter nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi in skladiščenju mineralnih surovin in v kamnolomih in ki se odlagajo tako, da se preprečuje onesnaževanje okolja ali nevarnost za zdravje ljudi, lahko izvzame iz predpisov Priloge I v točkah 2, 3.1, 3.2 in 3.3 k tej direktivi.

„3.  Brez vpliva na Direktivo 75/442/EGS lahko države članice po lastni izbiri izjavijo, da se odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso inertni odpadki ter nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi in skladiščenju mineralnih surovin in v kamnolomih in ki se odlagajo tako, da se preprečuje onesnaževanje okolja ali nevarnost za zdravje ljudi, lahko izvzame iz predpisov Priloge I v točkah 2, 3.1, 3.2 in 3.3 k tej direktivi. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli, kaj šteje za odlaganje nenevarnih odpadkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).“

Obrazložitev

Uskladitev z Lizbonsko pogodbo.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

1.  Države članice pripravijo nacionalno strategijo za zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, proizvodnjo bioplina ali regeneracijo snovi/energije. V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.

1.  Države članice v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, odgovornimi za ravnanje z odpadki, pripravijo nacionalno strategijo za postopno opustitev biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališča, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, proizvodnjo bioplina in snovno predelavo, če pa omenjeni postopki niso možni, z energijsko predelavo. V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 3 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členoma 11(1) in 22 Direktive 2008/98/ES.“;

(f)  odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 11(1) in členom 22 Direktive 2008/98/ES, ter embalaža in embalažni odpadki, kot so opredeljeni v členu 3 Direktive 94/62/ES;

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na 10 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov

5.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 letna količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.   Države članice od 31. decembra 2030 dalje na odlagališčih za nenevarne odpadke prevzemajo samo ostanke komunalnih odpadkov.

Predlog spremembe   31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 6 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Estoniji, Grčiji, Hrvaški, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaški se lahko da na voljo dodatnih pet let za uresničitev cilja iz odstavka 5. Država članica obvesti Komisijo o svoji nameri o uporabi te določbe najpozneje 24 mesecev pred iztekom roka iz odstavka 5. V primeru podaljšanja roka država članica sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odloženih komunalnih odpadkov na 20 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov do leta 2030.

Država članica lahko zaprosi za petletno podaljšanje roka, da bi lahko dosegla cilj iz odstavka 5, če je leta 2013 na odlagališča odložila več kot 65 % svojih komunalnih odpadkov;

 

Država članica predloži prošnjo za podaljšanje roka Komisiji do 31. decembra 2028.

Predlog spremembe   32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 6 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obvestilu mora biti priložen načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s cilji do novega roka. Ta načrt mora vsebovati tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.

Prošnji za podaljšanje se priloži načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s ciljem do novega roka. Ta načrt se pripravi na podlagi ocene obstoječih načrtov ravnanja z odpadki in vsebuje tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.

 

Poleg tega načrt iz tretjega pododstavka izpolnjuje vsaj naslednje zahteve:

 

(a)   uporablja ustrezne ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES;

 

(b)   iz njega je razvidna učinkovita in uspešna uporaba strukturnih in kohezijskih skladov v obliki dokazljivih dolgoročnih naložb, namenjenih financiranju razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za uresničitev ustreznih ciljev;

 

(c)   zagotavlja visokokakovostne statistične podatke in vsebuje jasne napovedi glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki in oddaljenosti od ciljev iz odstavka 5 tega člena, členov 5 in 6 Direktive 94/62/ES ter člena 11(2) Direktive 2008/98/ES;

 

(d)   določa programe preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 29 Direktive 2008/98/ES.

 

Komisija oceni, ali so zahteve iz točk (a) do (d) četrtega pododstavka izpolnjene.

 

Če Komisija ne poda pripomb na predloženi načrt v petih mesecih od datuma njegovega prejema, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.

 

Če Komisija poda pripombe na predloženi načrt, od zadevne države članice zahteva, da v dveh mesecih od prejema pripomb predloži revidiran načrt.

 

Komisija revidirani načrt oceni v dveh mesecih od njegovega prejema ter pisno odobri ali zavrne prošnjo za podaljšanje roka. Če Komisija ne sprejme sklepa v navedenem roku, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.

 

Komisija v dveh mesecih od datuma sklepa o tem obvesti Svet in Evropski parlament.

Predlog spremembe   33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 5, da po potrebi zastavi strožje cilje in uvede omejitve za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki, na odlagališča. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj s predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

7.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2018 preuči možnost zastavitve cilja in omejitve za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki, na odlagališča. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe   34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  v členu 5 se doda naslednji odstavek:

 

7a.  Komisija podrobneje preuči izvedljivost predloga zakonodajnega okvira za razširjeno rudarjenje na odlagališčih, da bi omogočila pridobivanje sekundarnih surovin, ki se nahajajo na obstoječih odlagališčih. Države članice do 31. decembra 2025 popišejo obstoječa odlagališča in navedejo njihov potencial za razširjeno rudarjenje na odlagališčih ter si izmenjajo informacije.

Obrazložitev

Razširjeno rudarjenje na odlagališčih ne omogoča zgolj pridobivanja dragocenih materialov, ki jih je mogoče ponovno vključiti v krog, temveč omogoča tudi ponovno uporabo zemljišč glede na to, da se večji del 500.000 odlagališč v EU nahaja na (pol)urbanih območjih.

Predlog spremembe   35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 a – odstavek 2 – uvodni stavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Poročila iz odstavka 1 vključujejo:

2.  Poročila iz odstavka 1 so dana na voljo javnosti in vključujejo:

Predlog spremembe   36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 a – odstavek 2 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

„(ba)  primere najboljše prakse, ki se uporabljajo po vsej Uniji in lahko služijo kot smernice za napredovanje pri uresničevanju cilja iz člena 5.“

Predlog spremembe   37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  vstavi se naslednji člen 5b:

 

Člen 5b

 

Izmenjava primerov najboljše prakse in informacij

 

Komisija vzpostavi platformo, prek katere si lahko Komisija in države članice redno in strukturirano izmenjujejo primere najboljše prakse in informacije o izvajanju zahtev iz te direktive v praksi. Ta izmenjava bo pomagala zagotoviti ustrezno upravljanje, izvrševanje, čezmejno sodelovanje in izmenjavo primerov najboljše prakse, kot so dogovori za inovativnost in medsebojni strokovni pregled. Poleg tega platforma spodbuja pionirje in omogoča razvojne preskoke. Komisija da rezultate platforme na voljo javnosti.

Obrazložitev

Izmenjava primerov najboljše prakse in informacij je pomembna, da se državam članicam omogoči uresničitev ciljev.

Predlog spremembe   38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 6 – točka a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(3b)   v členu 6 se točka a spremeni:

„(a)  da se na odlagališčih odlagajo samo odpadki, ki so bili obdelani. Ta določba se ne uporablja za inertne odpadke, ki jih tehnično ni mogoče obdelati, niti za kakršne koli druge, pri katerih takšna obdelava ne prispeva k ciljem te direktive iz člena 1 z zmanjšanjem količine odpadkov ali nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje;“

„(a)  da se na odlagališčih odlagajo samo odpadki, ki so bili obdelani. Ta določba se ne uporablja za inertne odpadke, ki jih tehnično ni mogoče obdelati, niti za nobene druge odpadke, pri katerih takšna obdelava ne prispeva k ciljem te direktive iz člena 1 z zmanjšanjem količine odpadkov ali nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje, vendar le, če država članica dosega cilje glede zmanjšanja nastajanja odpadkov iz člena 5(2) te direktive in cilje glede recikliranja iz člena 11 Direktive 2008/98/ES;“

Predlog spremembe   39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 1999/31/ES

Člen 6 – točka a –drugi pododstavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V členu 6(a) se doda naslednji stavek:

(4)  V točki a člena 6 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti v skladu s to točko, ne ogrožajo doseganja ciljev Direktive 2008/98/ES, zlasti cilja povečanja priprave za ponovno uporabo in recikliranje, kot je določen v členu 11 navedene direktive.“

„Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti v skladu s to točko, ne ogrožajo doseganja ciljev Direktive 2008/98/ES, zlasti ciljev hierarhije ravnanja z odpadki in povečanja priprave za ponovno uporabo in recikliranje, kot določeno v členu 11 navedene direktive.“

Predlog spremembe   40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 1999/31/ES

Člen 15 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].

1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 12 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo o cilju iz člena 5(5) zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].

Predlog spremembe   41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 15a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 15a

 

Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo

 

Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in sprejmejo druge ukrepe za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tiste iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES.“

Predlog spremembe   42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 15 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 15b

 

Določanje koeficienta prepustnosti odlagališča

 

Komisija z izvedbenimi akti razvije in odobri metodo za določanje koeficienta prepustnosti odlagališča na terenu in za celotno območje odlagališča. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).“

Obrazložitev

Uskladitev z Lizbonsko pogodbo.

Predlog spremembe   43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 c (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 15 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6c.  vstavi se naslednji člen 15c:

 

„Člen 15 c

 

Evropski standard za vzorčenje odpadkov

 

Komisija z izvedbenimi akti razvije evropski standard za vzorčenje odpadkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, lahko države članice uporabljajo nacionalne standarde in postopke.“

Obrazložitev

Uskladitev z Lizbonsko pogodbo.

Predlog spremembe   44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Direktiva 1999/31/ES

Člen 17a – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija se v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje posamezna država članica.

Obrazložitev

Uskladitev z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016.

Predlog spremembe   45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Priloga I – točka 3.5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  v Prilogi I se točka 3.5 črta

Obrazložitev

Uskladitev z Lizbonsko pogodbo.

Predlog spremembe   46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Priloga II – točka 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b)  v Prilogi II se točka 5 črta

Obrazložitev

Uskladitev z Lizbonsko pogodbo.

(1)

UL C 264, 20.7.2016, str. 98.

(2)

UL C 17, 18.1.2017, str. 46.


OBRAZLOŽITEV

Poročevalka se je v okviru horizontalnega pristopa odločila, da se bo osredotočila na tista področja, na katerih EU prinaša jasno dodano vrednost.

V ta namen poročilo podpira učinkovito ukrepanje v podporo učinkoviti rabi virov in zmanjševanju nastajanja odpadkov in njihovega vpliva na okolje, da bi dejansko spodbudili prehod na krožno gospodarstvo.

Krožno gospodarstvo je v prvi vrsti učinkovit gospodarski model, kar zadeva vire, katerih rabo izboljšuje in hkrati zmanjšuje, istočasno pa obravnava težave v zvezi z dobavo surovin. To zagotavlja večje varstvo okolja ter hkrati spodbuja tudi ponovno industrializacijo in krepi evropsko konkurenčnost na svetovni ravni, spodbuja pa tudi ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in novih poslovnih priložnosti.

Za takšne sistemske spremembe je potrebna ambiciozna politika, ki bo temeljila na jasnem zakonodajnem okviru, s pomočjo katerega bo mogoče poslati prave signale vlagateljem. Evropska zakonodaja brez jasnih opredelitev in zavezujočih ciljev bi lahko ogrozila napredek pri tem prehodu.

Poročevalka želi spomniti, da je glavni cilj sedmega okoljskega akcijskega programa Unijo preoblikovati v zeleno in nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito uporablja vire.

Za to pa je potrebna sprememba paradigme, da bi presegli samo ravnanje z odpadki in sprejeli politike, s katerimi bodo priznani kot dejanski viri. Za uresničitev tega cilja je treba celovito izvajati evropsko zakonodajo o odpadkih, in sicer prek dosledne uporabe hierarhije ravnanja z odpadki, dopolnile pa bi jo dodatne pobude, namenjene zmanjšanju proizvodnje odpadkov. Poročevalka na več mestih opozarja, da je treba upoštevati, da mora krožno gospodarstvo vprašanje ravnanja z odpadki v prvi vrsti obravnavati z vidika preprečevanja, v drugi vrsti pa z vidika zagotovitve njihove vrnitve v proizvodne procese.

Direktiva o odlagališčih

Količina na odlagališčih odloženih odpadkov je močan pokazatelj in omejitve v zvezi z odlaganjem odpadkov na odlagališčih se lahko uporabljajo kot vzvod v okviru krožnega gospodarstva. Cilji iz direktive o odlagališčih in iz okvirne direktive o odpadkih so med seboj povezani – zmanjšanje količine na odlagališčih odloženih odpadkov je mogoče doseči samo z višje zastavljenimi cilji glede zbiranja in recikliranja odpadkov in mora biti z njimi tudi tesno povezano. Odlaganje odpadkov na odlagališčih bi moralo biti samo zadnja možnost za odpadke, ki jih ni mogoče niti preprečiti niti reciklirati ali predelati ali pa vsaj količinsko čim bolj zmanjšati in razkužiti. Poročevalka zato pozdravlja predlog Komisije o spremembi direktive o odlagališčih ter o nadaljnji omejitvi odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih.

Predlog Komisije uvaja cilj, v skladu s katerim bi bilo od leta 2030 dalje na odlagališčih odloženih največ 10 % ustvarjenih komunalnih odpadkov. Določa tudi neobvezno dodatno prehodno obdobje petih let za sedem posebej navedenih držav članic. Poleg tega uvaja sistem zgodnjega opozarjanja v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje in spreminja shemo poročanja. Ne nazadnje pa tudi posodablja določbe sekundarne zakonodaje.

Poročevalka podpira večino omenjenih elementov, predlaga pa, da bi spremenili nekatere vidike predloga, da bi bil bolj usklajen in ambiciozen, in zlasti predlaga:

Postopno opuščanje namesto zmanjševanja odlaganja odpadkov na odlagališčih:

Kot je pojasnjeno zgoraj, bi moralo biti odlaganje odpadkov na odlagališčih dolgoročno dovoljeno samo, če ni drugih možnosti. Čeprav to morda ne bo takoj neposredno vplivalo na izvajanje, je zelo pomembno v celotnem besedilu uporabljati jasen jezik in poudariti, da zmanjšanje količine ni cilj samo po sebi, temveč bi moral služiti kot sredstvo za dosego trajnostnega upravljanja virov. Zato bi bilo treba v besedilu navesti, da se na odlagališčih odlagajo samo obdelani odpadki, ki jih ni mogoče več reciklirati.

Postopen pristop k ambicioznejšemu cilju za leto 2030:

Izkušnje kažejo, da je treba izvajanje okoljske zakonodaje stalno spremljati. Poročevalka določa še bolj ambiciozen cilj, da bi delež na odlagališčih odloženih ostankov odpadkov leta 2030 namesto 10 % znašal 5 %, kar bolje odraža koncept krožnega gospodarstva.

Dodatno prehodno obdobje za države članice, ki se pri izvajanju soočajo z izzivi:

Čeprav poročevalka pozdravlja prožen pristop, ki ga predlaga Komisija, je vključitev sedmih izbranih države članice na seznam samovoljna, nepravična in slabo vpliva na motivacijo vseh udeleženih strani. Poročevalka predlaga, da naj obdobje odloga temelji na preglednih in razumljivih merilih, hkrati pa naj se oblikuje jasen postopek odobritve za morebitna odstopanja.

Morebitno omejitev odlaganja nenevarnih nekomunalnih odpadkov na odlagališčih:

Poročevalka obžaluje, da predlog Komisije ni bolj ambiciozno zastavljen, kar zadeva odpadke iz drugih virov, ki niso občine, in predlaga, da se pregled in ustrezen prostovoljni cilj predvidita že za leto 2018.

Enotne določbe za določanje koeficienta prepustnosti odlagališča in za vzorčenje odpadkov:

Poročevalka ugotavlja, da se Komisija izogiba izpolnjevanju svojih nalog, kot so določene v Prilogah I in II. A te določbe so potrebne za varno obratovanje odlagališč. Zato poročevalka predlaga zelo jasno besedilo, da bo Komisija lahko oblikovala in sprejela potrebne tehnične določbe.


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (8.11.2016)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

(COM(2015)0594 – C7-0384/2015 – 2015/0274(CNS))

Pripravljavec mnenja: Pavel Telička

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 2. decembra 2015 sprejela nov sveženj o krožnem gospodarstvu, ki vsebuje akcijski načrt za krožno gospodarstvo in štiri zakonodajne predloge o odpadkih. Namen tega zakonodajnega predloga je določiti cilje za zmanjšanje količine odpadkov, tudi za odlaganje na odlagališčih, ponovno uporabo in recikliranje, ki naj bi jih izpolnili do leta 2030. Poleg tega uvaja ambiciozen in verodostojen dolgoročni načrt za ravnanje z odpadki in recikliranje.

Čeprav je odbor ITRE sklenil razdeliti sveženj na štiri ločene dosjeje, so med seboj tesno povezani. Številne spremembe v zvezi s statističnimi podatki in opredelitvami odpadkov so predstavljene v okvirni direktivi o odpadkih, cilji in obveznosti na podlagi teh opredelitev ali statističnih podatkov pa so zajeti v ostalih treh direktivah. Zato je treba zagotoviti skladnost med vsemi dosjeji.

Pripravljavec mnenja pozdravlja spremenjeni predlog Komisije, saj gre za širši, bolj celosten in tudi bolj realističen pristop. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je bistveno za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami in za učinkovito ravnanje z odpadki v EU. Nedvomno pa so na tem področju potrebne nadaljnje izboljšave. Cilji, ki jih predlaga Evropska komisija, morajo biti ambiciozni, a realistični in uresničljivi za vse države članice, v nasprotnem primeru bi EU grozila drobitev notranjega trga ter nevključujoč in neenakomeren razvoj na tem področju. Prava pot naprej je dolgoročna vizija z dovolj ambiciozno zastavljenimi cilji. Pripravljavec mnenja ima še vedno pomisleke glede metodologije, uporabljene pri določanju ciljev, in to ne glede na njihovo ustreznost. Ko bodo zbrani zanesljivi in primerljivi podatki, bo treba cilje in želje pregledati ter jih ustrezno spremeniti. Pripravljavec mnenja tudi obžaluje, da je predlog premalo osredotočen na izobraževanje in obveščanje, ki bi morala biti v središču preobrazbe.

Namen sprememb direktiv o odlaganju odpadkov na odlagališčih je izboljšati ravnanje z odpadki v EU z uvedbo omejitev za odlaganje na odlagališčih do leta 2030 in dodatnimi omejitvami glede ločeno zbranih odpadkov, vključno z biološkimi. Ta predlog bi moral spodbuditi nadaljnje ločevanje in recikliranje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki (glej okvirno direktivo o odpadkih). Pripravljavec mnenja predlog pozdravlja in meni, da so opredelitve in natančni statistični podatki osnova vse zakonodaje o odpadkih in nujno potrebni za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev evropske zakonodaje o odpadkih in krožnem gospodarstvu.

Poudariti želi, da je pomembno izmenjavati informacije in primere dobre prakse – ne le na ravni EU, temveč tudi med različnimi sektorji gospodarstva, vključno s panogo odpadkov, in finančnim sektorjem. To bi bilo mogoče doseči z vzpostavitvijo komunikacijske platforme, ki bi pomagala ozaveščati o novih industrijskih rešitvah in bi omogočila boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi in industrijsko simbiozo, kar bi utegnilo znatno prispevati k prehodu na bolj krožno gospodarstvo. Pripravljavec mnenja meni, da bi lahko finančna sredstva, ki jih bo Komisija namenila za prehod, uporabili tudi za raziskovalne projekte o ravnanju z odpadki, zlasti nevarnimi.

Poleg tega pozdravlja predlog, da bi za države članice poenostavili obvezno poročanje, čeprav nekaterih delov predloga ni mogoče nedvoumno razlagati. Komisija predlaga tudi sistem, po katerem bi poročali vsaka tri leta, vendar je vprašanje, kako bodo ti roki izvedljivi v praksi in kdaj po prenosu te direktive se bo postopek poročanja začel, da bo dovolj časa za premislek in morebitne nadaljnje ukrepe.

Pripravljavec mnenja podpira omejitve glede odlaganja bioloških odpadkov na odlagališčih, a meni, da bi jih bilo treba obvezno zbirati ločeno ter da bi bilo treba v okvirni direktivi o odpadkih to bolj poudariti. Zato bo predlagal nadaljnje spremembe na področju obveznega ločenega zbiranja bioloških odpadkov v okvirni direktivi o odpadkih, da bi vzpostavili jasno povezavo med obema dosjejema.

Glede absolutne količine odpadkov, ki nastanejo v posameznih državah članicah, so velike razlike. Pri metodi izračuna za cilje glede odlagališč, ki jih je predlagala Komisija (v odstotkih), to ne pride dovolj do izraza. Pripravljavec mnenja je prepričan, da bi morala Komisija oceniti tudi dodatni cilj glede skupne količine odpadkov, ki se smejo odložiti na odlagališča, in sicer izračunano na kilogram na osebo na leto. S tem bi olajšali primerjave med državami članicami in bi lahko bolje ocenili preprečevanje nastajanja odpadkov, kar je najvišja raven v hierarhiji ravnanja z odpadki. Na ta način bi prispevali k zmanjšanju skupne količine odpadkov, ki nastanejo vsako leto.

Pripravljavec mnenja želi opozoriti, da je treba veljavno zakonodajo o odpadkih pravilno izvajati in izvrševati. Komisija bi morala pri vseh svojih nadaljnjih ukrepih upoštevati obveznosti, določene v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.

(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov, pospeševanja energetskega prehoda in povečevanja energetske učinkovitosti ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva, kar bo omogočilo, da bo Unija manj odvisna od naravnih virov.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES14 glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba spremeniti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine15, tako da se zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke.

(2)  Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES14 glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba revidirati, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine15, tako da se postopno zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke in na koncu popolnoma ukine.

__________________

__________________

14 Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

14 Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

15 COM(2008)0699 in COM(2014)0297.

15 COM(2008)0699 in COM(2014)0297.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki). Pri izvajanju teh omejitev odlaganja na odlagališča bi bilo treba upoštevati tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost recikliranja ali druge predelave ostankov ločeno zbranih odpadkov.

(5)  Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki). Še naprej bi bilo treba spodbujati izboljšave v tehnični, okoljski in ekonomski izvedljivosti, da bi čimbolj zmanjšali količino ostankov ločeno zbranih odpadkov.

Obrazložitev

Ločeno zbrani odpadki, ki jih je mogoče reciklirati, ne bi smeli končati na odlagališču. Potrebne so dodatne naložbe, da bi zmanjšali količino ostankov.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno sprejeti nadaljnje omejitve odlaganja biorazgradljivih odpadkov na odlagališča, tako da se prepove takšno odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES.

(6)  Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje zaradi emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno sprejeti nadaljnje omejitve odlaganja na odlagališča, tako da se prepove odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki bi jih bilo treba v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES zbirati ločeno. Komisija in države članice bi morale spodbujati uporabo alternativnih postopkov za trajnostno ravnanje z biorazgradljivimi odpadki v skladu z novimi tehnologijami in tehnikami, kot so kompostiranje z deževniki in biološka razgradnja.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje olajšala ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

(7)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev jasnih ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča in oblikovanje okvirnega programa s časovnim razporedom za njihovo uresničevanje bi morala nadalje spodbujati in olajšati ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov. Poleg tega bi morali ti ambiciozni cilji zagotoviti ustrezen okvir za spodbujanje večjih javnih in zasebnih naložb v infrastrukturo, raziskave in spretnosti ter preprečiti, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na odlagališča je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo. S tem zmanjšanjem bi se lahko preprečilo tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežile doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morale tiste države članice, ki lahko dobijo na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, dobiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, kot je določen v tej direktivi.

(8)  Postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na odlagališča je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja, določeno v Direktivi 2008/98/ES. Postopno zmanjševanje odlaganja bo v številnih državah članicah znatno spremenilo ravnanje z odpadki. Z izboljšanimi statističnimi podatki o zbiranju in obdelavi odpadkov naj bi bilo mogoče preprečiti tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežile doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz istega razloga in za preprečitev škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da se bodo na odlagališča odlagali samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežnih zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov in bo prispevalo k visoki kakovosti razvrščenega materiala. Zato se zaradi prizadevanj za ukinitev odlaganja odpadkov ne smejo povečati količine in kapacitete sežiganja odpadkov ter prekomerna uporaba odlagališč. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morale tiste države članice, ki lahko dobijo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, dobiti tudi več časa, da bi dosegle cilj zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, kot je določen v tej direktivi. Zagotoviti je tudi treba, da se bodo pošiljke odpadkov obdelale čim bolj stroškovno učinkovito in trajnostno v skladu z načeli in zahtevami Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta1a, zlasti v skladu z načelom bližine, prednosti predelave in samozadostnosti, zato bi bilo treba pošiljke ustrezno nadzorovati in usklajevati in tako zagotoviti, da se bodo izvajale v skladu z načeli in temelji krožnega gospodarstva.

 

_____________________

 

1a Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2016 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo ustrezno uvesti cilj za skupno količino odpadkov, komunalnih odpadkov ali vseh vrst odpadkov ne glede na izvor, ki se smejo odlagati na odlagališčih, izračunano na kilogram na osebo na leto. Tovrsten cilj bi olajšal primerjave med državami članicami in omogočil boljšo oceno preprečevanja odpadkov, kar je najvišja raven v hierarhiji ravnanja z odpadki. Na ta način bi tudi prispevali k zmanjšanju skupne letne količine odpadkov.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b)  Da bi pomagala doseči cilje Direktive 1999/31/ES, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij in najboljše prakse med državami članicami, podnacionalnimi organi (zlasti če je prav ta upravna raven pristojna za ravnanje z odpadki) in med različnimi gospodarskimi sektorji, vključno z industrijo odpadkov in finančnim sektorjem. To bi lahko dosegla z vzpostavitvijo komunikacijskih platform, ki bi pomagale ozaveščati o novih industrijskih rešitvah in omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi, pomagale pa bi tudi povezati industrijo odpadkov in finančni sektor ter bi podpirale industrijsko simbiozo, saj bi se morali vedno zavedati, da je bistvenega pomena ohraniti konkurenčnost evropske industrije.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev.

(9)  Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev ter spodbujati izmenjavo dobre prakse med različnimi deležniki.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

(11)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo usklajene metodologije zbiranja in obdelave podatkov in z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih (to bi moral biti Eurostat), črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov, ki bi morali biti v usklajeni obliki. Zanesljivo sporočanje primerljivih statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi morale države članice pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljati najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Odlaganje nevarnih odpadkov, ki se zbirajo skupaj s nenevarnimi odpadki (komunalnimi, industrijskimi in drugimi odpadki), lahko pomeni tveganje za zdravje ljudi in okolje. K zmanjšanemu odlaganje teh odpadkov na odlagališčih bi lahko pomagali raziskovalni programi o obdelavi nevarnih odpadkov. Za te programe bi torej lahko uporabili sredstva Unije, namenjena za podporo prehodu na krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Ta direktiva je bila sprejeta ob upoštevanju zavez iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 in jo je treba izvajati in uporabljati v skladu s smernicami iz tega sporazuma.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 2 – točka m

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ba)  točka (m) se nadomesti z naslednjim:

(m)   "biorazgradljivi odpadki" so kakršnikoli odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo, kakršni so prehranski in vrtnarski odpadki ter papir in karton;

(m)   ‚biorazgradljivi odpadki‘ so prehranski in vrtni odpadki ter papir in karton ter les in neživalski kmetijski odpadki, kot so slama, ter vsi drugi odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo;

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

1.  Države članice pripravijo nacionalno strategijo za zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, proizvodnjo bioplina ali regeneracijo snovi/energije. V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.

1.  Države članice pripravijo nacionalno strategijo za pospešeno zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, proizvodnjo bioplina ali regeneracijo snovi/energije. V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 1999/31/ES

Člen 5 – odstavki 5 do 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na 10 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov.

5.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na 10 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov.

 

5a.  Države članice od 31. decembra 2030 dalje na odlagališčih za nenevarne odpadke prevzemajo samo ostanke nenevarnih komunalnih, komercialnih in industrijskih odpadkov.

6.  Estoniji, Grčiji, Hrvaški, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaški se lahko da na voljo dodatnih pet let za uresničitev cilja iz odstavka 5. Država članica obvesti Komisijo o svoji nameri o uporabi te določbe najpozneje 24 mesecev pred iztekom roka iz odstavka 5. V primeru podaljšanja roka država članica sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odloženih komunalnih odpadkov na 20 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov do leta 2030.

6.  Estoniji, Grčiji, Hrvaški, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaški se lahko da na voljo dodatnih pet let za uresničitev cilja iz odstavka 5. Država članica obvesti Komisijo o svoji nameri o uporabi te določbe najpozneje 24 mesecev pred iztekom roka iz odstavka 5. V primeru podaljšanja roka država članica sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odloženih komunalnih odpadkov na 20 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov do leta 2030.

Obvestilu mora biti priložen načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s cilji do novega roka. Ta načrt mora vsebovati tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.

Obvestilu mora biti priložen načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s cilji do novega roka. Ta načrt mora vsebovati tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.

7.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 5, da po potrebi zastavi strožje cilje in uvede omejitve za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki, na odlagališča. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj s predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“

7.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 5, da ga po izvedbi ocene učinka po možnosti dodatno zmanjša na 5 %, in uvede omejitve za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki, na odlagališča. Poleg tega oceni, ali je primerno uvesti cilj glede skupne količine odpadkov, ki se lahko odložijo na odlagališčih, ki bi bil na primer izražen v kilogramih na osebo na leto na odobrenem območju. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj s predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 8 – točka a – točka iii

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(4a)  V členu 8(a) se točka iii nadomesti z naslednjim:

„(iii)  da odlagališče obratuje, tako da so sprejeti potrebni ukrepi za preprečitev nesreč in omejitev njihovih posledic;

„(iii)   da odlagališče obratuje, tako da se vedno izvajajo preventivni ukrepi za zmanjšanje nevarnosti nesreč in s tem povezanih posledic;

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Člen 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 14a

 

Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo

 

1.   Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente ali druge ukrepe. Države članice lahko v ta namen uporabijo ekonomske instrumente ali druge ukrepe, navedene v Prilogi IIIa.

 

2.   Države članice najpozneje do [vstaviti datum osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in vsakih pet let po tem datumu Komisiji sporočijo posebne ekonomske instrumente ali druge ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 1.“

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 1999/31/ES

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].

1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. V skladu z usklajeno metodologijo zbirajo, obdelajo in sporočijo primerljive podatke v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki podpira cilje glede ponovne uporabe podatkov in odprtih podatkov, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].

2.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem ciljev, določenih v členu 5(2), sporočijo do 1. januarja 2025.

2.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem ciljev, določenih v členu 5(2), sporočijo do 1. januarja 2025.

3.  Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti.

3.  Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti. Poročilo o preverjanju kakovosti se pripravi v usklajeni obliki.

4.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.

4.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov ter razpoložljivost odprtih podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi devet mesecev po tem, ko države članice prvič sporočijo podatke, in nato vsaka tri leta.

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2) te direktive.“

5.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 17a, s katerimi določi obliko za sporočanje primerljivih podatkov ter usklajeno metodologijo v skladu z odstavkom 1 in za poročilo o preverjanju kakovosti iz odstavka 3.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Direktiva 1999/31/ES

Člen 17 a – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16 se na Komisijo prenesejo za nedoločen čas od [vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].

2.  Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15 in 16 se na Komisijo prenesejo za nedoločen čas od [vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Direktiva 1999/31/ES

Člen 17 a – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15 in 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Priloga 1 – odstavek 1 – točka 1.1 – točka e

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(9a)  V Prilogi I se točka 1.1(e) nadomesti z naslednjim:

„(e)  varstva narave ali kulturne dediščine na območju;

„(e)  tveganja za lokalne ekosisteme in avtohtone živalske vrste ter kulturno dediščino na posameznem območju.“;

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Priloga III a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)   Doda se Priloga IIIa, kot je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Priloga (novo)

Direktiva 1999/31/ES

Priloga III a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

PRILOGA

 

Doda se Priloga IIIa:

 

„Priloga IIIa

 

Instrumenti za spodbujanje vzpostavitve hierarhije ravnanja z odpadki in prehoda na krožno gospodarstvo

 

1. Ekonomski instrumenti:

 

1.1.  postopno zviševanje dajatev in/ali pristojbin za odlaganje na odlagališčih za vse kategorije odpadkov (komunalni, inertni in drugi);

 

1.2.  uvedba ali povišanje dajatev in/ali pristojbin za sežiganje odpadkov;

 

1.3.  programi neposredne zaščite cen za spodbujanje ponovne uporabe, popravila in recikliranja;

 

1.4.  internalizacija pozitivnih in negativnih zunanjih stroškov, povezanih z recikliranjem in primarnimi surovinami;

 

1.5.  uvedba nizkega ali ničelnega davka na dodano vrednost za popravilo, material za popravilo in prodajo rabljenih proizvodov;

 

1.6.  postopna razširitev sistemov „odvrzi in plačaj“ na vse ozemlje držav članic, da bi povzročitelje komunalnih odpadkov spodbudili k zmanjšanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju svojih odpadkov;

 

1.7.  zelene dajatve ali napredne pristojbine za odstranjevanje, ki veljajo za proizvode, za katere ni shem odgovornosti proizvajalca;

 

1.8.  ukrepi za večjo stroškovno učinkovitost obstoječih in prihodnjih shem odgovornosti proizvajalca;

 

1.9.  naložbena pomoč projektom za spodbujanje vzpostavitve hierarhije ravnanja z odpadki;

 

1.10  razširitev področja uporabe shem odgovornosti proizvajalca na nove tokove odpadkov;

 

1.11.  vračilo kavcije ter druge sisteme, ki spodbujajo proizvajalce komunalnih odpadkov in ekonomske operaterje k zmanjševanju količine nastalih odpadkov, njihovi ponovni uporabi ali recikliranju;

 

1.12.  ekonomske spodbude za lokalne organe, da bi spodbujali preprečevanje nastajanje odpadkov ter razvijali in okrepili sisteme ločenega zbiranja;

 

1.13.  ukrepi v podporo razvoju sektorjev ponovne uporabe;

 

1.14.  merila za zelena javna naročila, ki spodbujajo hierarhijo ravnanja z odpadki;

 

1.15.  ukrepi za postopno ukinitev škodljivih subvencij, ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;

 

1.16.  spodbude za oblikovanje in dajanje na trg za(pri) proizvode, s katerimi s preprečuje nastajanje odpadkov, kot je blago, ki ga je mogoče popraviti.

 

2.  Drugi ukrepi:

 

2.1.  izrecna prepoved sežiganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati;

 

2.2.  tržne omejitve za proizvode in embalažo za enkratno uporabo in proizvode in embalažo, ki jih ni mogoče reciklirati;

 

2.3.  tehnični in fiskalni ukrepi, s katerimi bi podprli razvoj trgov za ponovno uporabljene proizvode in reciklirane (tudi kompostirane) materiale ter povečali kakovost recikliranih materialov;

 

2.4.  ukrepi, ki zajemajo vračilo davka in/ali davčne oprostitve;

 

2.5.  ukrepi za ozaveščanje javnosti o ustreznem ravnanju z odpadki in zmanjšanju smetenja, vključno z namenskimi kampanjami, s katerimi bi zmanjšali nastajanje odpadkov pri viru in zagotovili visoko raven udeležbe v sistemih ločenega zbiranja;

 

2.6.  ukrepi, s katerimi se zagotovi ustrezno usklajevanje (tudi z digitalnimi sredstvi) med vsemi pristojnimi javnimi organi, vključenimi v ravnanje z odpadki, ter sodelovanje drugih osrednjih deležnikov;

 

2.7.  uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za izpolnitev ustreznih ciljev;

 

2.8.  uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje preprečevanja nastajanja odpadkov, infrastrukture za ravnanje z odpadki, priprave za ponovno uporabo in recikliranje;

 

2.9.  vzpostavitev komunikacijskih platform, s katerimi bi spodbudili izmenjavo primerov dobre prakse med sektorji, socialnimi partnerji, lokalnimi organi, pa tudi med državami članicami;

 

2.10.  uvedba minimalne vsebnosti recikliranih materialov v izdelkih;

 

2.11.  Vsi ustrezni alternativni ali dodatni ukrepi za iste namene izpolnitev istega cilja, kot so tisti iz točk 2.1 do 2.10.“

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Direktiva o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

Referenčni dokumenti

COM(2015)0594 – C8-0384/2015 – 2015/0274(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2015

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.12.2015

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Pavel Telička

28.1.2016

Obravnava v odboru

14.6.2016

 

 

 

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, David Borrelli, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Boni, Rosa D’Amato, Esther de Lange, Francesc Gambús, Jens Geier, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Maria Spiraki (Maria Spyraki)


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Direktiva o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

Referenčni dokumenti

COM(2015)0594 – C8-0384/2015 – 2015/0274(COD)

Datum predložitve EP

2.12.2015

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2015

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.12.2015

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Simona Bonafè

22.12.2015

 

 

 

Obravnava v odboru

15.6.2016

29.9.2016

 

 

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

58

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Fredrick Federley, Martin Häusling, James Nicholson, Younous Omarjee, Stanislav Polčák, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Mary Honeyball, Monika Smolková, Helga Stevens

Datum predložitve

7.2.2017

Pravno obvestilo