Postopek : 2016/2306(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0039/2017

Predložena besedila :

A8-0039/2017

Razprave :

CRE 14/02/2017 - 18

Glasovanja :

PV 15/02/2017 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0038

POROČILO     
PDF 705kWORD 71k
14.2.2017
PE 594.134v02-00 A8-0039/2017

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017

(2016/2306(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Gunnar Hökmark

Pripravljavec mnenja (*):

Jean-Paul Denanot, Odbor za proračun

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za proračun (*)
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017

(2016/2306(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 121(2), 126, 136 in protokola št. 12,

–  ob upoštevanju protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

  ob upoštevanju protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o letnem pregledu rasti za leto 2016 z dne 15. januarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o poročilu o fiskalni vzdržnosti za leto 2015 z dne 8. marca 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju izjave Euroskupine z dne 9. septembra 2016 o skupnih načelih za izboljšanje dodeljevanja odhodkov,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2015,

–  ob upoštevanju jesenske evropske gospodarske napovedi Evropske komisije za leto 2016 z dne 9. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o „Letnem pregledu rasti za leto 2017“ (COM(2016)0725),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o priporočilu za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2016)0726),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju (COM(2016)0727),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 (COM(2016)0728),

–  ob upoštevanju razprave z nacionalnimi parlamenti v okviru evropskega parlamentarnega tedna leta 2017,

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi;(9)

–  ob upoštevanju letnega poročila Eurofoundovega Evropskega centra za spremljanje prestrukturiranja za leto 2015,

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev držav skupine G20 na vrhu dne 4. in 5. septembra 2016 v Hangžuju,

–  ob upoštevanju izjave predsednika ECB na 34. zasedanju Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora 7. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega odbora regij o evropskem semestru za leto 2016 in glede na letni pregled rasti za leto 2017 (12. oktober 2016),

–  ob upoštevanju Letnega poročila o evropskih MSP 2015/2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. avgusta 2016 o izvajanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0039/2017),

A.  ker gospodarstvo Evropske unije počasi okreva in zmerno raste, čeprav ne v vseh državah članicah enako;

B.  ker bo realna rast BDP v letu 2016 predvidoma znašala 1,8 % za EU in 1,7 % za euroobmočje, v letu 2017 pa 1,6 % oziroma 1,7 %, javni dolg leta 2016 pa naj bi znašal 86,0 % v EU in 91,6 % v euroobmočju; ker naj bi primanjkljaj v euroobmočju leta 2016 znašal 1,7 % BDP, v letih 2017 in 2018 pa 1,5%;

C.  ker je potrošnja prebivalstva trenutno glavno gonilo rasti in naj bi po pričakovanjih to ostala tudi leta 2017; ker je v Evropi še vedno znatna naložbena vrzel in so naložbe občutno nižje kot pred krizo;

D.  ker stopnja zaposlenosti v EU postopno narašča, čeprav neenakomerno in prepočasi, zaradi česar se je brezposelnost v euroobmočju leta 2016 sicer zmanjšala na 10,1 %, a to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšali brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost;

E.  ker se to okrevanje na trgih dela in rast po državah članicah razlikujeta in sta precej krhka, zaradi česar je treba v EU spodbujati konvergenco navzgor;

F.  ker je rast v veliki meri izhajala iz nekonvencionalnih monetarnih politik, ki pa ne morejo večno trajati; ker to podpira poziv k trojnemu pristopu politike – naložbe, ki so prijazne rasti, vzdržne strukturne reforme in odgovorne javne finance – z doslednim izvajanjem Pakta za stabilnost in rast v državah članicah ter ob popolnem spoštovanju njegovih določb o prožnosti;

G.  ker imajo nekatere države članice še vedno zelo visok javni in zasebni dolg, ki presega prag 60 % BDP, določen v Paktu za stabilnost in rast;

H.  ker je Komisija v svojih ocenah o osnutkih proračunskih načrtov držav, ki so članice euroobmočja, za leto 2017 ugotovila, da noben načrt ni resno neskladen z zahtevami Pakta za stabilnost in rast, da pa fiskalne prilagoditve ne dosegajo tistega, kar Pakt zahteva, oziroma obstaja tveganje, da zahtevanega ne bodo dosegle;

I.  ker je Komisija v svojih ocenah o osnutkih proračunskih načrtov držav, ki so članice euroobmočja, ugotovila, da le devet držav članic izpolnjuje zahteve Pakta za stabilnost in rast;

G.  ker je dolgoročna vzdržnost javnih financ v državah članicah EU skrb vzbujajoča z vidika medgeneracijske pravičnosti;

K.  ker lahko na višino javnega dolga vplivajo tako pogojne kot implicitne obveznosti;

L.  ker imajo nekatere države članice zelo velike plačilnobilančne presežke, evropska makroekonomska neravnotežja pa so še vedno velika;

M.  ker EU potrebuje velika dodatna prizadevanja za javne in zasebne naložbe, zlasti v izobraževanje, raziskave, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in inovacije ter v nova delovna mesta in podjetja, da bi uresničila svoj potencial rasti in odpravila sedanjo naložbeno vrzel, ko so naložbe še vedno na taki ravni kot pred krizo; ker je za to potrebno zlasti izboljšanje regulativnega okolja;

N.  ker je visoka stopnja slabih posojil še vedno velik izziv v številnih državah članicah; ker se rast posojil postopoma izboljšuje, vendar je še vedno manjša kot pred krizo;

O.  ker je za izboljšanje premajhne globalne konkurenčnosti EU in za povečanje njene trajnostne rasti potrebno boljše izvajanje nove kombinacije politik, inteligentne strukturne reforme v državah članicah in dokončanje enotnega trga;

P.  ker se gospodarstva z bolj kaznovalno stečajno ureditvijo odpovedujejo morebitnemu povečanju dodane vrednosti in zaposlovanja, zaradi česar bi morale vse države članice v celoti izvajati načelo druge priložnosti iz Akta za mala podjetja;

Q.  ker je evropska konkurenčnost močno odvisna tudi od necenovnih elementov, ki so povezani z inovacijami, tehnologijo in organizacijskimi zmogljivostmi, in ne le od cen, stroškov in plač;

R.  ker je namen direktive o zamudah pri plačilih pomagati družbam, ki imajo visoke stroške ali jim celo grozi stečaj zaradi zamud zasebnih in javnih družb pri plačilih; ker je zunanje naknadno vrednotenje razkrilo, da javni subjekti v več kot polovici držav članic še ne spoštujejo 30-dnevnega roka za plačilo, ki ga določa zakonodaja; ker je bilo v poročilu ugotovljeno, da imajo države članice, ki so vključene v programe za prilagajanje, težave pri uporabi direktive, kadar morajo najti ravnotežje med takojšnjim plačilom sprotnih računov in odplačevanjem nakopičenega dolga;

1.  pozdravlja letni pregled rasti Komisije za leto 2017, ki potrjuje strategijo tvornega trikotnika javnih in zasebnih naložb, socialno uravnoteženih strukturnih reform in odgovornih javnih financ, in poziva k boljšemu izvajanju te kombinacije politik; se strinja, da je za zagotavljanje rasti in delovnih mest ter podpiranje gospodarskega okrevanja potreben hitrejši napredek pri sprejemanju reform v skladu s priporočili za posamezne države; zato obžaluje zelo nizko stopnjo izvajanja priporočil za posamezne države, ki se je z 11 % leta 2012 zmanjšala na le 4 % leta 2015; poudarja, da bodo morale države članice pospešiti svoja prizadevanja za reforme, če bodo želele ponovno vzpostaviti rast in ustvarjati delovna mesta; podpira izjavo Komisije, da je njena najpomembnejša prednostna naloga spodbujanje delovnih mest, rasti in naložb v Uniji;

2.  opaža pretirano zanašanje na monetarno politiko Evropske centralne banke, in ugotavlja, da monetarna politika ne zadostuje za spodbujanje rasti, če ni naložb in vzdržnih strukturnih reform;

3  se strinja s Komisijo, da bi se moralo euroobmočje vse bolj opirati na domače povpraševanje; meni, da bi bilo večje domače povpraševanje ustreznejše za trajnostno rast euroobmočja;

4.  ugotavlja, da se v letu 2016 nadaljuje zmerna rast, ki presega raven pred krizo, a jo je treba obravnavati z vidika izredne monetarne politike, saj je rast šibka in jo države članice neenakomerno dosegajo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da BDP in rast produktivnosti ne dosegata vsega svojega potenciala in da zdaj torej ni čas za samozadovoljstvo, ter meni, da so za to zmerno okrevanje potrebna neutrudna prizadevanja, če želimo doseči večjo odpornost z rastjo in zaposlovanjem;

5.  ugotavlja, da je referendum v Združenem kraljestvu povzročil negotovost v evropskem gospodarstvu in na finančnih trgih; ugotavlja, da je izid nedavnih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike povzročil politično negotovost, ki utegne prizadeti evropsko gospodarstvo, nenazadnje tudi v mednarodnih trgovinskih odnosih;

6.  z zaskrbljenostjo zaznava upiranje globalizaciji in vzpon protekcionizma;

7.  ugotavlja, da čeprav se brezposelnost v povprečju postopoma zmanjšuje in stopnja aktivnosti narašča, v številnih državah članicah še vedno ostajajo strukturni izzivi; ugotavlja, da je stopnja dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih še vedno visoka; poudarja, da so v teh državah članicah potrebne vključujoče reforme trga dela z doslednim spoštovanjem socialnega dialoga, če želimo odpraviti te strukturne pomanjkljivosti;  poudarja, da je raven naložb v EU v euroobmočju še vedno veliko nižja kot pred krizo; je prepričan, da je treba naložbeno vrzel zapolniti z zasebnimi in javnimi naložbami, in poudarja, da lahko vidne rezultate v kratkem času in ustreznem obsegu prinesejo le usmerjene naložbe; se strinja s Komisijo, da je čas nizkih stroškov financiranja idealen za predfinanciranje naložb, zlasti infrastrukturnih;

Naložbe

7.  se strinja s Komisijo, da sta dostop do finančnih sredstev in okrepljen enotni trg bistvena za rast podjetij in inovacije; poudarja, da nove kapitalske in likvidnostne zahteve, ki so sicer potrebne za večjo odpornost bančnega sektorja, ne bi smele ogrožati zmožnosti bank posojanje realnemu gospodarstvu; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za boljši dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja za izboljšanje možnosti financiranja;

8.  poudarja, da so najpomembnejše javne naložbe v človeški kapital in socialno infrastrukturo; meni, da je treba nujno omogočati javne in zasebne naložbe na področjih, kot so izobraževanje, inovacije ter raziskave in razvoj, saj so to odločilni dejavniki konkurenčnejšega evropskega gospodarstva;

9.  pozdravlja predlog Komisije, da bi podaljšala trajanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in podvojila njegova finančna sredstva; poudarja, da je treba znatno izboljšati geografsko in sektorsko pokritost sklada, da bi dosegli cilje uredbe; poudarja, da bi moral sklad privabljati finančna sredstva tudi za projekte s čezmejno razsežnostjo, uravnoteženo po vsej Uniji; poudarja, da je potrebna boljša usklajenost med državami članicami, Komisijo in Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe;

10.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo in čim bolj povečajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), da bi izkoristile vsa notranja gonila rasti in spodbujale konvergenco navzgor;

11.  ugotavlja, da je zanesljiv finančni sistem in njegove institucije bistvenega pomena za privabljanje naložb in rast v evropskem gospodarstvu; poudarja, da sta se varnost in stabilnost v tem finančnem sistemu povečala v primerjavi z ravnjo pred krizo; vseeno pa želi spomniti, da še vedno niso rešena nekatera odprta vprašanja, na primer obseg slabih posojil, ki so se nakopičila med finančno krizo;

12.  poudarja, da lahko popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov dolgoročno zagotovi alternativne vire financiranja za mala in srednja podjetja in dopolni vire iz bančnega sektorja ter tako gospodarstvu na splošno omogoči bolj raznovrstne vire financiranja; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo za unijo kapitalskih trgov, da bi se kapital učinkoviteje porazdelil po vsej EU, da bi poglobili kapitalske trge EU, povečali diverzifikacijo za vlagatelje, spodbudili dolgoročne naložbe in dodobra izkoristili inovativne finančne instrumente EU, ki so namenjeni podpiranju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov; poudarja, da dokončanje unije kapitalskih trgov ne bi smelo ogroziti dosedanjih dosežkov in bi moralo v končni fazi koristiti evropskim državljanom;

13  poudarja, da je potrebno večje financiranje naložb; poziva k dobro delujočemu finančnemu sistemu, ki bo lahko z večjo stabilnostjo in obstoječimi čezmejnimi institucijami zlasti malim in srednjim podjetjem zagotavljal likvidnost in vzdrževanje trga; glede tega želi tudi spomniti, da imajo hitro rastoča podjetja težave pri dostopanju do finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj opredeli in začne izvajati projekte, s katerimi bo podprla in privabila tržne naložbe za tovrstna podjetja; poudarja, da reforme v zvezi z bančno strukturo ne bi smele ovirati zagotavljanja likvidnosti;

14.  spodbuja temeljito, postopno dokončanje bančne unije in razvoj unije kapitalskih trgov, da se poveča odpornost bančnega sektorja, prispeva k finančni stabilnosti, vzpostavi stabilno okolje za naložbe in rast ter prepreči razdrobljenost finančnega trga euroobmočja; poudarja, da je pri tem ključno načelo odgovornosti in da je nujno treba preprečiti moralna tveganja, predvsem za to, da se zaščiti državljane; poziva k spoštovanju veljavnih pravil;

15.  poudarja, da so javne in zasebne naložbe ključne za omogočanje prehoda na nizkoogljično in krožno gospodarstvo; opozarja na zaveze Evropske unije, zlasti iz Pariškega sporazuma, da bo financirala uporabo čistih tehnologij, povečala obseg energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov;

16.  poudarja, da je za zanesljive naložbe potrebno stabilno zakonodajno okolje, ki omogoča donosnost naložb; meni, da so odločilnega pomena za privabljanje naložb predvidljiva pravila, učinkovita in pregledna javna uprava, učinkoviti pravni sistemi, enaki konkurenčni pogoji ter zmanjšano upravno breme; poudarja, da so v 40 % priporočil za posamezne države za leto 2016 obravnavane ovire za naložbe, ki jih lahko pomagajo odpraviti lokalni in regionalni organi; poleg tega poziva Komisijo, naj na podlagi sporočila z naslovom „Poziv k predložitvi dokazov – regulativni okvir EU za finančne storitve“ sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje birokracije, poenostavitev predpisov in izboljšanje možnosti financiranja;

17.  prepoznava neizkoriščen potencial za rast produktivnosti in naložbe, ki bi se lahko izkoristil, če bi se pravila enotnega trga v celoti izvrševala ter bi bili trgi proizvodov in storitev bolje povezani; opozarja, da so priporočila za posamezne države pomembna za to, ker pokažejo poglavitna področja, kjer bi morale države članice ukrepati;

18.  se strinja s Komisijo, da koristi trgovine v javnih razpravah niso vedno priznane, in poudarja, da je mednarodna trgovina lahko pomemben vir delovnih mest za Evropejce in da znatno prispeva k rasti; poudarja, da se že več kot 30 milijonov delovnih mest opira na izvoz iz EU; poudarja, da mednarodni trgovinski sporazumi ne bi smeli spodkopavati evropskih regulativnih, socialnih in okoljskih standardov, marveč bi morali okrepiti svetovne standarde;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je delež EU v svetovnih tokovih neposrednih tujih naložb po krizi znatno zmanjšal; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja za naložbe, med drugim s popolnim izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje EU o enotnem trgu; se strinja, da je hitrejši napredek pri sprejemanju vzdržnih strukturnih reform, skladen s priporočili za posamezne države, potreben za povečanje konkurenčnosti EU, spodbujanje ugodnega okolja za podjetja (zlasti mala in srednja) in naložbe, za zagotavljanje rasti in delovnih mest ter spodbujanje konvergence navzgor med državami članicami;

20.  vztraja, da je treba ohraniti dolgoročno naložbeno zmogljivost finančnih institucij, donosnost varčevanja z nizkim tveganjem in dolgoročne pokojninske produkte, zato da se ne ogrozi vzdržnost prihrankov in pokojnin evropskih državljanov;

21.  poudarja, da je treba vzdržne strukturne reforme dopolniti z dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave, inovacije in človeški kapital, zlasti pa v izobraževanje in usposabljanje za nova znanja in spretnosti; meni, da lahko kot orodje za spodbujanje naložb, zagotavljanje pametne in trajnostne rasti in dopolnjevanje naložbenih programov služijo tudi partnerstva med oblikovalci politike, zakonodajalci, raziskovalci, proizvajalci in inovatorji;

Strukturne reforme

22.  se strinja, da morajo vzdržne strukturne reforme na trgih proizvodov in storitev, pa tudi na vključujočih trgih dela, zdravstva, pokojnin in nastanitev ostati prednostna naloga držav članic, da bi lahko učinkovito podprle okrevanje gospodarstva, zmanjšale visoko brezposelnost, okrepile konkurenčnost, pošteno konkurenco in potencial za rast ter da bi povečale učinkovitost raziskovalnih in inovacijskih sistemov, pri čemer pa ne smejo ogroziti pravic delavcev, varstva potrošnikov ali okoljskih standardov;

23.  meni, da se je izhod iz gospodarske krize izkazal za hitrejšega na dobro delujočih in produktivnih trgih dela v kombinaciji z ustrezno stopnjo socialne zaščite in ustreznim dialogom; poziva države članice, naj zmanjšajo segmentacijo trga dela in povečajo udeležbo na njem ter okrepijo znanja in spretnosti, in sicer tudi z močnejšim poudarkom na usposabljanju in vseživljenjskem učenju za višjo zaposljivost in produktivnost; ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še vedno potrebne obsežne reforme, da bi njihov trg dela postal prožnejši in bolj vključujoč;

24.  poudarja, kako pomembno je začeti oziroma nadaljevati proces usklajenih in vzdržnih strukturnih reform za srednje- in dolgoročno stabilnost; poudarja, da EU in njene države članice ne morejo konkurirati samo s splošnimi stroški in stroški dela, temveč morajo tako na nacionalni kot na evropski ravni vlagati več v raziskave, inovacije in razvoj, izobraževanje, znanja in spretnosti ter učinkovito rabo virov;

25.  je zaskrbljen, kako bodo demografske spremembe, do katerih prihaja zaradi nizke rodnosti, starajoče se družbe, izseljevanja in pritoka beguncev, vplivale na javne finance in trajnostno rast; zlasti opozarja na posledice staranja prebivalstva za pokojninske sisteme in sisteme zdravstvenega varstva v EU; ugotavlja, da bodo zaradi različne demografske strukture posledice teh sprememb v državah članicah različne, vendar opozarja, da bodo že predvideni stroški financiranja pomembno vplivali na javne finance;

26.  želi spomniti, da je za zagotavljanje vzdržnih pokojninskih sistemov pomembno doseči in ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti; v zvezi s tem opozarja tudi, da je treba znanja in spretnosti migrantov uporabiti na boljši način, da bi jih prilagodili potrebam na trgu dela;

27.  ugotavlja, da države članice trenutno porabijo 5–11 % svojega BDP za zdravstvo, pričakuje pa se, da se bo zaradi demografskih sprememb ta delež v prihodnjih desetletjih znatno povečal; poziva Komisijo, naj svoja prizadevanja osredotoči na stroškovno učinkovito porabo za visokokakovostno zdravstveno oskrbo ter splošni dostop do nje, in sicer s sodelovanjem in izmenjavo primerov dobre prakse na ravni EU, pa tudi tako, da v priporočilih za posamezne države obravnava vprašanje vzdržnosti kakovostnih zdravstvenih sistemov;

28.  pozdravlja, da se brezposelnost mladih v povprečju zmanjšuje, čeprav je še vedno previsoka; ugotavlja, da v zvezi s tem med državami članicami še vedno obstajajo velike razlike, zato so potrebne nadaljnje reforme za lažji vstop mladih na trg dela, s čimer bi zagotovili medgeneracijsko pravičnost; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je jamstvo za mlade, in poziva EU, naj še naprej namenja sredstva temu ključnemu programu; se strinja s Komisijo, da morajo države članice sprejeti več ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti za večjo učinkovitost jamstva za mlade;

29.  poudarja, da sta za dobro delovanje socialnega tržnega gospodarstva pomembna odgovorno in rasti naklonjeno usklajevanje plač, ki zagotavlja soliden življenjski standard in ki je v skladu s produktivnostjo, ter učinkovit socialni dialog;

30.  se strinja, da mora obdavčevanje podpirati naložbe in ustvarjanje delovnih mest; poziva k davčnim reformam, da bi rešili vprašanje visoke davčne obremenitve dela v Evropi, izboljšali pobiranje davkov, ukrepali proti izogibanju davkom in davčnim utajam ter da bi davčni sistemi postali enostavnejši, pravičnejši in učinkovitejši; opozarja, da je treba bolje uskladiti upravno prakso na področju obdavčenja; države članice poziva k večji preglednosti na področju obdavčevanja pravnih oseb;

Fiskalna odgovornost in struktura javnih financ

31.  je seznanjen, da Komisija še naprej obravnava fiskalno vzdržnost kot prednostno nalogo, da so se težave na tem področju od vrhunca krize zmanjšale in da za euroobmočje kot celoto kratkoročno morda niso glavni vir tveganj;

32.  je seznanjen tudi s stališčem Komisije, da izzivi ostajajo ter da je treba odpraviti trajajoče posledice krize in strukturne pomanjkljivosti, če se želimo izogniti dolgoročnim tveganjem;

33.  poudarja, da so vse države članice obvezane spoštovati Pakt za stabilnost in rast ter njegovih veljavnih določb o prožnosti; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter poziva Komisijo, naj predloži celovito oceno izkušenj, pridobljenih pri njenem izvajanju, ta pa naj bo podlaga za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s PEU in PDEU s ciljem, da bi vsebino te pogodbe vključili v pravni okvir EU;

34.  ugotavlja, da je sicer šest držav članic še vedno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da pa se je povprečni delež javnega primanjkljaja zmanjšal in naj bi v letu 2016 ostal pod 2 %, v prihodnjih letih pa naj bi se še naprej zmanjševal, in da naj bi bili leta 2017 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem le še dve državi članici; ugotavlja, da se je v zadnjem času v številnih primerih dolg povečal tudi zaradi dokapitalizacije bank in nizke rasti; poudarja, da bi se lahko pri izboljševanju stanja javnih financ težave povečale, ko bodo začele obrestne mere spet naraščati;

35.  opozarja na vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb; poudarja, da je potrebna objektivna in pregledna ocena o uporabi in izvrševanju dogovorjene zakonodaje;36.  vztraja, da države članice ne bi smele biti različno obravnavane; ugotavlja, da bo le fiskalna politika, ki bo spoštovala in upoštevala pravo Unije, pridobila verodostojnost in zaupanje med državami članicami ter služila kot osnova za dokončanje ekonomske in monetarne unije ter zaupanje finančnih trgov;

37.  poziva Komisijo in Svet, naj čim bolj podrobno predstavita fiskalna priporočila iz preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, da bi povečala njihovo preglednost in izvršljivost; poudarja, da je treba v priporočila iz preventivnega dela vključiti rok za doseganje srednjeročnega cilja za posamezne države in fiskalno prilagoditev, ki je potrebna, da bi ga dosegli ali ohranili;

38.  meni, da bi bilo treba v skladu s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ta neravnotežja v državah članicah obravnavati v okviru prizadevanj vseh držav članic in na podlagi ustreznih reform in naložb; poudarja, da mora vsaka država članica v zvezi s tem izpolniti svojo individualno odgovornost; opozarja, da sedanji veliki plačilnobilančni presežki omogočajo povečanje domačega povpraševanja; poudarja, da visoka raven javnega in zasebnega dolga predstavlja znatno tveganje ter da sta za to, da bi jo hitreje znižali, potrebni odgovorna fiskalna politika in višja rast;

39.  ugotavlja, da se je sicer stanje javnih financ v zadnjih letih izboljšalo, da pa je glede na oceno osnutkov proračunskih načrtov za leto 2017 možno, da osmim državam članicam ne bo uspelo izpolniti zahtev; meni, da je treba ravnati v skladu z dogovorjenimi načini fiskalne prilagoditve;

40.  pozdravlja, da sta se javni primanjkljaj in javni dolg v povprečju zmanjšala, vendar se strinja, da se za skupnimi podatki skrivajo velike razlike med državami članicami; poudarja, da bi bilo treba skupne podatke vedno obravnavati skupaj s pregledom posameznih proračunov, in opozarja, da je glede na pričakovano zvišanje obrestnih mer potrebna preudarna fiskalna politika; meni, da je treba doseči konvergenco navzgor, zlasti med državami članicami euroobmočja;

Fiskalna naravnanost v euroobmočju

41.  ugotavlja, da je glede na gospodarsko napoved Komisije iz jeseni 2016 restriktivna fiskalna naravnanost v euroobmočju leta 2015 postala nevtralna, v obdobju, zajetem v napovedi, pa naj bi bila rahlo ekspanzivna; je seznanjen tudi s stališčem Komisije, da bi polno izpolnjevanje fiskalnih zahtev, ki so del priporočil Sveta za posamezne države, v letih 2017 in 2018 na splošno povzročilo nekoliko restriktivno fiskalno naravnanost v euroobmočju kot celoti, medtem ko se Komisija zavzema za pozitivno ekspanzivno fiskalno naravnanost, čeprav se zaveda gospodarskih in pravnih omejitev za to;

42.  meni, da je sporočilo Komisije o pozitivni fiskalni naravnanosti pomemben korak naprej; pozdravlja, da želi Komisija s sporočilom prispevati k boljšemu usklajevanju ekonomskih politik v euroobmočju in opozoriti na priložnosti za fiskalno spodbudo v državah članicah, ki imajo možnost za to; poudarja, da proračunske zahteve temeljijo na skupno dogovorjenih fiskalnih pravilih; želi spomniti, da morajo države članice spoštovati Pakt za stabilnost in rast, ne glede na skupna priporočila; ugotavlja, da obstajajo različna mnenja glede potenciala želene skupne fiskalne naravnanosti in glede njene ravni; pozdravlja delo neodvisnega Evropskega fiskalnega odbora v zvezi s tem;

43.  meni, da je izboljšanje strukture javnih proračunov eden od ključnih vzvodov za zagotovitev spoštovanja fiskalnih pravil EU, omogočanje financiranja nujnih izdatkov, ustvarjanje rezerv za nepredvidene potrebe in naložbe za spodbujanje rasti ter financiranje manj nujne porabe, pa tudi za prispevanje k učinkovitejši in odgovornejši uporabi javnih sredstev; želi spomniti, da se o sestavi nacionalnih proračunov odloča na nacionalni ravni, pri tem pa se upoštevajo priporočila za posamezne države;

44.  ugotavlja, da v okviru proračuna EU redno poteka razprava o pametni razporeditvi javnih odhodkov in prednostnih nalogah politike ter da je tovrstna kritična ocena nepogrešljiva tudi za nacionalne proračune, da bi lahko srednje- in dolgoročno povečali kakovost javnih proračunov ter preprečili linearno zmanjševanje proračunskih sredstev;

45.  pozdravlja potekajoči pregled javne porabe in države članice spodbuja, naj kritično ocenijo kakovost in sestavo svojih proračunov; podpira prizadevanja za povečanje kakovosti in učinkovitosti javne porabe, tudi tako, da se financiranje neproduktivne porabe preusmeri v naložbe, ki spodbujajo rast;

46.  meni, da bi lahko v okviru proračuna EU prispevali k razbremenitvi nacionalnih proračunov tako, da bi se zanj zbirala lastna sredstva in ne bi bil v tako veliki meri odvisen od nacionalnih prispevkov;

47.  pozdravlja, da je Euroskupina v ciklu evropskega semestra 2016 organizirala tematske razprave in sprejela standarde dobre prakse, na primer v zvezi s pregledi odhodkov; poziva Komisijo in Euroskupino, naj poskrbita, da bodo ti standardi učinkovitejši in preglednejši;

48.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta priporočila za posamezne države tako, da bo napredek mogoče meriti, zlasti v primerih, ko se politično priporočilo večkrat nanaša na isto področje in/ali kadar je reforma takšna, da zahteva izvajanje po izteku enega semestra;

Usklajevanje nacionalnih politik in demokratična odgovornost

49.  poudarja, kako pomembno je, da nacionalni parlamenti razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države, nacionalnih programih reform in programih stabilnosti ter jih izvajajo v večjem obsegu kot do zdaj;

50.  meni, da boljše izvajanje priporočil za posamezne države zahteva jasno razčlenjene prednostne naloge na evropski ravni in pristno javno razpravo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj bo le tako spodbudilo odgovornost; poziva države članice, naj strukturirano vključijo lokalne in regionalne organe, ob upoštevanju učinka in izzivov v državah članicah, tudi na podnacionalni ravni, da bi izboljšale izvajanje priporočil za posamezne države;

51.  poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o gospodarskem upravljanju; vztraja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bo struktura evropskega semestra omogočala konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti glede prednostnih nalog letnega pregleda rasti in priporočil za euroobmočje;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2017

Proračuni

52.  meni, da bi s proračunom EU lahko zagotovili dodano vrednost za naložbe in strukturne reforme v državah članicah, če bi bili zagotovljeni večja sinergija med obstoječimi instrumenti in povezanost s proračuni držav članic; meni, da bi zato moral letni pregled rasti – kot pomemben politični dokument, ki vsebuje osnovno vsebino nacionalnih programov reform, priporočil za posamezne države in izvedbenih načrtov – služiti kot smernica za države članice in pri pripravi nacionalnih proračunov, da bi uvedli skupne rešitve, ki bi bile vidne v nacionalnih proračunih in povezane s proračunom EU;

53.  opozarja, da bi morale biti izboljšave sistemov za pobiranje DDV in carinskih dajatev glavna prednostna naloga vseh držav članic; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju evropskega črnega seznama davčnih oaz, ki bi ga bilo treba izvrševati s kazenskimi sankcijami, da bi obravnavali multinacionalne družbe, ki se izogibajo davkom;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

54.  poudarja, da je treba za učinkovitejšo rabo virov, zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije ter vzpostavitev trajnostne proizvodnje, ki bo temeljila na zahtevah glede boljše zasnove proizvodov in bolj trajnostnih vzorcev potrošnje, spodbujati podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, učinkovito izvajanje mednarodnih ciljev in okoljskih ciljev Unije ter diverzifikacijo virov prihodkov v okviru fiskalne odgovornosti in konkurenčnosti gospodarstva; meni, da bi moral evropski semester zajemati tudi poročanje o energijski učinkovitosti in medsebojni povezanosti na podlagi ciljev, zastavljenih na ravni EU.

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1)

UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(2)

UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(3)

UL L 306, 23.11.2011, str. 8.

(4)

UL L 306, 23.11.2011, str. 33.

(5)

UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(6)

UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(7)

UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(8)

UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Miguel Viegas, Fabio De Masi, Paloma López Bermejo, Miguel Urbán Crespo, Marisa Matias, Rina Ronja Kari, Matt Carthy

Poročilo zagovarja strukturne reforme, manjšo vlogo države ter brani pakt stabilnosti in fiskalno pogodbo. Namesto povečanja javne porabe, dviga plač in ravni socialne zaščite, uničene z varčevalnimi ukrepi, kot rešitev za gospodarsko stagnacijo EU predlaga poglobitev neoliberalnih reform in financializacijo, tudi z unijo kapitalskih trgov. Poleg tega so v poročilu izraženi pomisleki v zvezi z odločitvijo, da se Portugalski in Španiji ne naložijo sankcije.

Zanikajo se dejstva, namreč da sta bila euro in okvir ekonomskega upravljanja ne le neučinkovita pri reševanju finančne, gospodarske in socialne krize, ki je skoraj desetletje pestila EU, temveč sta bila zanjo in za njeno zaostritev tudi odgovorna. Služila sta kot orodje za vsiljevanje neoliberalne agende: privatizacije in deregulacije, strukturnih reform, izgube socialnih in delavskih pravic ter znižanja prihodkov od dela in družbene blaginje.

Euro in okvir ekonomskega upravljanja povzročata vse večja razhajanja med državami članicami in večje razlike v dohodku, s tem pa zmanjšujeta teritorialno, socialno in ekonomsko kohezijo.

Zato pozivamo k razveljavitvi:

·fiskalnega pakta;

·pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter

·evropskega semestra.


MNENJE Odbora za proračun (*) (25.1.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017

(2016/2306(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Paul Denanot

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bi s proračunom EU lahko zagotovili dodano vrednost za naložbe in strukturne reforme v državah članicah, če bi bili zagotovljeni večja sinergija med obstoječimi instrumenti in povezanost s proračuni držav članic; meni, da bi zato moral letni pregled rasti – kot pomemben politični dokument, ki vsebuje osnovno vsebino nacionalnih programov reform, priporočil za posamezne države in izvedbenih načrtov – služiti kot smernica za države članice in pri pripravi nacionalnih proračunov, da bi uvedli skupne rešitve, ki bi bile vidne v nacionalnih proračunih in povezane s proračunom EU;

2.  se strinja, da so stabilizacijski mehanizmi pomembni, in opozarja, da bi morala biti izvajanje in upoštevanje meril, določenih v Paktu za stabilnost in rast, prednostna naloga držav članic; pozdravlja, da se njegove obstoječe določbe o prožnosti v celoti uporabljajo za spodbujanje večjih naložb in strukturnih reform ter za obravnavanje varnostnih groženj in pritokov beguncev;

3.  opozarja, da bi morale biti izboljšave sistemov za pobiranje DDV in carinskih dajatev glavna prednostna naloga vseh držav članic; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju evropskega črnega seznama davčnih oaz, ki bi ga bilo treba izvrševati s kazenskimi sankcijami, da bi obravnavali multinacionalne družbe, ki se izogibajo davkom; pozdravlja predloge Komisije za uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, s katero bi bilo treba spodbujati čezmejne dejavnosti, preprečevati davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje; opozarja, da je treba izvesti reformo sistema lastnih sredstev, kar lahko privede do resnične reforme financiranja EU, pri čemer to ne bi smelo pomeniti dodatnega davčnega bremena za državljane;

4.  meni, da trenutna rast še vedno ne zadostuje za ustvarjanje delovnih mest, ki jih EU nujno potrebuje predvsem za mlade, ter da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe v infrastrukturo, izobraževanje in usposabljanje ter mala in srednja podjetja, pa tudi, da je treba spodbujati ukrepe za odpravo brezposelnosti, kot je jamstvo za mlade; pozdravlja dodatno spodbudo pobude za zaposlovanje mladih, ki ji je v okviru posebnih sredstev namenjenih dodatnih 500 milijonov EUR in ena milijarda EUR iz Evropskega socialnega sklada (ESS) za obdobje 2017–2020, zaradi česar bo več držav članic, upravičenih do sodelovanja v pobudi za zaposlovanje mladih, lahko več sredstev ESS vložilo v ukrepe za zaposlovanje mladih;

5.  pozdravlja predlog Komisije glede podaljšanja trajanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in povečanja njegove finančne zmogljivosti; poudarja, da je okrepitev sklada EFSI pomembna za to, da bodo naložbe spet usmerjene v dolgoročno donosnost, da bo še naprej prinašal konkretne rezultate in da bo nosilcem projektov še naprej zagotavljal, da bodo lahko projekte pripravljali tudi po koncu začetnega naložbenega obdobja; pričakuje nadaljnje izboljšave na področju dodatnosti, geografske in sektorske pokritosti ter preglednosti; poudarja možno sinergijo med Evropskim skladom za strateške naložbe ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, zlasti z vidika njihovega prispevka k teritorialni koheziji; poziva evropske in nacionalne institucije, naj bolje vključijo regionalne in lokalne organe, da bi rešili problem nizke zmogljivosti za razvijanje projektov in kreditne sposobnosti v nekaterih državah članicah;

6.  ponavlja, da bi morala biti vlaganje in spodbujanje naložb v inovacije in IKT v ospredju gospodarske politike na ravni EU, da bi ustvarili trajnostno rast;

7.  meni, da je treba povečati odgovornost bančnega sistema, da bi zagotovili dolgoročne naložbe in stabilnost na finančnih trgih;

8.  poudarja pomen poštene in povezane naložbene politike EU, s katero bo mogoče ustvarjati rast po vsej EU, hkrati pa tudi omogočiti zmanjšanje obstoječih razlik med državami članicami;

9.  je prepričan, da so mala in srednja ter zagonska podjetja bistvenega pomena za prihodnji razvoj gospodarstva EU, in ponavlja, da je potrebnih več naložb in fiskalnih politik, s katerimi bi spodbujali nadaljnji razvoj teh podjetij;

10.  je prepričan, da lahko monetarna politika, če je podprta z ustrezno proračunsko politiko, spodbuja gospodarski razvoj, trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest;

11.  meni, da bi morale razlike med državami članicami EU v demografskem razvoju omenjene države opozoriti na to, da je treba na javni primanjkljaj pogledati v pravi luči;

12.  opozarja, da za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov veljajo makroekonomski pogoji; ob upoštevanju povezanosti dobrega gospodarskega upravljanja in absorpcijske zmogljivosti poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za izvajanje priporočil za posamezne države, tako da podaljša obdobje fiskalne prilagoditve, v katerem se evropski strukturni in investicijski skladi uporabljajo kot spremljevalni ukrep za izvajanje strukturnih reform in povečanje naložb;

13.  poudarja, da v EU – v primerjavi z drugimi velikimi trgi, kot so ZDA – veljajo stroga fiskalna pravila, različna zakonodaja v državah članicah in številne različne omejitve, ki ovirajo napredek, inovativne rešitve in rast; zato poziva Komisijo, naj z državami članicami podrobneje razpravlja o skupnih dejavnostih in pravilih, ki jih je treba določiti na ravni EU, da bi tako pred predstavitvijo letnega pregleda rasti podprle izmenjavo znanja, izkušenj, tehnologije, inovacij, razvoja ter hitro rast zagonskih podjetij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Victor Negrescu, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Denanot, Ivana Maletić, Marco Valli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Paul Brannen, Ulrike Lunacek


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (25.1.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2017

(2016/2306(INI))

Pripravljavec mnenja: Nuno Melo

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je razprava o evropskem semestru posebej pomembna zato, ker je treba najti nov razvojni model strukturnih reform in selektivnih naložb v strateška področja, s katerim bi se približali gospodarskemu modelu, ki povezuje industrijski razvoj in okoljsko trajnost; zato poudarja, da bi morala okoljska razsežnost, skupaj z ekonomsko in socialno razsežnostjo, v polni meri izpolniti svojo vlogo v procesu evropskega semestra;

2.  obžaluje, da je okrevanje v EU še vedno počasno in krhko, kar poudarja potrebo po pospešitvi strukturnih reform, spodbujanju naložb in vzpostavitvi konkurenčnejšega gospodarstva;

3.  pozdravlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 krožno gospodarstvo jasno uvrščeno med splošne gospodarske prednostne naloge EU;

4.  opozarja, da so podnebne spremembe nedvomno zelo resen globalni izziv in da bi moralo hitro ukrepanje ostati prednostna naloga EU; v zvezi s tem poudarja pomen Pariškega sporazuma, sprejetega decembra 2015 na konferenci pogodbenic COP21, ki je svetovni mejnik za pospešitev svetovnega preoblikovanja družbe v nizkoogljično in odporno na podnebne spremembe; ugotavlja, da sporazum določa cilj za kakovostno dolgoročno zmanjšanje emisij v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C; zato poziva Komisijo, naj v svojih priporočilih za posamezne države upošteva potrebo držav članic po vlaganju v projekte nizkoogljične energije, da bi ustrezali ciljem Pariškega sporazuma; poudarja, da so za učinkovit prehod na nizkoogljično družbo potrebne obsežne naložbe v strateška področja, kot so energija, ravnanje z odpadki, promet in stavbe; v zvezi s tem poziva, da se v okviru prihodnje uredbe EFSI 2 predvidijo trajnostne naložbe;

5.  poziva Komisijo, naj evropski semester uporabi kot orodje za izpolnitev zavez EU iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in naj v proces zlasti vključi politike in učinkovite ukrepe, ki obravnavajo podnebne spremembe, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, prehransko varnost ter biotsko raznovrstnost;

6.  želi opomniti, da moramo za zagotavljanje trajnostne rasti, varstvo podnebja in ustvarjanje delovnih mest v EU pametneje in bolj trajnostno uporabljati naše vire, obdavčitev preusmeriti z dela na onesnaževanje okolja, postopno odpraviti subvencije za fosilna goriva ter zmanjšati odvisnost od uvoza surovin; meni, da se je treba osredotočiti na uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, predvsem zato, da bi podprli izvajanje preventivnih ukrepov, okrepitev recikliranja in ponovno uporabo proizvodov; ugotavlja, da bi lahko po ocenah krožno gospodarstvo podjetjem EU zagotovilo prihranek v višini približno 600 milijard EUR na leto; zato znova poziva, naj se za pospešitev prehoda EU na krožno gospodarstvo v evropski semester vključijo načela krožnega gospodarstva in vodilni kazalnik učinkovite rabe virov in zanesljivosti oskrbe s ključnimi surovinami; poudarja potrebo po povečanju naložb v preizkušene zelene tehnologije za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast ter podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030;

7.  poudarja, da je tekoča reforma zakonodaje o odpadkih pomembna za pospešitev prehoda evropskega gospodarstva na krožni model;

8.  poudarja, da je treba za učinkovitejšo rabo virov, zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije ter vzpostavitev trajnostne proizvodnje, ki bo temeljila na zahtevah glede boljše zasnove proizvodov in bolj trajnostnih vzorcev potrošnje, spodbujati podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, učinkovito izvajanje mednarodnih ciljev in okoljskih ciljev Unije ter diverzifikacijo virov prihodkov v okviru fiskalne odgovornosti in konkurenčnosti gospodarstva; meni, da bi moral evropski semester zajemati tudi poročanje o energijski učinkovitosti in medsebojni povezanosti na podlagi ciljev, zastavljenih na ravni EU;

9.  poudarja, da bi v skladu s študijo Komisije iz leta 2012 s popolnim izvajanjem celotne zakonodaje EU o odpadkih v Evropi prihranili 72 milijard EUR na leto, prihodek sektorja ravnanja z odpadki in recikliranja bi se povišal za 42 milijard EUR, do leta 2020 pa bi ustvarili 400 000 delovnih mest; opozarja, da bi morali biti glavni prednostni nalogi zmanjšanje količine odpadkov in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo na tem področju;

10.  poudarja, da bi morale države članice reformirati davčne sisteme, da bi podprle rast in pravična pravila za podjetja; v zvezi s tem poudarja vlogo okoljske obdavčitve, reforme okoljskega davka in programov za prenos davčne obremenitve kot glavnih dejavnikov, ki omogočajo prehod na zeleno gospodarstvo, saj lahko spodbudijo ekoinovacije, ki ustvarjajo blaginjo in delovna mesta ter prispevajo k izboljšanju okolja in zmanjšanju porabe energije in virov;

11.  poziva Komisijo, naj v proces evropskega semestra vključi cilje trajnostnega razvoja;

12.  poudarja, da je treba oblikovati celovitejši sklop kazalnikov za ocenjevanje ukrepov, ki so jih države članice vzpostavile, da bi prispevale k doseganju ciljev Evropske unije, določenih v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti pa cilja prepolovitve živilskih odpadkov do leta 2030; poudarja, da je treba cilje trajnostnega razvoja ustrezno vključiti v notranje in zunanje politike Unije;

13.  opozarja, da je mogoče v celotni EU opaziti porast delovnih mest v ekološki industriji; poudarja, da bi lahko nadaljnje zmanjšanje porabe energije in virov prispevalo k ustvarjanju dodatnih delovnih mest, zlasti v sektorjih izolacije, tehnologij toplotnih črpalk, vozil na električni pogon in tehnologij namakanja kmetijskih zemljišč, gospodarnih z vodo, pa tudi v sektorju recikliranja in sektorjih, ki so odvisni od virov;

14.  pozdravlja sklep Komisije o vzpostavitvi strokovne skupine na visoki ravni za trajnostno financiranje; poudarja, da reforme za trajnostno financiranje potrebujemo zato, da bomo lahko podprli naložbe v čiste tehnologije in njihovo uvajanje, omogočili finančnemu sistemu, da bo na dolgi rok trajnostno financiral rast, in prispevali k ustvarjanju nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, odpornega na podnebne spremembe, kot je določeno v sporočilu Komisije z naslovom Capital Markets Union – Accelerating Reform (Unija kapitalskih trgov – pospeševanje reforme) z dne 14. septembra 2016;

15.  ugotavlja, da so številni projekti, za katere je bilo odobreno financiranje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), usmerjeni v infrastrukturo in inovacije na področju okolja in zdravja; poudarja pa, da je treba povečati razpoložljivost zelenih skladov v okviru EFSI;

16.  poudarja, da so učinkovite naložbe v zdravstvo in izobraževanje, vključno s promocijo zdravja in preprečevanjem bolezni, bistven pogoj za zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenih storitev za državljane, pa tudi za stabilnost, trajnost, gospodarsko blaginjo in spodbujanje rasti, kar se kaže v produktivnosti, ponudbi delovne sile, človeškem kapitalu in javni porabi; želi spomniti, da odhodki za zdravstvene storitve pomenijo naložbo v bolj zdravo, produktivno in konkurenčno družbo; poudarja, kako pomembna je vzdržnost zdravstvenega sektorja, ki ima pomembno vlogo v celotnem gospodarstvu, saj zaposluje 8 % evropske delovne sile in ustvarja 10 % BDP Evropske unije;

17.  poudarja, da je treba vzpostaviti trajnosten sistem za izmenjavo znanja na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije in da je cilj tega ocenjevanja obravnavati vprašanja, povezana z lastnostmi zdravstvenih tehnologij, vključno z njihovo varnostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo, uporabnostjo, indikacijami, stroški, stroškovno učinkovitostjo ter socialnimi, etičnimi in gospodarskimi posledicami njihove rabe;

18.  znova priporoča, naj se načela krožnega gospodarstva vključijo v priporočila za posamezne države;

19.  poudarja vlogo strukturiranega sistematičnega dialoga na nacionalni ravni pri povečevanju odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvenem sistemu do priporočil za posamezne države; poudarja potrebo po celovitejšem ocenjevanju zdravstvenih sistemov na ravni EU; spodbuja države članice, naj pri oblikovanju politike uporabijo zbrane dokaze in izmenjajo dobre prakse, da bi zmanjšali razlike in neenakosti v zdravstvu med državami članicami in znotraj njih;

20.  poudarja potrebo po celovitejšem ocenjevanju zdravstvenih sistemov v okviru evropskega semestra, pri katerem se ne bo upoštevala le fiskalna razsežnost, temveč tudi dostop, učinkovitost in kakovost evropskega zdravstvenega sektorja;

21.  poudarja, da bi bilo treba ustrezno upoštevati stroške zdravstvenega varstva, ki jih imajo države članice zaradi izrednih dogodkov, ki lahko dodatno obremenjujejo zdravstvene sisteme, kot so priseljenci in begunci, ki v EU prihajajo v stanju, ki zahteva takojšnjo zdravstveno oskrbo, da je potrebna zdravstvena oskrba bistvena z vidika varstva človekovih pravic in za zmanjšanje tveganja, da bi zaščitili državljane EU pred morebitno izpostavljenostjo boleznim, ki so v izvornih državah migracij endemične in da bi bilo treba s tem povezano stroškovno breme ustrezno upoštevati pri ocenjevanju proračunov držav članic;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

5

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Renata Briano, Herbert Dorfmann, James Nicholson, Stanislav Polčák, Gabriele Preuß, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Richard Corbett, Sander Loones, Kosma Złotowski


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (25.1.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017

(2016/2306(INI))

Pripravljavec mnenja: Krzysztof Hetman

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja letni pregled rasti za leto 2017, ki ga je pripravila Komisija in je pomemben del evropskega procesa okrevanja, ki temelji na strategiji naložb, strukturnih reform, ustvarjanja delovnih mest in odgovornih javnih financ, da bi dodatno spodbujali višje stopnje rasti ter okrepili evropsko okrevanje in dosegli konvergenco k višjim standardom;

2.  je zaskrbljen, ker še vedno obstajajo znaki makroekonomskih neravnotežij in omejene konvergence, zlasti v euroobmočju;

3.  je zaskrbljen zaradi pomanjkljivega izvajanja priporočil za posamezne države v okviru evropskega gospodarskega okrevanja ter precejšnje naložbene vrzeli v EU, ki znatno ogroža dolgoročnejši potencial EU za rast; poziva države članice, naj sprejmejo močne zaveze za izvajanje strukturnih reform ter zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP in proračunskega primanjkljaja, da bi okrepili rast ter ustvarili delovna mesta; meni, da bi morale za izvajanje priporočil za posamezne države in za odločanje o najboljšem načinu izvajanja teh priporočil ostati v prvi vrsti odgovorne države članice; poudarja, da imajo pomembno vlogo pri podpiranju teh strukturnih reform, ustvarjanja delovnih mest in naložb lokalni in regionalni organi ter drugi deležniki, pa tudi evropski strukturni in investicijski skladi; poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi lokalnih in regionalnih organov v evropski semester, kjer je to ustrezno;

4.  se zavzema za politike evropskega semestra, ki bodo namenjene spodbujanju domačega povpraševanja, da bi ob vse slabših svetovnih obetih in upočasnitvi svetovnega povpraševanja evropsko gospodarstvo postalo odpornejše;

5.  priznava cilj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki naj bi podpiral zelo tvegane naložbene projekte, da bi okrepili potencial rasti na podlagi kakovostnih delovnih mest in produktivnosti; zaskrbljen pa je zaradi velikega neravnovesja pri uporabi sredstev tega sklada med državami EU-15 (91 % sredstev) in EU-13 (9 % sredstev); je seznanjen s predlogom Komisije, naj se okrepita sinergija in dopolnjevanje med skladom EFSI in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter zagotovi bolj ciljno usmerjena lokalna in regionalna pomoč, da bi ublažili razhajanja na enotnem trgu, in sicer tako, da bi vsem regijam omogočili razvoj njihovega potenciala in izboljšali geografsko pokritost sklada EFSI po EU; poziva EIB in Komisijo, naj zagotovita, da bo porazdelitev sredstev temeljila na preudarnih finančnih analizah ter da bodo vloge ocenjene pravično glede na njihove prednosti; vendar poudarja, da še vedno ni dovolj dokazov o tem, kako učinek sklada EFSI prispeva k rasti in delovnim mestom; s tega vidika poudarja, da mora sklad EFSI dopolnjevati evropske strukturne in investicijske sklade in v nobenem primeru ne bi smel oslabiti vloge kohezijske politike kot glavne naložbene politike Evropske unije, ki EU zbližuje z njenimi državljani; poziva Komisijo, naj predlaga nadaljnje ukrepe, namenjene zmanjšanju in boljšemu uravnoteženju omenjenega neskladja;

6.  se strinja s stališčem Komisije, da je treba okrepiti svetovalno vozlišče, da bo lahko delovalo na bolj lokalni in regionalni ravni, da bi izboljšali njegovo sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ter da bi postalo koristno orodje za pomoč nosilcem projektov pri razvijanju boljših projektov, zlasti za regije ali sektorje, v katerih sta potrebni dodatna podpora in tehnična zmogljivost; poziva Komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti v EU spodbuja k boljši uporabi sklada EFSI, zlasti prek naložbenih platform; v ta namen poziva Komisijo, naj pomaga s širjenjem informacij in obravnavanjem sedanjega pomanjkanja upravne in institucionalne zmogljivosti na podnacionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj sklad EFSI in evropske strukturne in investicijske sklade izkoristijo v celoti ter v skladu s strategijo Evropa 2020, da bi zmanjšali naložbeno vrzel v EU;

7.  poudarja, da morajo države članice v okviru evropskega semestra in prizadevanj za poenostavitev kohezijske politike, kot so dejavnosti projektne skupine za boljše izvajanje, okrepiti ukrepe za izvajanje potrebnih strukturnih reform in vse druge ukrepe, ki ga podpirajo, vključno s krepitvijo institucionalne zmogljivosti, da bi spodbudili rast in ustvarjanje delovnih mest ter odpravili ovire, s katerimi se srečujejo upravičenci kohezijske politike; vseeno poudarja, da je treba uskladiti prednostne naloge EU ter nacionalne, regionalne in lokalne potrebe; poudarja pomen predhodnih pogojenosti, da bi izboljšali krepitev zmogljivosti v državah članicah; poudarja, da je treba okrepiti sporočanje rezultatov evropskim državljanom, da bi bila evropska dodana vrednost vidnejša;

8.  poudarja, da je treba pospešiti izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov v finančnem programskem obdobju 2014–2020; priznava, da bi morale države članice ostati odgovorne za določanje programov, hkrati pa meni, da je treba po analizi pomanjkljivosti pri izvajanju priporočil za posamezne države pripraviti ustrezno prilagojena priporočila in jih vključiti v postopek oblikovanja priporočil; poziva Komisijo, naj začne tesen dialog z državami članicami, da bi določili takšne ukrepe;

9.  poudarja, da bilo treba državam zagotoviti višjo raven prožnosti pri izvajanju, ko uporabljajo naložbene klavzule, da bi se bolje odzivale na gospodarske izzive in spodbujale rast; v zvezi s tem se strinja s stališčem Računskega sodišča, da je treba javna naročila, ki so sicer stalna težava, obravnavati tudi na ravni Komisije, ki bi morala delovati kot zagovornica izboljšav na tem področju;

10.  pozdravlja, da predlog Komisije, da bi odložili uporabo delov evropskih strukturnih in investicijskih skladov za Španijo in Portugalsko, miruje zaradi konstruktivne kritike Parlamenta, ki je prepričljivo dokazal, da je ta predlog odveč in da temelji na oceni Komisije, v kateri je navedla, da obe državi napredujeta pri ciljih zmanjšanja primanjkljaja; se strinja s stališčem Komisije, da mora euroobmočje sprejeti bolj skupen pristop, ki bo upošteval razlike v proračunskem stanju med državami članicami; v zvezi s tem opozarja na vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb; poleg tega pričakuje poročilo Komisije o uporabi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki naj bi bilo objavljeno leta 2017 in ki bo upoštevalo mnenje Parlamenta, izraženo v okviru strukturiranega dialoga v letu 2016;

11.  pozdravlja izjavo Komisije o pomenu naložb v znanje, inovacije, izobraževanje in IKT kot gonil rasti; se zavzema za sprejetje politik, ki bodo vsem evropskim državljanom omogočile osnoven dostop do povezljivosti;

12.  meni, da bodo cilji naložbenega načrta za Evropo doseženi le z boljšim sodelovanjem z MSP, lokalnimi oblastmi in drugimi akterji na lokalni ravni; poziva EIB in Komisijo, naj zagotovita, da bodo lahko ti deležniki uspešno pripravili in vodili vloge za financiranje projektov, imeli ustrezno podporo in da ne bodo izpostavljeni nepotrebnim regulativnim bremenom; zlasti ugotavlja, da lahko lokalni razvoj, ki ga usmerja skupnost, pozitivno pripomore k temu, da se mnenja lokalnih akterjev upoštevajo;

13.  pozdravlja podporo MSP prek dela EFSI za MSP in pobude za MSP; meni, da je sedanje okrevanje sektorja MSP po finančni krizi leta 2008 spodbudno; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi zagotovili obravnavanje problematičnih področij, vključno s počasnim naraščanjem števila zaposlenih v MSP in nespremenjeno rastjo v predelovalni industriji, gradbeništvu in maloprodajnem sektorju;

14.  meni, da je dostop do finančnih sredstev še vedno glavni izziv za rastoča MSP; ugotavlja, da je za večino MSP glavni vir financiranja še vedno sektor komercialnega bančništva, ki ga regulirajo zlasti države članice; zato ugotavlja, da bodo države članice ostale glavne akterke pri okrevanju sektorja MSP in da bi morala Komisija zagotoviti, da bodo imeli njeni ukrepi učinkovito podporno vlogo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Ivana Maletić, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Maurice Ponga, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Iuliu Winkler


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

13

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Neena Gill CBE, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Bernard Monot, Luigi Morgano, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Eickhout, Doru-Claudian Frunzulică, Thomas Mann, Siegfried Mureşan, Maria João Rodrigues, Renato Soru, Romana Tomc, Lieve Wierinck, Roberts Zīle

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Ingeborg Gräßle, Monica Macovei, Petri Sarvamaa


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

34

+

ALDE

Michael Theurer, Lieve Wierinck, Cora van Nieuwenhuizen

ECR

Monica Macovei

NI

Renato Soru

PPE

Burkhard Balz, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Siegfried Mureşan, Petri Sarvamaa, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Doru-Claudian Frunzulică, Neena Gill CBE, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Olle Ludvigsson, Luigi Morgano, Maria João Rodrigues, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

13

-

ECR

Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne

EFDD

Marco Valli

ENF

Gerolf Annemans, Bernard Monot

GUE/NGL

Marisa Matias, Miguel Viegas

NI

Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Verts/ALE

Klaus Buchner, Bas Eickhout, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato

1

0

ECR

Roberts Zīle

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo