Postopek : 2016/2249(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0046/2017

Predložena besedila :

A8-0046/2017

Razprave :

PV 13/03/2017 - 13
CRE 13/03/2017 - 13

Glasovanja :

PV 14/03/2017 - 6.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0073

POROČILO     
PDF 1459kWORD 913k
23.2.2017
PE 589.343v02-00 A8-0046/2017

o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015

(2016/2249(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalec: Ernest Urtasun

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015

(2016/2249(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(1),

–  ob upoštevanju deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah +10. septembra 1995 v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +15 (2005) in Peking +15 (2010),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih iz leta 1949,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(2),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 20. oktobra 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (direktiva o materinstvu)(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (prenovitev)(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju direktiv EU o različnih vidikih enakega obravnavanja žensk in moških, sprejetih od leta 1975 (Direktiva 2010/41/EU(7), Direktiva 2010/18/EU(8), Direktiva 2006/54/ES(9), Direktiva 2004/113/ES(10), Direktiva 92/85/EGS(11), Direktiva 86/613/EGS(12) in Direktiva 79/7/EGS(13)),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614)),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti njenega člena 3, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta z dne 4. marca 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (COM(2011)0111)),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 2016. junija 2016 o enakosti spolov (00337/16),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta s 5. in 6. junija 2014 o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, tudi pohabljanja ženskih spolnih organov, in boju proti njim (09543/2014),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o enakosti žensk in moških pri odločanju (14327/2015),

–  ob upoštevanju izjave treh predsedstev z dne 7. decembra 2015, ki so jo podpisale Nizozemska, Slovaška in Malta,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Report on equality between women and men in 2014 (Poročilo o enakosti žensk in moških leta 2014) (SWD(2015)0049),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Report on equality between women and men in 2015 (Poročilo o enakosti žensk in moških leta 2015) (SWD(2016)0054),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom Strategic engagement for gender equality 2016-2019 (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019) (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009(14), z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010(15), z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011(16) in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije u dne 25. novembra 2013 z naslovom Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil (COM(2013)0833) in ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. junija 2014 o odpravo pohabljanja ženskih spolovil(18),

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave o lezbijkah, gejih, biseksualnih in transspolnih osebah v Evropski uniji (EU LGBT), ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice in je bila objavljena maja leta 2013,

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice z naslovom Violence against women – an EU-wide survey. Main results (Nasilje nad ženskami – raziskava na ravni EU. Glavni rezultati), ki je bilo objavljeno marca leta 2014,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom The fundamental rights situation of intersex people (Temeljne pravice interseksualnih oseb), ki je bilo objavljeno maja 2015,

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže organov za enakost (Equinet) z naslovom The persistence of discrimination, harassment and inequality for women. The work of equality bodies informing a new European Commission strategy for gender equality (Obstoj diskriminacije, nadlegovanja in neenakosti žensk. Delo organov za enakost sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov), ki je bilo objavljeno leta 2015,

–  ob upoštevanju poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovi The gender employment gap: EurWORK annual review (Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja) (2014 in 2015) ter šeste evropske raziskave o delovnih pogojih (2016),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov po letu 2015(19) in svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost spolov po letu 2015(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o boju proti nasilju nad ženskami(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju)(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8 marca 2016 o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o izvajanju Direktive 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev z vidika enakosti spolov(29),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku z dne 3. junija 2013 o barcelonskih ciljih z naslovom Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast(30),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(31)

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015, poročila z naslovom Beijing +20: review of the implementation of the Beijing platform for action in the EU Member States (Peking +20: Četrti pregled izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU) in drugih poročil tega inštituta,

–  ob upoštevanju študije evropske mreže pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo z naslovom A comparative analysis of gender equality law in Europe 2015 (Primerjalna analiza prava o enakosti spolov v Evropi leta 2015), ki je bila objavljena januarja leta 2016,

–  ob upoštevanju sklepov o vlogi moških in fantov pri doseganju enakosti spolov, sprejetih na 48. zasedanju Komisije Organizacije združenih narodov za položaj žensk marca 2004(32),

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Transforming our World: The 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), sprejetega na vrhunskem srečanju Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku, ter ciljev enakosti spolov, pravic žensk in krepitve vloge žensk iz tega dokumenta;

–  ob upoštevanju statističnega poročila Komisije z naslovom Single parents and employment in Europe (Starši samohranilci in zaposlovanje v Evropi)(33),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0046/2017),

A.  ker indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015 kaže na le neznatno izboljšanje: EU je še vedno le na pol poti do enakosti spolov, skupni rezultat pa se je od leta 2005 zvišal z 51,3 na 52,9 od 100 točk; ker mora biti napredek hitrejši, da bi EU lahko izpolnila cilje strategije Evropa 2020;

B.   ker se je v zadnjih letih v nekaterih državah članicah EU bistveno povečalo število državljanskih in političnih gibanj, ki škodijo enakim pravicam žensk in moških ter celo oporekajo splošni potrebi po politikah enakosti spolov; ker je cilj silovitih reakcij proti enakosti spolov krepitev tradicionalne vloge spolov in ogroža obstoječe in prihodnje dosežke na področju enakosti spolov, pravic žensk in pravic oseb LGBTI;

C.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljna pravica, zapisana v Pogodbi o Evropski uniji in Listini o temeljnih pravicah; ker je cilj Evropske unije na tem področju prav tako zagotoviti enake možnosti in enako obravnavanje moških in žensk ter odpraviti vso diskriminacijo na podlagi spola;

D.  ker je leta 2015 stopnja zaposlenosti žensk s 64,5 % dosegla rekordno visoko raven, vendar je bila še vedno precej nižja od stopnje zaposlenosti moških, ki je znašala 75,6 %; ker je žal za ženske v primerjavi z moškimi štirikrat bolj verjetno, da bodo dobile in obdržale zaposlitev s krajšim delovnim časom, pogosto neprostovoljno; ker številni mladi kljub temu, da delajo, ostajajo revni, zlasti v Grčiji, Španiji, na Hrvaškem, v Italiji ter na Cipru, Portugalskem in Slovaškem;

E.  ker je stopnja brezposelnosti žensk ocenjena prenizko, saj se mnoge ne prijavijo na zavodu za zaposlovanje, zlasti tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih in tiste, ki pomagajo v družinskih podjetjih, pa tudi mnoge, ki se posvečajo izključno gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke; ker tako stanje povzroča neenakosti pri dostopu do javnih storitev (nadomestila, pokojnine, porodniški dopust, bolniški dopust, dostop do socialne varnosti itd.);

F.   ker po ocenah poročila Eurofounda razlike v stopnji zaposlenosti Evropski uniji stanejo približno 370 milijard EUR letno ali 2,8 % njenega BDP(34);

G.  ker so ženske v državah, ki so jih prizadela gospodarska kriza in zmanjšanje proračunskih sredstev, nesorazmerno huje prizadete, zlasti mlade ženske, starejše ženske, matere samohranilke in ženske, ki trpijo zaradi večplastne diskriminacije, in ker je pahnilo v revščino in socialno izključenost, ker so vse bolj izključene iz trga dela; ker zmanjšanje sredstev za javne storitve oskrbe in zdravstvenega varstva, ki povzroči prenos odgovornosti za oskrbo z družbe nazaj na gospodinjstva, kar najbolj prizadene ženske;

H.  ker v EU še vedno poteka feminizacija revščine ter so zelo visoki deleži brezposlenosti, revščine in socialne izključenosti žensk tesno povezano s proračunskimi rezi za javne storitve, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialne storitve in socialni prejemki; ker takšne politike vodijo v večjo negotovost zaposlitve, zlasti zaradi povečanja neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom in pogodb za določen čas;

I.  ker so leta 2015 tri četrtine gospodinjskih del in dve tretjini oskrbe otrok opravile zaposlene ženske, ki torej v veliki večini nosijo dvojno breme odgovornosti; ker ženske na splošno prevzemajo veliko večjo odgovornost za starševske naloge in gospodinjska opravila; ker tradicionalne stereotipne podobe žensk še vedno močno vplivajo na delitev vlog med ženskami in moškimi v domačem okolju, na delovnem mestu in v družbi na splošno; ker tradicionalna razdelitev odgovornosti ohranja status quo, omejuje možnosti za zaposlitev in osebni razvoj žensk in jim omogoča le malo časa za vključevanje v družbo in skupnost ali gospodarsko udeležbo; ker je osnovni pogoj za ekonomsko neodvisnost žensk enakopravna delitev „neplačanega dela“, kot so nega in oskrba ter gospodinjske obveznosti, med ženskami in moškimi;

J.  ker je dopust iz družinskih razlogov še vedno včasih razlog za diskriminacijo in stigmatizacijo tako žensk kot moških kljub obstoječemu okviru politike in zakonodaji na ravni EU in nacionalni ravni, to pa vpliva zlasti na ženske, ki kot nosilke skrbi za druge koristijo dopust iz družinskih razlogov;

K.  ker nekatere države članice nimajo zakonskih določb za očetovski dopust in ker številne države članice, ki take določbe imajo, moškim dovoljujejo le dan, dva ali nekaj dni dopusta; ker v osmih državah članicah starševski dopust ni plačan in ker ga očetje v povprečju slabo koristijo, saj najmanj en dan dopusta vzame le 10 % očetov, medtem ko 97 % žensk izkoristi starševski dopust, ki je na voljo obema staršema; ker je spodbujanje boljšega koriščenja starševskega dopusta in očetovskega dopusta nujna za enakost spolov; ker so v študiji agencije Eurofound(35) prikazani vidiki, ki vplivajo na to, kako pogosto očetje uveljavljajo starševski dopust, in sicer: višina nadomestila, prilagodljivost sistema dopusta, razpoložljivost informacij, razpoložljivost in prožnost storitev otroškega varstva ter strah pred izključitvijo s trga dela zaradi dopusta;

L.  ker je razpoložljivost kakovostnih in cenovno dostopnih zmogljivosti in storitev za oskrbo otrok, starejših sorodnikov in drugih vzdrževanih družinskih članov pogoj za dejavno vključenost žensk v trg dela; ker so barcelonski cilji odlično orodje za doseganje resnične enakosti spolov in ker si morajo vse države članice prizadevati, da bi jih čim prej izpolnile; ker so zaradi pomanjkanja kakovostnih storitev otroškega varstva po dostopnih cenah matere vse bolj prisiljene izbirati med delom s krajšim delovnim časom in tem, da se odpovedo zaposlitvi, da bi skrbele za otroke, kar negativno vpliva na družinski dohodek in pokojninsko varčevanje;

M.  ker sta dostop do usposabljanja in temeljna človekova pravica do izobraževanja in usposabljanja za deklice in ženske pomembni evropski vrednoti ter bistven del opolnomočenja deklic in žensk na družbeni, kulturni in poklicni ravni, pa tudi bistven del polnega uživanja vseh drugih družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih pravic in torej posledično preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti; ker je brezplačno obvezno splošno izobraževanje nujen pogoj za zagotavljanje enakih možnosti za vse, saj bi moralo biti dostopno vsem otrokom, brez diskriminacije in ne glede na njihov status glede prebivanja; ker se boj proti neenakosti spolov začne v predšolski dobi in je zanj potreben stalen pedagoški nadzor učnih načrtov, razvojnih ciljev in učnih dosežkov;

N.  ker nosijo odgovornost za enakost spolov vsi posamezniki v družbi in ker si morajo za to dejavno prizadevati ženske in moški; ker se morajo oblasti obvezati, da bodo izvajale izobraževalne kampanje, namenjene moškim in mlajšim generacijam, da bi pritegnile moške in dečke kot partnerje, hkrati pa postopoma preprečevale in odpravile vse vrste nasilja na podlagi spola in spodbujale ali krepile vlogo žensk;

O.  ker povprečna razlika v plačah med spoloma v EU še vedno znaša 16,1 % (vendar pa so med državami članicami precejšnje razlike), čeprav ženske v povprečju dosežejo višjo stopnjo izobrazbe kot moški;

P.   ker je horizontalna in vertikalna spolna segregacija na področju zaposlovanja še vedno prevladujoč pojav, ki je med drugim posledica dejstva, da se delovnim mestom, ki štejejo za ženska, pripisuje manjša vrednost kot tistim, ki štejejo za moška, vztrajnega obstoja steklenih stropov, zaradi katerih ženske ne morejo doseči najvišjih in najbolje plačanih delovnih mest, ter čezmerne zastopanosti žensk v delu s krajšim delovnim časom, ki je slabše plačano kot delo s polnim delovnim časom; ker lahko kljub dejstvu, da je žensk z univerzitetno izobrazbo enako ali celo več kot moških, posledice spolnih stereotipov na izobraževanje, usposabljanje ter odločitve učencev v šoli vplivajo na njihove izbire skozi celotno življenje, posledično pa močno vplivajo na trg dela; ker so ženske zaradi prevladujočih družbenih stereotipov, ki predstavljajo nezdružljivost materinstva in dela s polnim delovnim časom, v zapostavljenem položaju, kar mlade ženske lahko odvrne od pridobivanja višje izobrazbe ali vlaganja v kariero;

Q.  ker je skupni kazalnik plačanega in neplačanega delovnega časa iz raziskave fundacije Eurofound o delovnih pogojih pokazal, da je delovni čas žensk na splošno daljši, kadar se seštejejo ure plačanega in neplačanega dela(36);

R.  ker moški in ženske v sektorjih, povezanih z blagom, storitvami ali kmetijstvom (vendar ne zgolj v teh), nimajo enakega dostopa do ekonomskih in finančnih virov, kot so sredstva, kapital, proizvodni viri in krediti;

S.  ker razlika v pokojninah v EU še vedno vztraja in je leta 2014 znašala nevzdržnih 40,2 %; ker je razlika posledica dolgotrajnega manj ugodnega položaja žensk, na primer nezmožnosti dostopa do številnih finančnih virov, kot so pravice iz socialnega varstva in pokojninski sistemi, ki spremljajo delo s polnim delovnim časom, do katerih številne ženske niso upravičene, saj običajno ostanejo pri delu s krajšim delovnim časom ali jim grozi prekinitev delovnega razmerja zaradi družinskih obveznosti;

T.  ker nekatere države članice EU ohranjajo neindividualizacijo davčnega in socialnega sistema; ker so zaradi teh razmer ženske odvisne od svojih zakoncev, saj so se jim morda dodelile le pravice, ki izhajajo iz njihovega razmerja do moških;

U.  ker se je skupni delež žensk v nacionalnih in zveznih parlamentih v preteklem desetletju zvišal le za približno 6 % in leta 2015 dosegel 29 %;

V.  ker so imele leta 2015 največje družbe, ki kotirajo na borzi, le 6,5 % predsednic in 4,3 % izvršnih direktoric;

W.  ker so upravni odbori agencij EU kljub zavezi EU k enakosti spolov pri odločanju daleč od uravnotežene zastopanosti spolov in se v njih kažejo vztrajni vzorci spolne segregacije, kjer je v povprečju 71 % članov upravnih odborov moških, zgolj enemu od treh upravnih odborov predseduje ženska, od 42 izvršnih direktorjev v agencijah EU pa jih je zgolj 6 žensk;

X.  ker več kot polovico umorjenih žensk ubijejo intimni partnerji, sorodniki ali družinski člani(37); ker je 33 % žensk v EU doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 55 % pa spolno nadlegovanje, od tega 32 % na delovnem mestu; ker so ženske posebej izpostavljene spolnemu, fizičnemu in spletnemu nasilju, kibernetskemu nadlegovanju in zalezovanju;

Y.  ker je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic na svetu, ki vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialni položaj ter državo izvora ali stalno prebivališče, in je velika ovira za enakost žensk in moških; ker se feminicid v državah članicah ne zmanjšuje;

Z.  ker raziskave med prebivalstvom glede odnosa do nasilja nad ženskami kažejo zaskrbljujočo prevlado trenda, da se obtožuje žrtev, kar je lahko ena od posledic patriarhije; ker javni organi in druge institucije pogosto ne odločno obsodijo takega obnašanja;

AA.  ker so digitalni načini komunikacije prispevali k močno prisotnemu pojavu sovražnega govora in groženj proti ženskam in je 18 % žensk v Evropi od svoje mladosti že doživelo eno od oblik spletnega nadlegovanja, poleg tega je v Evropi devet milijonov žrtev spletnega nasilja; ker se pravosodni sistem ne odziva dovolj na nasilje nad ženskami na spletu; ker se storilci zlorab in kaznivih dejanj iz sovraštva zelo redko prijavijo, preiskujejo, sodno preganjajo in obsodijo;

AB.  ker je 23 % lezbijk in 35 % transspolnih oseb vsaj enkrat v zadnjih petih letih že doživelo fizični/spolni napad ali so jim grozili z nasiljem doma ali drugje (na cesti, v javnem prevoznem sredstvu, na delovnem mestu itd.);

AC.   ker je raziskava o položaju lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v Evropski uniji pokazala, da se lezbijke, biseksualne in transspolne ženske spoprijemajo z izjemnim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete; ker se diskriminacija na podlagi spola delno prekriva z diskriminacijo na podlagi rase in narodnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti in/ali socialno-ekonomskih razmer;

AD.  ker se slabšajo razmere za nekatere skupine žensk, ki se pogosto srečujejo z vrsto različnih težav in tveganj ter z visoko stopnjo diskriminacije, zlasti invalidke, ženske, ki so odgovorne za vzdrževane družinske člane, starejše ženske, pripadnice manjšin in priseljenke, begunke in prosilke za azil, ženske brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe, ženske žrtve nasilja na podlagi spola, ženske članice skupnosti LGBTI itd.;

AE.  ker se je leta 2015 število beguncev in prosilcev za azil na ozemlju EU povečalo kot še nikoli prej; ker je bila po navedbah UNHCR med temi begunci in prosilci za azil več kot polovica žensk in otrok ter ker so poročila o primerih nasilja nad begunskimi ženskami in otroci ter zlorab teh žensk in otrok, vključno s spolnim nasiljem, prihajala z vse begunske poti, tudi iz prenapolnjenih sprejemnih centrov v EU;

AF.  ker je 80 % registriranih žrtev trgovine z ljudmi žensk in deklic(38); ker je ugotavljanje identitete žrtev še vedno težavno ter ker je treba okrepiti podporo žrtvam in njihovo zaščito, vsa prizadevanja za preprečevanje trgovine pa morajo upoštevati tudi razlike med spoloma;

AG.  ker je eden od glavnih namenov trgovine z ljudmi spolno izkoriščanje in ker so ženske, ki so njene žrtve, prisiljene v zaporniško življenje in tiranijo z vsakodnevnim fizičnim in psihičnim nasiljem;

AH.  ker so spolno in reproduktivno zdravje ter pravice na tem področju temeljne človekove pravice in bistven element enakosti spolov ter samoodločanja in ker bi jih bilo treba vključiti v zdravstveno strategijo EU;

AI.  ker se žensko zdravje nikoli ne bi smelo ogrožati zaradi ugovora vesti ali osebnih prepričanj;

AJ.  ker je bilo ugotovljeno, da pri uporabi prava EU o enakosti spolov v državah članicah obstajajo posamezne težave, povezane s prenosom in uporabo ustreznih direktiv, na primer vsebinske pomanjkljivosti zakonodaje, ki jo nacionalna sodišča nedosledno uporabljajo, pomembno pa je tudi, da prevladuje splošno pomanjkanje ozaveščenosti o načelih in pravu enakosti(39);

AK.  ker se zlasti direktive EU o enakosti spolov ne izvajajo ustrezno v številnih državah članicah, ki transspolnih oseb ne varujejo pred diskriminacijo na področju dostopa do zaposlitve in dostopa do blaga ter storitev;

AL.  ker so institucionalni mehanizmi za enakost spolov v nacionalnih vladnih strukturah pogosto odrinjeni na rob, razdeljeni med različna področja politike, oteženi zaradi zapletenih in vse večjih pooblastil ter zanje ni ustreznega osebja, usposabljanja, podatkov in zadostnih virov, prav tako pa od političnega vodstva ne dobivajo dovolj podpore(40);

AM.  ker je pomanjkanje celovitih in zanesljivih podatkov, razčlenjenih po spolu, stalen problem, zaradi katerega prihaja do dvoumnosti in ki izkrivlja sliko razmer na področju enakosti spolov, zlasti glede nasilja nad ženskam in nasilja na podlagi spola; ker z zbiranjem tovrstnih podatkov ne bi pridobili le jasnega pregleda nad stanjem, ampak bi tudi opozorili na vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo pozornost;

AN.  ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri doseganju ciljev na področju enakosti spolov, saj imajo ključno vlogo pri oblikovanju trga dela in socialnih razmer zaradi vključenosti v oblikovanje politik in kolektivna pogajanja na različnih ravneh, čeprav je jasno, da je specifična vloga, ki jo imajo v različnih državah in sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci, zelo odvisna od nacionalnih tradicij in organizacijske moči(41);

AO.  ker podatki iz raziskave Eurobarometer za leto 2016 kažejo, da si 55 % Evropejcev želi več posredovanja EU na področju enakega obravnavanja moških in žensk; ker obveznost Komisije, da doseže enakost spolov v skladu s pogodbama, ni odvisna od raziskav;

1.  je zelo zaskrbljen, ker glede na indeks enakosti spolov za leto 2015 Evropskega inštituta za enakost spolov EU ostaja šele na polovici poti do enakosti spolov; močno obžaluje, da so status in profil enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola očitno vse manj pomembni, kot politični cilj so odrinjeni na rob, kot pomembno področje politike pa ogroženi, zlasti v okviru reakcij proti pravicam žensk, oseb LGBTI ter spolnega in reproduktivnega zdravja po vsej Evropi, ter meni, da je treba razmisliti o vzrokih za ta trend in ponovno pregledati sedanje strategije, orodja in pristope, ki se uporabljajo na področju enakosti spolov;

2.  poudarja, da se je EU dolžna boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in da Pogodba o delovanju Evropske Unije zavezuje EU k odpravi neenakosti in spodbujanju enakosti moških in žensk; poudarja, da načelo enakosti spolov ne posega v pravico do ohranitve ali sprejetja ukrepov, ki zagotavljajo konkretne koristi za premalo zastopani spol v skladu s členom 23 Listine EU o temeljnih pravicah;

3.  poziva Komisijo, naj enakost spolov vključi v proračune ter oblikovanje politik, pa tudi v izvajanje ukrepov in programov EU, ter naj pripravi oceno učinka na enakost spolov pri oblikovanju vsake nove politike, da bi tako zagotovila skladnejši in z dokazi podprt politični odziv EU na izzive v zvezi z enakostjo spolov; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe na nacionalni ravni;

4.   poziva Komisijo, naj pripravi obsežnejšo oceno učinka zmanjšanja javne porabe za pravice žensk in enakost spolov v državah članicah ter sprejme ukrepe za obravnavanje tega učinka; močno obžaluje, da se je zaradi varčevalne politike hudo upočasnil napredek pri doseganju enakosti spolov in da so posledično ženske v družbi in na delovnem mestu vse bolj potisnjene v ozadje;

5.  obžaluje, da načelo enakosti spolov ni vključeno v strategijo Evropa 2020, in poziva, naj se načelo splošno in poudarjeno vključi vanjo, naj obravnava strukturne vzroke za revščino žensk, zlasti v postopku oblikovanja priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra, in naj se v letni pregled rasti vključijo posebne politične smernice za zmanjšanje neenakosti spolov;

6.  opaža presek med spolom in drugimi vzroki za diskriminacijo ter nesorazmerne učinke večplastne diskriminacije na ženskah; poudarja, da je nujen boj proti revščini žensk, zlasti starejših, samohranilk, žensk žrtev nasilja na podlagi spola, invalidk, migrantk, begunk in prosilk za azil ter pripadnic manjšin; spodbuja države članice, naj sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, organi kazenskega pregona, nacionalnimi organi za enakost in organizacijami civilne družbe za boljše spremljanje preseka med spolom in drugimi vzroki za diskriminacijo in za izvajanje učinkovitejših strategij vključevanja z učinkovitejšo rabo virov za socialno politiko, nenazadnje tudi Evropskega socialnega sklada in strukturnih skladov;

7.  podpira poziv Sveta k novi pobudi Komisije, ki bi določila strategijo za enakost spolov v obdobju 2016–2020, vključujoč transspolne in interseksualne osebe, ter k okrepitvi statusa strateških prizadevanj na področju enakosti spolov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti tesno povezavo s strategijo Evropa 2020 in upoštevati agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politike in povečajo naložbe, ki podpirajo zaposlovanje žensk na kakovostnih delovnih mestih v vseh sektorjih, in se z ukrepi borijo proti negotovim oblikam dela;

9.  spodbuja države članice, naj podpirajo pobude, ukrepe in dejavnosti za pomoč in svetovanje ženskam, ki želijo postati podjetnice;

10.  poziva Komisijo, naj vidik spola poveže z makroekonomsko politiko in sprejme inovativne ukrepe, da bi se izboljšale enake možnosti med spoloma na področju dela in družinskih obveznosti;

11.   ugotavlja, da se z enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela ter boljšimi in pravičnejšimi plačami za ženske ne bi zgolj izboljšala ekonomska neodvisnost žensk, temveč bi se tudi občutno povečal gospodarski potencial EU, hkrati pa bi se utrdil njen pravičen in vključujoč značaj; opozarja, da bi po napovedih OECD popolna uskladitev stopnje delovne aktivnosti privedla do 12,4-odstotnega povečanja BDP na prebivalca do leta 2030;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo kršitve pravic delavcev, zlasti delavk, ki vse pogosteje delajo na slabo plačanih delovnih mestih in so diskriminirane, ter naj ukrepajo proti kršitvam; poleg tega naj sprejmejo politiko in ukrepe za opredelitev trpinčenja na delovnem mestu, varovanje pred tem pojavom, nudenje informacij o njem ter spopadanje z njim, vključno z nadlegovanjem nosečih delavk ali zapostavljanjem po vrnitvi s porodniškega dopusta ali pri prijavi za zaposlitev; poziva Komisijo in države članice, naj za oba spola zberejo podatke o razlikah v plačah in pokojninah z upoštevanjem spola in starševstva;

13.  poudarja, da je izobrazba pomembno sredstvo, ki ženskam omogoča polno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj; poudarja, da so ukrepi vseživljenjskega učenja ključnega pomena za to, da si ženske pridobijo znanja in spretnosti, ki jim lahko omogočijo ponovno zaposlitev oziroma izboljšanje delovnega mesta, plače in delovnih pogojev; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki ponujajo podporo pri izvajanju programov strokovnega izobraževanja za ženske, s katerimi se te spodbujajo k visokošolskem izobraževanju na področju znanosti, tehnologije in informacijske tehnologije, pri razvijanju programov usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce in pri preprečevanju širjenja stereotipov prek učnih načrtov in pedagoškega gradiva; poziva univerze in raziskovalne ustanove, naj sprejmejo politiko na področju enakosti spolov z upoštevanjem smernic, ki jih je razvil Evropski inštitut za enakost spolov ob sodelovanju s Komisijo (orodje GEAR za enakost spolov v akademskem svetu in na področju raziskav);

14.  poziva države članice, naj vprašanja enakosti spolov, seksizma in spolnih stereotipov obravnavajo na vseh ravneh svojih izobraževalnih sistemov in zagotovijo, da bo izobraževanje za spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter za enake pravice in možnosti za ženske in moške eden od ciljev njihovega izobraževalnega sistema ter da bo med načeli kakovosti njihovega izobraževalnega sistema odprava ovir za resnično enakost med ženskami in moškimi ter spodbujanje polne enakosti spolov;

15.   poziva Komisijo naj v tesnem sodelovanju z državami članicami predlaga ambiciozen in celovit sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot del programa Komisije za leto 2017 ob upoštevanju napovedanega evropskega stebra socialnih pravic in vključujoč revizijo veljavnih direktiv o materinskem in starševskem dopustu(42) ter predloge za direktive o očetovskem dopustu in dopustu za oskrbo, da bi spodbudili enako izkoriščanje dopusta s strani moških in žensk v vseh skupinah delavcev;

16.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je v obdobju 2014–2015 veliko držav članic spremenilo politiko in/ali zakonodajo o starševskem dopustu ter vpeljalo neprenosljivost pravice do dopusta, obvezno naravo očetovskega dopusta, daljši očetovski dopust in/ali bonus, če si starša delita ali enakopravno delita dopust, kar krepi starševske pravice, zagotavlja večjo enakost med ženskami in moškimi ter ustreznejšo delitev odgovornosti za nego, oskrbo in gospodinjstvo ter veča možnosti žensk za polno udeležbo na trgu dela; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo moške spodbujale k enaki delitvi gospodinjskih opravil ter oskrbe in nege otrok ali drugih vzdrževanih družinskih članov;

17.  poziva Eurofund, naj še naprej razvija dejavnosti za spremljanje kakovosti zaposlovanja in delovnega življenja prek evropske raziskave o delovnih razmerah ki temelji na konceptu, da se kakovost delovnega mesta oblikuje glede na zaslužek, možnosti, kakovost delovnega časa, uporabo spretnosti in diskrecijsko pravico, socialno okolje, fizično tveganje in intenzivnost dela; poleg tega fundacijo poziva, naj razvije raziskave o politikah, sporazumih med socialnimi partnerji in praksah družb, ki podpirajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter o tem, kako gospodinjstva, kjer sta oba partnerja zaposlena, skupaj razporejajo delovni čas, in kako jih je mogoče najbolje podpreti;

18.  poziva države članice, ki še niso sprejele ukrepov za individualizacijo pravic na področju politike socialne enakosti, zlasti v davčnih sistemih, naj to storijo, da bi odpravile finančne spodbude za zakonca, ki zasluži manj, da se umakne s trga dela ali sprejme zaposlitev s krajšim delovnim časom;

19.  čestita državam članicam, ki so dosegle oba barcelonska cilja; spodbuja Portugalsko, Nizozemsko, Luksemburg, Finsko, Italijo, Malto in Estonijo, naj dosežejo še drugi cilj, ter poziva Poljsko, Hrvaško in Romunijo, ki so še daleč od doseganja obeh ciljev, naj si bolj prizadevajo za zagotavljanje formalnega otroškega varstva, da bi pripomogle k boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delavcev; poudarja, da sedanje ugotovitve močno nakazujejo, da bomo z naložbami v varstvo in nego otrok in starejših izboljšali udeležbo žensk v delovni sili za polni delovni čas in jim omogočili boljše lokalno in socialno vključevanje:

20.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za evropsko jamstvo za otroke, po katerem bo imel vsak evropski otrok, ki je ogrožen zaradi revščine, dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane; poudarja, da mora tovrstna politika obravnavati položaj žensk in deklet, zlasti v ranljivih in marginaliziranih skupnostih; ugotavlja, da je treba v pobudo jamstva za mlade vključiti vidik enakosti spolov;

21.  obžaluje, da še vedno obstajajo razlike v plačilu med spoloma, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj nujno ukrepajo in jih odpravijo;

22.  opaža, da je prvi korak v boju proti razlikam v plačilu med spoloma vzpostavitev preglednosti na ravni plačil, in z navdušenjem ugotavlja, da so številna podjetja uvedla prakso analiziranja in objavljanja razlik v plačilu med uslužbenci in uslužbenkami; poziva vsa gibanja zaposlenih in sindikalna gibanja, naj pripravijo operativna orodja za ocenjevanje posameznih delovnih mest in jih uveljavijo, da bo mogoče opredeliti enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti; poleg tega poziva države članice, naj redno izvajajo vzporejanje plač in objavljajo podatke ter naj podjetja pozivajo k uvedbi notranjih mehanizmov za ugotavljanje razlik v plačilu;

23.  pozdravlja, da Komisija področje enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti obravnava kot eno poglavitnih področij za ukrepanje; meni, da je treba na ravni EU nujno opredeliti načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, in v tem kontekstu poziva k prenovitvi direktive o enakem obravnavanju iz leta 2006;

24.  obsoja, da se je razlika v pokojninah med spoloma v več kot polovici držav članic povečala; spodbuja Ciper, Nemčijo in Nizozemsko, naj zmanjšajo skoraj 50-odstotno razliko med pokojninami moških in žensk; poziva Malto, Španijo, Belgijo, Irsko, Grčijo, Italijo in Avstrijo, naj odpravijo razliko med spoloma glede pokojninskega zavarovanja, saj od 11 % do 36 % žensk v teh državah nima dostopa do pokojnine;

25.  čestita vladi Švedske, ker je dosegla enako zastopanost spolov, ter Sloveniji in Franciji, ker sta dosegli tako rekoč enako zastopanost, ter spodbuja Madžarsko, Slovaško in Grčijo, ki so sestavile vlade brez žensk,(43) naj zagotovijo ustrezno zastopanost žensk na vseh ravneh političnega in gospodarskega odločanja; poziva države članice, naj zagotovijo enako zastopanost spolov na visokih položajih v vladi, javnih institucijah in organih ter na volilnih seznamih ter s tem enako zastopanost v lokalnih svetih in v regionalnih in nacionalnih parlamentih, pa tudi v Evropskem parlamentu; poudarja, da je iz različnih študij razvidno, da bi se lahko z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi hitro spremenila zastopanost spolov na političnem prizorišču; se strinja z mnenjem Komisije, da mora kvotam, če naj bodo te učinkovite, slediti zakonodaja v zvezi z vrstnim redom na seznamih kandidatov in ustrezne sankcije v primeru kršitev;

26.  poudarja, da je očitna nezadostna zastopanost žensk na izvoljenih in imenovanih političnih položajih na ravni EU in držav članic demokratični deficit, ki ogroža verodostojnost odločanja na ravni EU in nacionalni ravni;

27.  poziva institucije EU, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da v kolegiju komisarjev in na visokih položajih v vseh institucijah, agencijah, inštitutih in organih EU zagotovijo enakost spolov;

28.  zaskrbljeno ugotavlja, da je leta 2015 večina držav ostala pod povprečjem EU, kar zadeva stopnjo zastopanosti žensk v upravnih odborih velikih družb, ki kotirajo na borzi, v primerjavi z letom 2010; ceni pa splošni napredek, zlasti v Franciji, Italiji, Združenem kraljestvu, Belgiji in na Danskem;

29.  ponovno poziva Svet, naj kot prvi korak k enaki zastopanosti spolov v javnem in zasebnem sektorju hitro sprejeme direktivo o uravnoteženi zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih); ugotavlja, da najotiplivejši napredek (od 11 % leta 2010 do 22,7 % leta 2015) beležijo v državah članicah, ki so sprejele zavezujočo zakonodajo o kvotah v upravnih odborih(44);

30.  obžaluje dejstvo, da je le ena država članica dosegla enako zastopanost spolov na najvišjih položajih v visokošolskih ustanovah, obenem pa pozdravlja, da se zastopanost žensk na teh položajih na splošno izboljšala;

31.  odločno poziva države članice, naj preprečujejo vse vrste nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola in se nanje odzovejo ter naj sprejmejo nadaljnje strategije za preprečevanje, zagotovijo široko razpoložljivost posebnih podpornih in zaščitnih storitev, da bodo imele dostop do njih vse žrtve, ter naj v okviru poročila o izvajanju direktive o pravicah žrtev leta 2017 posebno pozornost namenijo pravicam žrtev, vezanih na spol, tudi v povezavi z njihovo spolno identiteto in spolnim izrazom; poziva Svet, naj uporabi premostitveno klavzulo in soglasno sprejme sklep o vključitvi nasilja na podlagi spola med področja kaznivih dejanj iz člena 83(1) PDEU; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski register evropske odredbe o zaščiti, ki bo dopolnjeval zakonodajo EU o zaščiti žrtev;

32.  odločno ponavlja, da oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, spolno nadlegovanje, pohabljanje ženskih spolnih organov, dogovorjene poroke in nasilje v družini, zelo teptajo človekovo dostojanstvo; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo politike ničelne tolerance za vse oblike nasilja, vključno z nasiljem v družini, ki ga žrtve nerade prijavijo, saj so nasilneži njihovi partnerji ali družinski člani; poziva države članice, naj izpostavijo položaj invalidk kot žrtev nasilja v družini, ki pogosto ne morejo pobegniti iz nasilnega razmerja;

33.  pozdravlja napredek držav članic pri podpisu konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je prvi pravno zavezujoč instrument s tega področja na mednarodni ravni; in poziva 14 držav članic, ki te konvencije še niso ratificirale, naj to nemudoma storijo; pozdravlja predlog Komisije iz marca 2016 o pristopu EU h tej konvenciji; poziva Svet in Komisijo, naj pospešita pogajanja o podpisu in sklenitvi Istanbulske konvencije, in podpira pristop k njej brez zadržkov in na široki podlagi; poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme opredelitev nasilja na podlagi spola v skladu z določbami Direktive 2012/29/EU in čim prej predstavi celovito evropsko strategijo za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu, ki naj vsebuje zavezujoč zakonodajni akt;

34.  pozdravlja prakso Eurostata ter nacionalnih sodnih organov in policije, da sodelujejo pri izmenjavi podatkov, da bi osvetlili obžalovanja vredno nasilje na podlagi spola v EU, ter jih poziva, naj to postane stalna praksa, v okviru katere naj v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov na letni ravni spremljajo pojav kaznivih dejanj, katerih žrtve so ženske;

35.  poudarja tesno povezavo med stereotipi in precejšnjim porastom primerov nadlegovanja žensk in seksizma na spletu in v socialnih medijih, ki povzročajo nove oblike nasilja nad ženskami in dekleti, kot so kibernetsko ustrahovanje in nadlegovanje, uporaba ponižujočih slik na spletu in širjenje zasebnih fotografij in videoposnetkov prek socialnih medijev brez privolitve udeleženih oseb; poudarja, da se je treba proti temu boriti že od zgodnje mladosti; poudarja, da lahko do tega prihaja, če javni organi in druge institucije, ki naj bi ustvarjale spolno nevtralno okolje in obsojale seksizem, ne zagotavljajo zaščite;

36.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse pravne in pravosodne ukrepe za boj proti pojavu nasilja nad ženskami na spletu; zlasti poziva EU in države članice, naj v okviru celovite evropske strategije za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu združijo moči in ustvarijo okvir, v katerem bodo nove oblike nasilja na spletu priznane kot kazniva dejanja, ter uvedejo psihološko podporo za ženske in dekleta, ki so žrtve nasilja na spletu; poziva, naj se opravi ocena učinka strategije EU za kibernetsko varnost in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (Europol) na enakost spolov, da se v okviru njihovega dela upoštevajo ta vprašanja in sprejme razsežnost spola;

37.  ponovno poziva Komisijo, naj ustanovi evropski center za spremljanje seksističnega nasilja (po zgledu Evropskega inštituta za enakost spolov), ki ga bo vodil evropski koordinator za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo ukrepe za zaščito žensk in oseb LGBTI pred nadlegovanjem na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj revidira veljavni okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(45), da bo vključeval seksizem, kazniva dejanja iz sovraštva in spodbujanje k sovraštvu zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti;

39.  obsoja dejstvo, da se v večini držav EU pri obojespolnih dojenčkih še vedno izvajajo kirurški posegi za t. i. normalizacijo genitalij, čeprav medicinsko niso nujni; poziva države članice, naj preprečijo te medicinske posege brez svobodne in informirane privolitve posameznika, pri katerem naj bi se ta poseg izvedel;

40.  ugotavlja, da so interseksualne osebe na Malti in v Grčiji zaščitene pred diskriminacijo na podlagi spolnih značilnosti; poziva države članice, naj pri prenosu direktiv EU o enakosti spolov v svojo zakonodajo med razloge za diskriminacijo vključijo spolno identiteto in spolne karakteristike;

41.  poudarja, da oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, nasilje v družini, t. i. kazniva dejanja iz časti in diskriminacija na podlagi spola, ki jo odobrava država, pomenijo preganjanje in bi morale biti utemeljen razlog za prošnjo za azil v EU; podpira k vzpostavitvi varnih in zakonitih poti za vstop v EU; poudarja, da je pri ženskah in dekletih še posebej velika nevarnost, da jih izkoristijo tihotapci;

42.  ponovno poziva države članice, naj takoj odpravijo pridržanje otrok, nosečnic in doječih mater ter žrtev posilstva, spolnega nasilja in trgovine z ljudmi, na voljo pa naj jim bo ustrezna psihološka in zdravstvena podpora, ki naj jo zagotavljajo strokovnjaki, ki ustrezno upoštevajo različnost spolov, kot so psihologi, socialni delavci, zdravstveni tehniki in zdravniki, ki so bili deležni ustreznega usposabljanja za te nujne primere; želi spomniti, da bi bilo treba beguncem, ki so žrtve nasilja na podlagi spola ali (domnevne) spolne usmerjenosti ali spolne identitete, pravočasno zagotoviti podporo v vseh fazah migracijskega procesa, vključno z njihovo takojšnjo preselitvijo v primeru, da jim ni mogoče zagotoviti varnosti, kakovostno podporo na področju duševnega zdravja in takojšnjim priznanjem njihove spolne identitete skozi ves azilni postopek kot ukrep za preprečevanje nasilja;

43.  ponavlja, da je treba pri preprečevanju trgovine z ljudmi, ki je ena najdonosnejših dejavnosti organiziranega kriminala, in boju proti njej dosledno spremljati vidik spola, ko gre za izvajanje zakonodaje EU za preprečevanje trgovine z ljudmi, ter ponovno poziva Komisijo, naj pri svojem ocenjevanju skladnosti držav članic z direktivo in njenega izvajanja še naprej spremlja ta vidik, pri tem pa zagotovi izpolnjevanje obveznosti in časovnega razporeda poročanja, kot je določeno z direktivo;

44.  poziva Komisijo, naj zagotovi finančno in logistično podporo državam članicam, ki sodelujejo v boju proti trgovini z ljudmi, zlasti Italiji in Grčiji, ki sta se v sedanji migracijski krizi znašle na prvi bojni črti pri reševanju teh nujnih razmer;

45.  poziva h krepitvi prizadevanj na nacionalni ravni in ravni EU v boju proti stereotipom in diskriminaciji na podlagi spola, in sicer s kampanjami ozaveščanja vseh družbenih slojev s poudarkom na nestereotipnem prikazovanju žensk in deklet ter moških in fantov; poziva države članice, naj sprejmejo pozitivne pobude, kot so strategije za spodbujanje žensk, da se odločajo za poklicno pot in poklice, v katerih so ženske premalo zastopane, moških pa, da prevzamejo pošten delež družinskih in gospodinjskih nalog, ali za povečanje razumevanja moških o tem, kako nasilje, vključno s trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, prisilne poroke in prisilno delo, prizadene ženske, moške in otroke in ogroža enakost spolov, poleg tega naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po ženskah in otrocih, ki so žrtve trgovine z ljudmi, s kampanjami obveščanja;

46.  ponavlja, da morajo imeti ženske nadzor nad svojim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poziva države članice, naj ženskam zagotovi enostaven dostop do prostovoljnega načrtovanja družine in celotnega sklopa storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno s kontracepcijo in splavom; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe za ozaveščanje javnosti, da bodo moški in ženske povsem seznanjeni s svojimi pravicami in odgovornostjo, kar zadeva spolne in reproduktivne zadeve;

47.   opozarja na naraščajoči trend pretirane uporabe klavzule ugovora vesti, zaradi česar je dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja oviran; poziva države članice, naj zagotovi, da te klavzule ne bodo ovirale dostopa pacientov do zakonitega zdravstvenega varstva;

48.  meni, da odrekanje življenjsko pomembnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s splavom, pomeni grobo kršitev temeljnih človekovih pravic;

49.  poudarja pomen dejavnih politik preprečevanja, izobraževanja in obveščanja, namenjenih najstnikom, mladim in odraslim, da se zagotovi dobro spolno in reproduktivno zdravje državljanov EU in preprečijo spolno prenosljive bolezni ter neželene nosečnosti;

50.  spodbuja pristojne organe v državah članicah, naj enakost spolov spodbujajo v splošnih izobraževalnih programih o spolnosti in medsebojnih odnosih, kjer se bodo dekleta in fantje učili o odnosih, ki gradijo na privolitvi, spoštovanju in obojestranskosti, pa tudi v športu in prostočasnih dejavnostih, kjer lahko stereotipi in pričakovanja na podlagi spola vplivajo na samopodobo, zdravje, pridobitev strokovnega znanja, intelektualni razvoj, družbeno vključenost in oblikovanje identitete deklic in dečkov;

51.  poudarja pomen spodbujanja moških, da polno sodelujejo v vseh ukrepih za doseganje enakosti spolov, in opredelitve vseh okvirov, v katerih je mogoče doseči veliko število moških, zlasti institucije, sektorje in združenja, v katerih prevladujejo, da se moške senzibilizira glede njihove vloge in odgovornosti pri spodbujanju enakosti spolov in se podpre načelo skupne moči in odgovornosti žensk in moških na delovnem mestu, v skupnosti, zasebnosti ter širši nacionalni in mednarodni skupnosti;

52.  poziva države članice, naj spremljajo primere, ko mediji in oglaševalska industrija spodbujajo seksualizacijo žensk in njihovo obravnavanje kot tržno blago ter ženske stereotipe mladosti, lepote in spolne privlačnosti pogosto prikazujejo kot zgled za uspeh v družbi; poziva Komisijo, naj v primeru, da države članice kršijo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, pravno ukrepa in naj spodbuja dobro prakso v javnih in zasebnih medijskih podjetjih; poziva medije in oglaševalsko industrijo, naj spoštujejo dostojanstvo žensk in zagotovijo njihovo prikazovanje brez stereotipov in diskriminacije v skladu z obstoječo raznolikostjo med njimi; poleg tega jih poziva, naj pozornost namenijo zdravemu življenjskemu slogu, različnim družinskim modelom in načinom življenja;

53.  želi spomniti na zaveze, o katerih sta se dogovorili EU in Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v akcijskih načrtih 2013 in 2015 v zvezi z odpravo nasilja nad ženskami, in je zaskrbljen, ker se sedmo poglavje o spodbujanju enakosti spolov ne izvaja; poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo ter dodelijo ekonomske in institucionalne vire, da zagotovijo uresničevanje priporočil o spodbujanju enakosti spolov, dogovorjenih v akcijskih načrtih, zlasti kar zadeva odpravo vseh oblik nasilja v skladu s konvencijo iz Belém do Pará, Istanbulsko konvencijo in konvencijo CEDAW;

54.  poudarja, da po podatkih raziskav podnebne spremembe bolj vplivajo na ženske kot moške, saj ženske v revščini pogosteje nosijo večje breme; meni, da morajo ženske dejavno sodelovati v podnebni politiki in ukrepih;

55.  poziva Komisijo, naj pripravi splošno strategijo za trajnostni razvoj, ki bo zajemal vsa pomembna področja notranje in zunanje politike, in naj razvije učinkovite mehanizme spremljanja, pregledovanja in prevzemanja odgovornosti za izvajanje agende 2030, vključno z njenimi cilji in kazalniki o enakosti spolov, pravicah žensk in krepitvi vloge žensk;

56.  poziva Komisijo, naj učinkoviteje spremlja izvajanje veljavne zakonodaje EU s področja enakosti spolov v državah članicah, pri čemer poudarja, da mora v primeru neizvajanja ustrezne zakonodaje začeti postopek za ugotavljanje kršitev;

57.  obžaluje, da kljub medinstitucionalni izjavi o zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, še vedno ni bil sprejet ukrep v zvezi s pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola; v zvezi s tem poudarja, da je treba pozorno spremljati, kako so se načela skupne izjave izvajala v okviru letnih proračunskih postopkov, in poziva, naj se pristojnemu odboru v postopku pregleda večletnega finančnega okvira podeli formalna vloga;

58.  poziva vlade držav članic, naj zagotovijo trajni obstoj organov z nalogo oblikovanja, usklajevanja in izvajanja politik za enakost spolov ter jim namenijo ustrezna sredstva, kar bo glavni pokazatelj, da so zavezane spodbujanju enakosti spolov;

59.  poziva, naj institucije EU v nadzorni sistem prihodnjega mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vključijo posebne kazalnike za enakost spolov, vključno z indeksom enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov;

60.  poziva Komisijo, naj razvije širšo strategijo za enakost spolov, vključno s horizontalno direktivo proti diskriminaciji, da bi odpravili vse oblike diskriminacije na podlagi spola; zato poziva Svet, naj čim prej oblikuje skupno stališče o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spol ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426), ki je blokirana od sprejetja v Parlamentu aprila 2009; ponovno poziva Svet, naj med dejavnike diskriminacije vključi spol;

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(2)

UL L 101, 1.11.2011, str. 1.

(3)

UL C 70E, 8.3.2012, str. 162.

(4)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(5)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(6)

UL L 353, 28.12.2013, str. 7.

(7)

UL L 180, 15.7.2010, str. 1.

(8)

UL L 68, 18.3.2010, str. 13.

(9)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(10)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(11)

UL L348, 28.11.1992, str. 1.

(12)

UL L 359, 19.12.1986, str. 56.

(13)

OJ L6, 10.1.1979, str. 24.

(14)

UL C 341E, 16.12.2010, str. 35.

(15)

UL C 199E, 7.7.2012, str. 65.

(16)

UL C 251E, 31.8.2013, str. 1.

(17)

UL C 316, 30.8.2016, str. 2.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0105.

(19)

Sprejeta besedila, P7_TA(2016)0042.

(20)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.

(21)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.

(22)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0312.

(23)

Sprejeta besedila, P7_TA(2016)0073.

(24)

Sprejeta besedila, P7_TA(2016)0203.

(25)

Sprejeta besedila, P7_TA(2016)0235.

(26)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.

(27)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0360.

(28)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0072.

(29)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0227.

(30)

ISBN 978-92-79-29898-1

(31)

UL L 59, 2.3.2013, str. 5.

(32)

http://www.un.org/womenwatch/daw/csw/csw48/ac-men-auv.pdf

(33)

ISBN 978-92-79-36171-5.

(34)

Poročilo Eurofound (2016) z naslovom The gender employment gap: challenges and solutions (Razlika v stopnji zaposlenosti med spoloma: izzivi in rešitve).

(35)

Poročilo Eurofounda (2015) z naslovom Promoting uptake of parental and paternity leave among fathers in the European Union (Spodbujanje koriščenja starševskega in očetovskega dopusta med očeti v Evropski uniji).

(36)

Eurofound (2015): First findings: Sixth European Working Conditions Survey (Prve ugotovitve: šesta evropska raziskava o delovnih razmerah).

(37)

http://ec.europa.eu/eurostat/web/crime/database

(38)

Poročilo Eurostata z naslovom Trafficking in human beings (Trgovina z ljudmi), izdano leta 2015.

(39)

Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo: A comparative analysis of gender equality law in Europe 2015 (Primerjalna analiza prava o enakosti spolov v Evropi leta 2015).

(40)

Evropski inštitut za enakost spolov, 2014. Effectiveness of institutional mechanisms for the advancement of gender equality. Review of the implementation of the Beijing platform for action in the EU Member States (Učinkovitost institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti spolov. Pregled izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU).

(41)

Poročilo Eurofound (2014) Social partners and gender equality in Europe (Socialni partnerji in enakost spolov v Evropi) (2014).

(42)

Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo; Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES.

(43)

Spremembe v letih 2014 in 2015.

(44)

Bilten Evropske komisije iz oktobra 2015 z naslovom Gender balance on corporate boards - Europe is cracking the glass ceiling (Uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih podjetij – Evropa razbija t. i. stekleni strop) Evropska komisija, DG JUST, Women in economic decision-making in the EU: Progress report: A Europe 2020 initiative(Zastopanost žensk pri gospodarskem odločanju v EU: Poročilo o napredku: pobuda Evropa 2020), 2012; Aagoth Storvik in Mari Teigen, Women on Board: The Norwegian Experience (Ženske v upravnih odborih: norveška izkušnja), junij 2010.

(45)

UL L 328, 6.12.2008, str. 55.


OBRAZLOŽITEV

Evropa je nesporno v svetovnem vrhu, kar zadeva pravice žensk in enakost spolov, res pa je, da smo šele na polovici poti do enakosti spolov in trenutno pravzaprav napredujemo zelo počasi.

Glede na najnovejše statistične podatke EU ostaja na polovici poti do enakosti spolov. Indeks enakosti spolov za leto 2015 Evropskega inštituta za enakost spolov kaže, da skupni rezultat EU na področju enakosti spolov znaša 52,9 točke od 100 točk, od leta 2005 pa se je povečal le za 1,6 točke, kar pomeni, da napredka skoraj ni. Razlika v plačilu med spoloma ostaja 16,5-odstotna, po podatkih Eurostata pa se je v nekaterih državah članicah v zadnjih petih letih celo povečala. Razlika v pokojninah med spoloma je 40-odstotna, kar je izredno zaskrbljujoče. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se je v polovici držav članic EU razlika v pokojninah povečala, od 11 % do 36 % žensk pa dostopa do pokojnine sploh nima. Delež mladih žensk, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo in ne iščejo zaposlitve, znaša več kot dvakrat toliko kot delež mladih moških (11 % žensk in 5 % moških). Evropski inštitut za enakost spolov navaja, da je večja razlika med moškimi in ženskami v Evropi posledica slabe zastopanosti žensk na gospodarskih položajih moči in v odločanju, kar razkriva nizko raven vključevanja vidika spola v gospodarske politike EU.

Enakost žensk in moških je eden od ciljev EU in mora biti sestavni del vseh političnih odzivov, nazadovanje na področju enakosti spolov pa je tesno povezano z gospodarsko krizo in politikami, ki niso priznale, razumele, analizirale in odpravile učinka te krize na enakost spolov.

Številne študije so jasno pokazale, da so varčevalne politike izredno vplivale na ženske in enakost spolov. Rezi v javnem sektorju (zlasti na področjih, kot so izobraževanje, zdravje ali socialno delo) so najbolj prizadeli ženske, saj te pomenijo 70 % njegove delovne sile. Strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi varčevalnih politik povečuje feminizacija revščine, zmanjševanje sredstev za storitve javnega zdravja in oskrbe (manjši obseg otroškega varstva in njegova podražitev, manjši obseg storitev za starejše in invalide ter privatizacija in zapiranje bolnišnic) pa se razvija v ponovno privatizacijo oskrbe ter vračanje k tradicionalnim vlogam spolov, pri katerih se odgovornost za oskrbo odmika od družbe in se vrača v gospodinjstva, prevzemajo pa jo večinoma ženske. Navsezadnje so proračunske omejitve vplivale tudi na ukrepe, pobude ali organizacije, ki si prizadevajo za spodbujanje enakosti spolov, tako pomembni programi, kot je boj proti nasilju na podlagi spola, pa so nezadostno financirani.

Kot navaja poročilo za leto 2014 Evropskega inštituta za enakost spolov, status in profil enakosti spolov očitno postajata manj pomembna, zato je enakost spolov kot politični cilj odrinjena na rob, kot pomembno področje politike pa ogrožena. Napredek v državah članicah in po področju je neenakomeren – v nekaterih državah članicah se je stanje izboljšalo, v drugih pa poslabšalo.

Nekatere države članice EU so opazile tudi bistveno povečanje števila državljanskih in političnih gibanj, ki škodijo enakim pravicam žensk in moških ter celo oporekajo splošni potrebi po politikah za enakost spolov. Ob tem si na eni strani 55 % Evropejcev želi, da bi EU na področju enakega obravnavanja moških in žensk bolj ukrepala kot zdaj, na drugi strani pa je Evropska komisija celo znižala status strategije EU za enakost in ohranila tudi znižan status svojega letnega poročila o enakosti spolov.

Če bi se statusa strategije EU za enakost in letnega poročila vrnila na raven iz sporočil, bi bilo treba dokumente prevesti v vse jezike EU, odobriti bi jih moral kolegij komisarjev in samodejno bi se morali posredovati Evropskemu svetu. Z zniževanjem statusa strategije za enakost spolov in letnega poročila EU zmanjšuje tudi politično legitimnost svojih prizadevanj za pravice žensk in enakost spolov.

Do leta 2020 so le še štiri leta; če bo EU napredovala s to hitrostjo, ciljev iz strategije Evropa 2020 ne bo dosegla Evropska komisija je ocenila, da bi s to hitrostjo napredka potrebovali še 70 let, da bi dosegli enako plačilo med spoloma, 40 let za enako delitev gospodinjskih opravil, 30 let za 70-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in 20 let za uravnoteženo zastopanost spolov v politiki. Takega večdesetletnega čakanja na resnično enakost spolov v Evropi ne bi smeli sprejeti.

Moj cilj kot poročevalec je analizirati napredek – ali pomanjkanje napredka – na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU in njenih državah članicah v letih 2014 in 2015 ter odobriti politična priporočila, ki bodo oblikovalcem politik EU in evropskim državljanom pomagala izboljšati prizadevanja za spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov. Iz praktičnih razlogov sem sledil obliki delitve vsebin v letnem poročilu Komisije o enakosti spolov za leto 2015, vključil pa sem tudi nekaj pripomb o uspešnosti držav članic, kot je opisana v poročilu Komisije in navedena v indeksu enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov.

Močno podpiram pristop Komisije, da se vključijo pripombe o uspešnosti držav članic, ter menim, da je pogovor o njihovi uspešnosti bistven za utemeljeno in konstruktivno demokratično razpravo. Glede na to sem poskušal zagotoviti objektivne, lahko razumljive podatke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za pripravo predlogov sprememb, sklepov in priporočil za poročilo ter kot podlago za politično razpravo v Evropskem parlamentu.

Nujno pa je treba opozoriti na stalno pomanjkanje celovitih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov o enakosti, ki bi bili razdeljeni po spolu in bi jih bilo mogoče uporabiti za primerjavo. Sistematično zbiranje podatkov o enakosti na nacionalni ravni je zato ključno. Da bi dosegli ta cilj, nameravam k poročilu Evropskega parlamenta dodati prilogo, ki bi jo pripravil Evropski inštitut za enakost spolov na podlagi svojega indeksa enakosti spolov, vendar v bolj jedrnati obliki, vključevala pa bi najnovejše statistične podatke in trende za leti 2014 in 2015.

V ta namen sem kot poročevalec vzpostavil reden delovni odnos med poročevalsko ekipo Evropskega parlamenta in raziskovalno ekipo Evropskega inštituta za enakost spolov, da bi letno poročali o pravicah žensk in enakosti spolov v EU. Pri izboljšanem izvajanju politik EU za enakost spolov bi lahko izkoristili okrepljeno usklajevanje različnih instrumentov in mehanizmov, ki so že na razpolago na ravni EU, kot so letno poročilo Komisije o enakosti spolov, dvoletni indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov, dvoletno poročilo Evropskega parlamenta o stanju na področju enakosti spolov in letni sklepi Sveta o pregledu izbranega področja izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v EU. Z uskladitvijo njihovih časovnih okvirov bi lahko zagotovili skladnejši in z dokazi podprt politični odziv EU na izzive v zvezi z enakostjo spolov.

V sedanjem političnem ozračju v Evropi se mora vodstvo Unije odločno zavzeti za prednostni status enakosti spolov, da bi izkazalo svojo zavezanost vrednotam, na katerih temelji EU, ter zagotovili prevlado človekovega dostojanstva, demokratičnosti, enakosti, nediskriminacije in enakosti žensk in moških v EU.

 

The EU is only half way towards gender equality, as shown by the Gender Equality Index 2015 of the European Institute for Gender Equality (EIGE). The Gender Equality Index covers data from 2005, 2010 and 2012, for the first time allowing for an assessment of the progress made in the pursuit of gender equality in the European Union (EU) and individual Member States over time. During this period the total score for the EU rose marginally from 51.3 out of 100 to 52.9 points. The progress varies between Member States and domains, showing not only improvements, but also regression.

In order to present a comprehensive and updated picture of gender equality in Europe in this Annex, the 2015 Gender Equality Index scores are complemented with separate information boxes on the latest trends and indicators based on EIGE’s most recent studies and the statistics from the European Commission, Eurostat, Eurofound and other sources. The latest Index includes statistics up to 2012.

EIGE’s next Gender Equality Index will be published in October 2017, covering statistics up to 2015 (latest data available at that point in time).

 

 

The Gender Equality Index is a unique measurement tool that synthesises the complexity of gender equality into a user-friendly and easy to understand measure. Based on the EU policy framework, it assists the monitoring of progress in gender equality across the EU over time. The Index consists of six core domains: work, money, knowledge, time, power and health, and assigns scores for Member States between 1 for total inequality and 100 for full equality.

It measures not only gender gaps between women and men, but also takes into account the country context and the different levels of achievement of Member States in various areas. A high overall score reflects both small (or absent) gender gaps and a good situation for all (e.g. high involvement of both women and men in employment).

Work

 

Domain of work

 

Scores in the domain of work and its subdomains have increased only marginally since 2005. The gender gap in employment, measured by the full-time equivalent (FTE) employment rates, has narrowed slightly at EU level, largely driven by decreased levels of men’s participation in the labour market.

However, women’s propensity to work on a part-time basis makes the Europe 2020 employment target of 75% rather difficult to reach. The employment rate counts the number of hours worked, rather than the number of people with a job.

The subdomain of segregation and quality of work shows slight progress brought mainly by the improvement of working conditions. The ability of workers to take an hour or two off during working hours has almost doubled (from 18 % in 2005 to 33 % in 2012) and the gender gap has shrunk. However, the gender-segregated labour market remains a reality for both women and men in Europe today. Almost four times more women than men (30 % compared to 8 %) worked in education, human health and social work activities in the EU on average in 2012.

Subdomains

 

 

 

Latest trends and indicators:

Employment rate of women is moving closer to the Europe 2020 target. In 2015, it had reached 64 % for women and 76 % for men. However, nearly every third woman in the EU (32 %) works part-time and there have been no signs of this number decreasing over the last ten years, compared to 30 % in 2005. From them, 44% chose part time work due to family and care related reasons. The challenges of work-life balance remain the main reason for women to stay outside of the labour market altogether. In 2015, 29 % of women in EU-28 aged between 20-64 years were inactive, and from them 31% were not searching for a job because they were looking after children or had other family or personal responsibilities.

From the age of 50 the inactivity of women starts again disproportionately increasing compared to that of men. In 2015, 29% of women and 16% of men aged 50-59 were inactive, whereas in the age group 60-64 inactivity reached 66 % and 51 % respectively.

Money

 

Domain of money

 

 

Progress in this domain is largely driven by the overall improvement in access to financial resources for both women and men (by 5.8 points), although the gender gap remains significant and largely unchanged.

Although scores are slightly higher than those in other domains, women throughout the EU face bigger challenges in accessing financial resources. Women earn less than men and have a lower income, including pensions. Progress in closing the gender gaps in earnings and income has been remarkably slow.

This domain aims to grasp the power relations between women and men in the management of financial and economic resources in a household. This is a big challenge since the income indicators rely on household-level data and assume that income is shared equally among all members. Individual indicators would thus provide more accurate information and depict a more realistic situation of income sharing between family members.

Subdomains

 

 

Latest trends and indicators:

 

With EU average at 16.1% in 2014, gender pay gap does not show significant improvement. It has only slightly decreased compared to 16.6 % in 2012, and remains at the same level as in 2010. Moreover, life-long inequalities in the labour market and the gender pay gap lead to significantly high gender pension gap: in 2014, women’s pensions remained 40,2 % below those of men.

Europe remains far from the target of lifting at least 20 million people out of poverty and social exclusion by 2020. The number of people in poverty has increased by an additional four million over the last five years. Women are systematically at a higher risk of poverty across the EU, primarily due to gender inequalities in the labour market and their limited economic independence. Many of the families depend on the income of the man. For instance, in the EU-28, while the at-risk-of-poverty rate of couples with children was 16 % in 2014, without the income of the father 70 % of couples with children would fall into poverty (EIGE, forthcoming).

Knowledge

 

Domain of knowledge

 

The decline in the score in the domain of knowledge (by 3 points) is the result of decreased adult participation (aged 15-74) in lifelong learning - both formal and non-formal education and training. The educational attainment of women and men is steadily increasing and women are now outnumbering men at graduate level. However, women are still concentrated in the fields of study traditionally seen as ‘feminine’.

In 2012, women in the EU-28 were overrepresented among tertiary students in the fields of education (77 %), health and welfare (73 %) and humanities and arts (65 %). Gender segregation at all levels in education leads to occupational segregation and subsequently impacts future career options of both women and men.

In the context of rapid technological change and transformation of the labour market, lifelong learning is an area of crucial importance for both women and men. However, the majority of Member States are far from achieving the 15 % target for adults aged 25-64 to be involved in lifelong learning, as set out in the strategic framework for European cooperation in education and training (ET2020).

Subdomains

 

 

 

Latest trends and indicators:

 

In 2015, 43 % of women and 34 % of men between 30 and 34 years had completed tertiary education. Measuring against the Europe 2020 target of 40 %, women have reached it since 2012, whereas men continue to be underrepresented among university, college and other graduates.

Despite higher levels of educational attainment among women, gender segregation continues to persist across higher education institutions. Women are heavily underrepresented among graduates of maths, science, engineering and technology (STEM). Since 2003, the share of female graduates in these fields has been between 12 % and 13 % and does not show signs of progress.

Time

 

The domain of time has the lowest score of all the Index domains (37.6) and shows the greatest challenge, which is in the division of time between women and men. The 3.9 decrease from 2005 to 2010 was mainly caused by a decrease in time that both women and men were able to devote to social activities.

On average in the EU, 77 % of women, compared to only 24 % of men, do cooking and housework every day for at least 1 hour or more. Women continue to take a far greater responsibility in taking care of a family. Inequality in time-sharing at home also extends to other social activities. In the majority of Member States, men are more likely than women to participate in sporting, cultural or leisure activities outside the home.

Personal time spent on caring responsibilities has a major impact on women’s employment opportunities and economic independence. The findings reaffirm the importance of better work-life balance measures for women and men, such as an adequate supply of affordable and high-quality care services for children and other dependants and flexible working arrangements.

Domain of time

 

Subdomains

 

 

 

Latest trends and indicators:

 

The 2015 European Working Conditions Survey by Eurofound illustrates the disproportionately higher time pressure that women face across the EU-28. The survey findings confirm that care responsibilities and unpaid domestic work are unevenly shared by women and men. Women are undertaking a bigger share of unpaid work, such as care for children and other dependants, as well as housework. When counting together paid job, unpaid working time and commuting, the number of hours women work is significantly higher. This is particularly visible among part-time workers, where total weekly number of hours that men spend on paid and unpaid work, and commuting is over 30 hours, and for women it reaches almost 50 hours.

Power

 

The domain of power shows the second lowest score, despite the most pronounced increase in the score by 8.3 points since 2005.

Results show notable progress in the representation of women on corporate boards of publicly listed companies. However, in the finance sector, women are nearly absent in decision-making. Only one of the 28 central bank governors in 2014 was a woman - from Cyprus; and in the same year, there were only two women finance ministers in the EU - from Romania and Sweden.

In the last few years, measures applied by Member States and tailored EU-level initiatives - such as the proposed directive on improving the gender balance among non-executive board directors - contributed to a marked improvement in women’s access to leadership positions in the corporate sector. However, broader public debate and awareness-raising are needed to change the corporate culture. Long working hours and physical presence at work, combined with traditional masculine leadership styles and a lack of transparency in recruitment and promotion practices, advantage men and reinforce gender inequalities.

Domain of power

 

Subdomains

 

 

Latest trends and indicators:

 

Political power score has been slowly but steadily increasing. The share of women in the European Parliament has increased from 30 % to 37 % between 2005 and 2016. In national parliaments the share of women has increased from 21 % to 28 %; in regional assemblies from 29 % to 33 %. The share of ministers in national governments remains at 26 % in 2016 (19 % in 2005, 22 % in 2012).

Economic power remains the domain with biggest gender gaps. While the share of women among board members has increased from 10 % in 2005 to 23 % in 2016, in 2015, of the biggest companies publicly listed in the EU only 4,3 % of CEOs were women.

Health

 

The domain of health is an important area of gender equality. Health is directly linked not only to personal, social and economic well-being, but also to human dignity and physical integrity. The score in the domain of health has risen slightly by 2.2 points since 2005 as a result of a small advance in health status and, to a greater extent, an improved access to health structures. This is reflected in an increased number of people whose medical or dental needs are being met.

Due to an unavailability of suitable indicators, the Index does not include differences in health-related behaviours of women and men. Data from European health interview survey (EHIS) will be available during 2016 and will be considered for the Index.

 

 

Domain of health

 

Subdomains

 

 

 

 

Latest trends and indicators:

 

Recently published data of the European health interview survey (EHIS), conducted in 2014, shows significant gender differences in lifestyles and health behaviour. In 2014, 46 % of adult women (18 years and over) and 60 % of adult men in EU-28 were overweight (BMI 25 and more); 17 % of men and 16 % of women were obese (MBI 30 and more); and 42 % of adult men and 30 % of adult women did not eat any vegetables or fruits daily. Furthermore, 24 % of men and 16 % of women smoked on a daily basis, 10 % of men and 3 % of women succumbed to a heavy episode of drinking at least once a week (22 % of men and 11 % of women every month).

Ageing of the population is also reflected in health indicators. For instance, the share of men and women with long-standing limitations in usual activities due to health problems is increasing. In 2014 it reached 17 % of men and 20 % of women, compared to 16 % and 19 % respectively in 2012.

Gender Equality Index 2015: satellite domains

 

Violence

The domain of violence was identified as the biggest gap of all in 2013 because of a lack of comparable and harmonised data at EU level. Building on FRA’s violence against women survey and Eurobarometer data, the Gender Equality Index 2015 proposes a possible composite measure of violence against women. It also analyses attitudes towards violence against women and awareness levels, as well as trust in police and justice institutions in a given society. The analysis shows that countries with a high score in the Gender Equality Index, violence against women is seen as less acceptable and women are more likely to report violence. The lower levels of reported violence do not necessarily reflect lower levels of violence, but rather mean that attitudes, awareness and trust in police and justice institutions prevent the disclosure.

 

The commitment of the EU and its Member States to eradicate violence against women needs to be supported by evidence in the form of systematic, comparable and harmonised data. EIGE will continue to develop a comprehensive measurement framework of violence against women, combining data from surveys and administrative sources.

 

 

 

 

 

The domain of intersecting inequalities considers how gender intersects with other aspects that may influence women’s and men’s life experiences. People have multiple identities and the group of women as well as the group of men are not homogeneous, but consist of people with very different characteristics which all create and influence the life experience of a person. They have different nationalities, race, age, sexual and gender identities, they live in different kinds of households, with children or without; they belong to different social classes etc.

 

 

 

 

Intersecting

inequalities

 

Used sources:

EIGE (2015), Gender Equality Index 2015

EIGE (forthcoming), Poverty, gender and intersecting inequalities: Review of the implementation of an area A: Women and Poverty of the Beijing Platform for Action in the EU Member States

Eurofound (2016), First findings: Sixth European Working Conditions Survey

Eurostat database

Eurostat, Health Status Determinants Database

European Commission, Database on women and men in decision-making


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

6.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Anna Hedh, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Maria Noichl, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Ángela Vallina, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Evelyn Regner, Mylène Troszczynski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Claudia Schmidt


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

17

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, João Pimenta Lopes, Ángela Vallina

S&D

Francisco Assis, Vilija Blinkevičiūtė, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner

Verts/ALE

Florent Marcellesi, Terry Reintke, Ernest Urtasun

3

-

ECR

Arne Gericke

ENF

Mylène Troszczynski

PPE

Anna Záborská

4

0

PPE

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Claudia Schmidt, Michaela Šojdrová, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo