Postopek : 2016/2222(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0066/2017

Predložena besedila :

A8-0066/2017

Razprave :

PV 03/04/2017 - 19
CRE 03/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 04/04/2017 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0098

POROČILO     
PDF 861kWORD 91k
17.3.2017
PE 593.850v02-00 A8-0066/2017

o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov

(2016/2222(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Kateřina Konečná

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Palmovo olje in krčenje deževnih gozdov

(2016/2222(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 21),

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Komisije 2013-063 z naslovom The impact of EU consumption on deforestation (Vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Spopadanje z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),  

–  ob upoštevanju amsterdamske izjave z dne 7. decembra 2015 z naslovom Towards Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), v kateri se podpira, da bi bila dobavna veriga palmovega olja do leta 2020 popolnoma trajnostna, nezakonito krčenje gozdov pa odpravljeno,

–  ob upoštevanju obljube vlad petih držav članic in podpisnic amsterdamske izjave, tj. Danske, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Nizozemske, da bodo podprle sistem, s katerim bo industrija palmovega olja do leta 2020 postala popolnoma trajnostna,

–  ob upoštevanju evropske strategije za nizkoogljično mobilnost iz julija 2016 in predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2016 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev),

–  ob upoštevanju študije z dne 4. oktobra 2016, ki jo je naročila in financirala Komisija, z naslovom The land use change impact of biofuels consumed in the EU: Quantification of area and greenhouse gas impacts (Vpliv uporabe biogoriv v EU na spremembe v rabi zemljišč: količinska ocena obsega in vpliva toplogrednih plinov),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Globiom: the basis for biofuel policy post-2020 (Globiom: osnova za politiko biogoriv po letu 2020),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 18/2016 o sistemu EU za certificiranje trajnostnih biogoriv,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),

–  ob upoštevanju Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki je bil sprejet 29. oktobra 2010 v Nagoji na Japonskem, veljati pa je začel 12. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in z njo povezanim vmesnim pregledom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(2),

–  ob upoštevanju kongresa Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) na Havajih leta 2016 in njegovega predloga št. 066 o blaženju vpliva širjenja industrije palmovega olja na biotsko raznovrstnost,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0066/2017),

A.  ker je Evropska unija ratificirala Pariški sporazum in bi morala imeti pomembno vlogo pri doseganju ciljev na področju boja proti podnebnim spremembam ter varstva okolja in trajnostnega razvoja;

B.  ker je imela EU odločilno vlogo pri določanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so tesno povezani s problematiko palmovega olja (cilji št. 2, 3, 6, 14, 16, 17, zlasti pa št. 12, 13 in 15);

C.  ker se je EU v okviru Agende 2030 o trajnostnem razvoju obvezala, da bo spodbujala trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustavila krčenje gozdov, obnovila degradirane gozdove ter bistveno povečala pogozdovanje in obnovo gozdov na svetovni ravni do leta 2020; ker se je v okviru Agende 2030 tudi obvezala, da bo zagotovila trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje, spodbujala podjetja, naj prevzamejo trajnostne prakse in v svoj cikel poročanja vključijo informacije o trajnosti, ter spodbujala trajnostne prakse v javnih naročilih, in sicer v skladu z nacionalnimi politikami in prednostnimi nalogami na svetovni ravni do leta 2020;

D.  ker je veliko dejavnikov, ki povzročajo krčenje gozdov po svetu, med katerimi je tudi pridelava primarnih kmetijskih proizvodov, kot so soja, govedina, koruza in palmovo olje;

E.  ker je skoraj polovica (49 %) vsega nedavnega krčenja tropskih gozdov posledica nezakonitega krčenja zaradi komercialnega kmetijstva in ker je za to uničevanje krivo čezmorsko povpraševanje po primarnih kmetijskih proizvodih, med katerimi so tudi palmovo olje, govedina, soja in lesni proizvodi; ker se ocenjuje, da se zaradi nezakonite pretvorbe tropskih gozdov za komercialno kmetijstvo vsako leto ustvari 1,47 gigatone ogljika, kar je enakovredno 25 % letnih emisij iz fosilnih goriv v EU(3);

F.  ker so bili požari leta 2015 v Indoneziji in na Borneu, ki so posledica podnebnih sprememb, sprememb v rabi zemljišč in krčenja gozdov, najhujši v zadnjih skoraj dveh desetletjih; ker je verjetno, da bodo v teh regijah izjemno sušna obdobja vse pogostejša, če ne bodo sprejeti usklajeni ukrepi za preprečevanje požarov;

G.  ker je zaradi požarov v Indoneziji in na Borneu 69 milijonov prebivalcev izpostavljeno onesnaževanju zraka, ki je škodljivo zdravju, in ker je zaradi njih prezgodaj umrlo tisoče ljudi;

H.  ker so požari v Indoneziji običajno posledica krčenja zemljišča za nasade oljne palme in druge kmetijske namene; ker je 52 % požarov v Indoneziji v letu 2015 zagorelo na šotiščih, bogatih z ogljikom, tako da je ta država postala eden največjih povzročiteljev globalnega segrevanja na svetu(4);

I.  ker številne države proizvajalke nimajo natančnih kart nasadov oljne palme s koncesijo in javnih zemljiških knjig in ker je zato težko ugotoviti, kdo je odgovoren za gozdne požare;

J.  ker je EU v okviru newyorške deklaracije pristala, da bo pomagala pri doseganju cilja zasebnega sektorja glede odprave krčenja gozdov zaradi pridelave primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, soja, papir in izdelki iz govejega mesa, najkasneje do leta 2020 in da bo pri tem upoštevala, da imajo številna podjetja še ambicioznejše cilje;

K.  ker se je EU leta 2008 zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala krčenje gozdov za najmanj polovico in do leta 2030 zaustavila nadaljnjo izgubo gozdnih površin po svetu;

L.  ker so dragoceni tropski ekosistemi, ki pokrivajo komaj 7 % zemeljske površine, pod vse hujšim pritiskom zaradi krčenja gozdov; ker zaradi ustvarjanja nasadov oljne palme prihaja do obsežnih gozdnih požarov, izsuševanja rek, erozije tal, izgubljanja podtalnice, onesnaževanja voda in splošnega izgubljanja biotske raznovrstnosti, kar povzroča izgubo številnih ekosistemskih storitev in močno vpliva na podnebje ter ohranjanje naravnih virov in globalnega okolja za sedanje in prihodnje generacije;

M.  ker ima potrošnja palmovega olja in njegovih predelanih proizvodov pomembno vlogo pri vplivanju potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu;

N.  ker naj bi se na splošno povpraševanje po rastlinskih oljih povečalo(5), povpraševanje po palmovem olju pa naj bi se po ocenah do leta 2050 podvojilo(6); ker je bilo od 70-ih let 20. stoletja do danes 90 % rasti pridobivanja palmovega olja osredotočene v Indoneziji in Maleziji; ker se poleg tega gojenje oljne palme širi tudi v druge azijske države, pa tudi v Afriko in Latinsko Ameriko, kjer ves čas nastajajo novi nasadi, že obstoječi pa se širijo, kar bo povzročilo dodatno okoljsko škodo; ker bi bilo potrebnih še več obdelovalnih zemljišč, če bi palmovo olje nadomestili z drugimi rastlinskimi olji;

O.  ker je obsežna uporaba palmovega olja predvsem posledica njegove nizke cene, ki jo je mogoče zagotavljati s širjenjem nasadov oljne palme na območjih izkrčenih gozdov; ker se poleg tega uporaba palmovega olja v živilski industriji sklada z vzorcem množične in netrajnostne proizvodnje in potrošnje ter je v nasprotju z uporabo in spodbujanjem sestavin in proizvodov, ki so pridobljeni ekološko ter so kakovostni in lokalni;

P.  ker se palmovo olje vse pogosteje uporablja kot biogorivo in v predelanih živilih (trenutno ga že vsebuje okoli 50 % embaliranega blaga);

Q.  ker nekatera podjetja, ki trgujejo s palmovim oljem, ne morejo z gotovostjo dokazati, da palmovo olje v njihovi dobavni verigi ni povezano s krčenjem gozdov, izgubljanjem podtalnice ali onesnaževanjem okolja in da se pri njegovem pridobivanju dosledno spoštujejo temeljne človekove pravice in ustrezni socialni standardi;

R.  ker mora Komisija v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom izvesti presojo vplivov na okolje v globalnem kontekstu, oceniti potrošnjo hrane in drugih dobrin v Uniji in po potrebi oblikovati predloge politike, s katerimi bi obravnavali ugotovitve te presoje, ter razmisliti o oblikovanju akcijskega načrta Unije proti krčenju in degradaciji gozdov;

S.  ker namerava Komisija izvesti študije o krčenju gozdov in palmovem olju;

T.  ker niso znane skupne emisije toplogrednih plinov zaradi sprememb v rabi zemljišč, povezanih s palmovim oljem; ker je treba izboljšati znanstvene ocene na tem področju;

U.  ker v državah proizvajalkah niso na voljo zanesljivi podatki o zemljiških površinah, ki so namenjene dovoljenemu ali nedovoljenemu gojenju oljnih palm; ker to že v izhodišču ovira sprejete ukrepe za potrjevanje trajnostnega porekla palmovega olja;

V.  ker je bilo leta 2014 v EU 60 % vsega palmovega olja uvoženega za energetski sektor, pri čemer je bilo 46 % uvoženega palmovega olja uporabljenega kot gorivo v prometu (šestkrat več kot leta 2010), 15 % pa za proizvodnjo elektrike in toplote;

W.  ker se ocenjuje, da naj bi količina zemljišč, ki se na svetu pretvorijo v palmove nasade za pridobivanje biodizla, do leta 2020 znašala milijon hektarov, od tega naj bi 0,57 milijona hektarov izkrčili v pragozdovih jugovzhodne Azije(7);

X.  ker je strategija EU 2020 za biogoriva povzročila, da se je spremenila raba zemljišč na skupno 8,8 milijona hektarih površine, od tega na 2,1 milijona hektarih v jugovzhodni Aziji zaradi širjenja nasadov oljne palme, kjer so bili prej na polovici zemljišč tropski gozdovi in šotišča;

Y.  ker se s krčenjem deževnih gozdov uničujejo naravni habitati več kot polovice svetovnih živalskih vrst in več kot tretjine svetovnih rastlinskih vrst ter se ogroža njihovo preživetje; ker v deževnih gozdovih živijo nekatere najredkejše in pogosto endemične vrste na svetu, ki so uvrščene na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) kot izjemno ogrožene vrste, kar pomeni, da je pri teh vrstah mogoče opaziti, oceniti, sklepati ali sumiti, da se je v zadnjih desetih letih ali razponu treh generacij populacija zmanjšala za več kot 80 %; ker bi morali biti potrošniki EU bolje seznanjeni s prizadevanji za ohranitev teh živalskih in rastlinskih vrst;

Z.  ker je več preiskav pokazalo razširjene zlorabe temeljnih človekovih pravic ob nastanku in med delovanjem palmovih nasadov v številnih državah, vključno s prisilnimi izselitvami, oboroženim nasiljem, delom otrok, služenjem zaradi zadolženosti ali diskriminacijo avtohtonih skupnosti;

AA.  ker obstajajo zelo zaskrbljujoča poročila(8), da se pri svetovnem pridobivanju palmovega olja v veliki meri kršijo temeljne človekove pravice in ustrezni socialni standardi, da je pogosto delo otrok in da je veliko sporov glede zemljišč med lokalnimi in avtohtonimi skupnostmi ter imetniki koncesij za proizvodnjo palmovega olja;

Splošne ugotovitve

1.  želi spomniti, da so trajnostno kmetijstvo, prehranska varnost in trajnostno gospodarjenje z gozdovi osrednji cilji trajnostnega razvoja;

2.  opozarja, da so gozdovi bistvenega pomena za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;

3.  se zaveda, da so dejavniki krčenja gozdov po svetu kompleksni, na primer krčenje zemljišč za govedo ali poljščine, zlasti za pridelavo soje za krmo za živino v EU, pa tudi nasadi za pridobivanje palmovega olja, širjenje mestnih območij ter sečnja in druge intenzivne kmetijske dejavnosti;

4.  ugotavlja, da je vzrok za 73 % svetovnega krčenja gozdov pridobivanje zemljišč za primarne kmetijske proizvode, 40 % svetovnega krčenja gozdov pa je posledica nastajanja obsežnih monokulturnih nasadov za pridobivanje palmovega olja(9);

5.  se zaveda, da izkoriščanje palmovega olja ni edini razlog za krčenje gozdov, ta problem namreč povečujejo tudi širjenje nezakonite sečnje in demografski pritiski;

6.  opaža, da imajo druga rastlinska olja, pridobljena iz soje, oljne repice in drugih kultur, veliko večji okoljski odtis in zahtevajo veliko bolj ekstenzivno rabo zemljišč kot palmovo olje; opozarja, da se pri drugih oljnicah običajno intenzivneje uporabljajo pesticidi in gnojila;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je svetovna tekma za zemljišča posledica vse večjega svetovnega povpraševanja po biogorivih in surovinah, pa tudi špekulacije z zemljišči in primarnimi kmetijskimi proizvodi;

8.  želi opomniti, da je EU pomembna uvoznica proizvodov, ki izhajajo iz krčenja gozdov, kar katastrofalno vpliva na biotsko raznovrstnost;

9.  ugotavlja, da je malo manj kot četrtina (glede na vrednost) vseh primarnih kmetijskih proizvodov v mednarodni trgovini, pridobljenih z ilegalnim krčenjem gozdov, namenjena v EU, kar vključuje 27 % vse soje, 18 % vsega palmovega olja, 15 % vse govedine in 31 % vsega usnja(10);

10.  poudarja, da za učinkovit boj proti krčenju gozdov, do katerega prihaja zaradi potrošnje primarnih kmetijskih proizvodov, pri ukrepih EU ne bi bilo treba upoštevati samo pridobivanje palmovega olja, marveč vseh podobnih uvoženih kmetijskih proizvodov;

11.  opozarja, da sta Malezija in Indonezija s približno 85–90 % svetovne proizvodnje glavni proizvajalki palmovega olja, in pozdravlja dejstvo, da se je raven primarnega gozda v Maleziji od leta 1990 povečala, čeprav je še naprej zaskrbljen nad stopnjo krčenja gozdov v Indoneziji, ki znaša -0,5 % skupne izgube vsakih pet let;

12.  opozarja, da je Indonezija nedavno postala tretja največja onesnaževalka z ogljikovim dioksidom na svetu in da se sooča z upadom biotske raznovrstnosti, saj je več ogroženih prostoživečih vrst na robu izumrtja;

13.  želi spomniti, da palmovo olje predstavlja približno 40 % svetovne trgovine z vsemi rastlinskimi olji in da je EU s približno sedmimi milijoni ton letno druga največja svetovna uvoznica;

14.  je zaskrbljen, ker je približno polovica zemljišč, kjer je bil gozd nezakonito posekan, uporabljenih za pridobivanje palmovega olja za trg EU;

15.  je seznanjen, da se palmovo olje v agroživilski industriji uporablja kot sestavina in/ali nadomestilo zaradi svoje produktivnosti in kemijskih lastnosti, denimo zaradi preprostega skladiščenja, tališča in nižje cene te surovine;

16.  ugotavlja tudi, da se pogača iz palmovih jeder v EU uporablja za krmo, zlasti za redilno krmo za molznice in pitano govedo;

17  ob tem poudarja, da so socialni, zdravstveni in okoljski standardi v EU strožji;

18.  se popolnoma zaveda, kako zelo kompleksna je problematika palmovega olja, in poudarja, da je pomembno razviti globalno rešitev, ki bo temeljila na skupni odgovornosti številnih akterjev; močno priporoča to načelo vsem v tej dobavni verigi, med drugim EU in drugim mednarodnim organizacijam, državam članicam, finančnim institucijam, vladam držav proizvajalk, avtohtonemu ljudstvu in lokalnim skupnostim, nacionalnim in mednarodnim podjetjem, ki sodelujejo pri pridobivanju, distribuciji in predelavi palmovega olja, združenju potrošnikov in nevladnim organizacijam; poleg tega je prepričan, da morajo vsi akterji obvezno sodelovati in si skupaj prizadevati za reševanje številnih resnih problemov, povezanih z netrajnostnim pridobivanjem in potrošnjo palmovega olja;

19.  poudarja skupno svetovno odgovornost glede zagotavljanja trajnostnega pridobivanja palmovega olja, pri čemer ima veliko vlogo prehrambena industrija, ki lahko zagotovi trajnostno pridobljene alternative;

20.  ugotavlja, da so se številni proizvajalci primarnih proizvodov in trgovci, trgovci na drobno in drugi posredniki v oskrbovalni verigi, vključno z evropskimi podjetji, zavezali proizvodnji in trgovini s primarnimi proizvodi brez krčenja gozdov in brez spremembe namembnosti z ogljikom bogatih šotišč, ob spoštovanju človekovih pravic, zagotavljanju preglednosti in sledljivosti, preverjanju s strani tretjih oseb ter z odgovornim upravljanjem;

21.  se zaveda, da je ohranitev deževnih gozdov in svetovne biotske raznovrstnosti izrednega pomena za prihodnost našega planeta in vsega človeštva, a poudarja, da je treba prizadevanja za ohranitev povezati z instrumenti politike razvoja podeželja, da bomo preprečili revščino in spodbujali zaposlovanje za male kmetijske skupnosti na teh področjih;

22.  meni, da morajo prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov zajemati krepitev lokalnih zmogljivosti, tehnološko pomoč, izmenjavo zgledov najboljše prakse med skupnostmi in podporo malim kmetom, da bi čim učinkoviteje uporabljali svoja zemljišča brez nadaljnjega krčenja gozdov; glede tega poudarja, da imajo agroekološke prakse velik potencial za povečanje ekosistemskih funkcij, in sicer z mešanim in močno raznolikim sajenjem, kmetijsko-gozdarskimi in permakulturnimi tehnikami sajenja, da kmetje ne bi bili preveč odvisni od vhodnih surovin ali monokultur;

23.  ugotavlja, da pridobivanje palmovega olja lahko pozitivno prispeva h gospodarskemu razvoju države in kmetom ponuja vzdržne ekonomske priložnosti, če se pridobiva odgovorno in trajnostno in če se uvedejo strogi pogoji za trajnostno pridobivanje;

24.  želi spomniti na obstoj različnih prostovoljnih sistemov certificiranja, na primer RSPO, ISPO in MSPO, in pozdravlja njihovo vlogo pri spodbujanju trajnostnega pridobivanja palmovega olja; vendar opozarja, da merila trajnosti pri teh standardih kritizirajo, zlasti glede ekološke in socialne celovitosti; poudarja, da obstoj različnih sistemov potrošnike bega in da bi moral biti končni cilj razvoj enotnega sistema certificiranja, ki bi izboljšal prepoznavnost trajnostnega palmovega olja med potrošniki; poziva Komisijo, naj s tem sistemom certificiranja zagotovi, da bo na trg EU vstopalo le trajnostno pridobljeno palmovo olje;

25.  želi opomniti, da se morajo tudi partnerji zunaj EU bolj zavedati svoje vloge pri reševanju problematike trajnosti in krčenja gozdov, vključno s svojimi pridelovalnimi praksami;

Priporočila

26.  poziva Komisijo, naj spoštuje mednarodne obveznosti EU, med drugim tiste, ki izhajajo iz konference o podnebnih spremembah (COP 21), foruma Združenih narodov o gozdovih(11), Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti(12), newyorške deklaracije o gozdovih in cilja trajnostnega razvoja za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020(13);

27.  opozarja na potencial pobud, kakršna je newyorška deklaracija o gozdovih(14), s katerimi naj bi zasebnemu sektorju pomagali doseči do leta 2020 načrtovane cilje glede odprave krčenja gozdov zaradi pridelave primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palme, soja, papir in govedina; ugotavlja, da imajo nekatera podjetja bolj ambiciozne cilje, in čeprav se je 60 % podjetij iz tega sektorja zavezalo tovrstnim pobudam, jih zmoreta le 2 % slediti svojemu palmovemu olju vse do izvora(15);

28.  je seznanjen s prizadevanji za uporabo certificiranega trajnostnega palmovega olja v sektorju proizvodnje živil in napredkom na tem področju; poziva vse industrijske panoge, ki uporabljajo palmovo olje, naj si bolj prizadevajo za uporabo certificiranega trajnostnega olja;

29.  poziva Evropsko komisijo in vse države članice EU, naj si prizadevajo vzpostaviti vseevropsko prostovoljno zavezo v tej panogi, da bi do leta 2020 uporabljali 100 % certificiranega trajnostnega palmovega olja, in sicer s podpisom amsterdamske izjave z naslovom „Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries“ (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), in naj si prizadevajo tudi za panožno zavezo, med drugim s podpisom amsterdamske izjave z naslovom „In Support of a Fully Sustainable Palm Oil Supply Chain by 2020“ (Podpora popolnoma trajnostni dobavni verigi palmovega olja);

30.  poziva podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem palmovega olja, naj sprejmejo bangkoški sporazum o enotnem pristopu k izvajanju zavez o odpravi krčenja gozdov in naj uporabljajo pristop za varstvo zemljišč z visoko zalogo ogljika (High Carbon Stock – HCS), ki omogoča določitev ustreznih področij za plantaže palmovega olja, na primer degradiranih zemljišč z nizko vrednostjo shranjenega ogljika ali nizke naravne vrednosti;

31.  poziva EU, naj vztraja pri svojih zavezah, naj okrepi potekajoča pogajanja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT in naj zagotovi, da bodo končni sporazumi obravnavali tudi les, pridobljen pri krčenju gozdov za palmove nasade; poudarja, da morajo biti ti sporazumi skladni z mednarodnim pravom in zavezami glede varstva okolja, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter da morajo privesti do ustreznih ukrepov za ohranjanje gozdov in ustrezno gospodarjenje z njimi, k čemur sodi tudi varstvo pravic lokalnih skupnosti in avtohtonih ljudstev; ugotavlja, da bi podoben pristop lahko uporabili za zagotavljanje odgovornih dobavnih verig za palmovo olje; predlaga, da bi politike EU za področje palmovega olja oprli na načela FLEGT za dialog z več deležniki ter da bi se spopadli z globoko zakoreninjenimi težavami v zvezi z upravljanjem v državah proizvajalkah, uporabiti pa je treba tudi podporne uvozne politike EU; meni, da bi s temi ukrepi lahko izboljšali nadzor nad industrijo palmovega olja v namembnih državah;

32.  ugotavlja, da je pomemben element sodelovanje z državami proizvajalkami, in sicer z izmenjavo informacij o trajnostnem razvoju in ekonomsko vzdržnih poslovnih praksah; podpira prizadevanja držav proizvajalk za razvoj trajnostnih praks, ki bodo pomagale izboljšati življenje in gospodarstvo v teh državah;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse glede preglednosti in sodelovanja med vladami in podjetji, ki uporabljajo palmovo olje, in naj skupaj z državami članicami sodeluje s tretjimi državami pri razvoju in izvajanju nacionalnih zakonov ter glede spoštovanja običajnih zemljiških pravic skupnosti, s katerimi bodo obvarovale gozdove, gozdna ljudstva in njihovo preživljanje;

34.  poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta po prostovoljnem sporazumu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) oceni potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za ocenjevanje posledic spreminjanja gozdov v komercialnega kmetijska zemljišča ter naj si v tem procesu še naprej prizadeva, da bi organizacije civilne družbe, avtohtone skupnosti, kmetje in lastniki zemljišč v tem procesu imeli več besede;

35.  poziva EU, naj kot dopolnilni element prostovoljnih sporazumov o partnerstvu oblikuje zakonodajo za nadgradnjo tovrstnih sporazumov na področju palmovega olja po zgledu uredbe EU o lesu, ki bo zajela tudi podjetja in finančne institucije; se zaveda, da EU regulira dobavne verige lesa, rib in konfliktnih mineralov, ne pa še dobavnih verig primarnih kmetijskih proizvodov, ki so povezane s tveganji za gozdove; zato poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za izvajanje uredbe o lesu, da bi bolje dojele njeno učinkovitost in ocenile, ali bi jo lahko uporabili kot model za nov zakonodajni akt Unije, s katerim bi v EU prepovedali prodajo netrajnostno pridobljenega palmovega olja;

36.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem začne informacijske kampanje ter potrošnike celovito seznani z okoljskimi, družbenimi in političnimi posledicami netrajnostnega pridobivanja palmovega olja; poziva jo, naj zagotovi, da bo potrošnikom s prepoznavno oznako zagotovljena informacija, da je proizvod s palmovim oljem trajnosten, in močno priporoča, naj se oznaka namesti na proizvod ali embalažo oziroma da mora biti zlahka dostopna s tehnologijo;

37.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z drugimi pomembnimi odjemalci palmovega olja, kot sta Kitajska in Indija, ter z državami proizvajalkami palmovega olja, da bi jih ozaveščala in da bi skušale poiskati skupne rešitve za problematiko krčenja in degradacije tropskih gozdov;

38.  z zanimanjem pričakuje študije Komisije o krčenju gozdov in palmovem olju, ki naj bi bile predstavljene takoj, ko bodo dokončane;

39.  poziva Komisijo, naj priskrbi popolne podatke o uporabi in potrošnji palmovega olja v Evropi in o uvozu v EU;

40.  poziva Komisijo, naj poglobi svoje raziskave in zbere informacije o vplivu evropske potrošnje in naložb na krčenje gozdov, socialno problematiko, ogrožene vrste in onesnaževanje okolja v tretjih državah ter naj pozove tudi trgovinske partnerje zunaj EU, da bi sledili njenemu zgledu;

41.  poziva Komisijo, naj razvije tehnologije in predstavi konkreten akcijski načrt, ki bi vključeval tudi informacijske kampanje in s katerim bi zmanjšali vpliv evropskega potrošnje in naložb na krčenje gozdov v tretjih državah;

42.  priznava pozitivni prispevek obstoječih sistemov certificiranja, a z obžalovanjem ugotavlja, da RSPO, ISPO, MPOCC in vsi drugi priznani večji sistemi certificiranja svojim članom zaenkrat dejansko ne prepovedujejo, da bi deževne pragozdove ali šotišča pretvorili v palmove nasade; zato meni, da dejansko ne prispevajo k omejevanju emisij toplogrednih plinov med zasajanjem in delovanjem nasadov, torej ne morejo preprečiti velikih gozdnih in šotnih požarov; poziva Komisijo, naj poskrbi za neodvisno revizijo in spremljanje teh sistemov certificiranja ter tako zagotovi, da bo palmovo olje, dano na trg EU, izpolnjevalo vse potrebne standarde in da bo trajnostno; ugotavlja, da vprašanja trajnosti v sektorju palmovega olja ne moremo obravnavati le s prostovoljnimi ukrepi in politikami, ampak da bi morala za podjetja, ki ga proizvajajo, potrebna zavezujoča pravila in obvezno certificiranje;

43.  poziva EU, naj uvede minimalna merila trajnosti za palmovo olje in proizvode, ki ga vsebujejo, ki vstopajo na trg EU, in tako zagotovi, da to palmovo olje:

–   ne bo povzročalo degradacije ekosistemov, na primer krčenja primarnih in sekundarnih gozdov, neposrednega ali posrednega uničevanja ali degradacije šotišč ali drugih ekološko dragocenih habitatov, in ne bo povzročalo izgubljanja biotske raznovrstnosti, zlasti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst,

–   ne bo povzročalo takih sprememb v praksah gospodarjenja z zemljišči, ki bi škodovale okolju,

–   ne bo povzročalo gospodarskih, družbenih ali okoljskih problemov in konfliktov, predvsem dela otrok, prisilnega dela, prilaščanja zemljišč ali izseljevanja avtohtonih skupnosti,

–   bodo pri njegovem pridobivanju popolnoma spoštovane človekove in socialne pravice ter ustrezni socialni in delovni standardi, ki zagotavljajo varnost in dobro počutje delavcev,

–  bo omogočalo malim pridelovalcem palmovega olja, da se vključijo v sistem certificiranja, ter zagotavljalo, da bodo prejeli pošten delež dobička;

–   se bo pridobivalo na plantažah, ki se vodijo z uporabo sodobnih agroekoloških tehnik, da bi spodbudili prehod na trajnostne kmetijske prakse in tako čim bolj zmanjšali škodljive okoljske in socialne posledice;

44.  ugotavlja, da strogi standardi za odgovorno pridobivanje palmovega olja že obstajajo, na primer standardi Inovacijske skupine za palmovo olje (POIG), a jih morajo podjetja in certifikacijski sistemi (razen RSPO Next) šele sprejeti;

45.  ugotavlja, da je pomembno, da lahko vsi akterji v dobavni verige razlikujejo med trajnostno in netrajnostno pridobljenim palmovim oljem ter njegovimi ostanki in stranskimi proizvodi; opozarja, kako pomembni sta sledljivost primarnih proizvodov in preglednost v vseh členih dobavne verige;

46.  poziva EU, naj vzpostavi zavezujoč regulativni okvir, s katerim bo zagotovila sledljivost surovin skozi dobavno verigo uvoznikov kmetijskih proizvodov vse do izvora;

47.  poziva Komisijo, naj izboljša sledljivost palmovega olja, uvoženega v EU, in naj, dokler se še ne uporablja enoten sistem certificiranja, preuči možnost uporabe različnih carinskih shem, ki bi natančneje odražale dejanske stroške zaradi okoljske obremenitve; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi in uporabi nediskriminatorne tarifnih in netarifnih ovir na podlagi ogljičnega odtisa palmovega olja; poziva, naj se v povezavi s krčenjem gozdov uporabi načelo odgovornosti povzročitelja;

48.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli sankcije za neskladnost, a naj ohrani trgovinske odnose s tretjimi državami;

49.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj začne reformirati nomenklaturo harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije, tako da bo mogoče razlikovati med certificiranim trajnostnim in netrajnostnim palmovim oljem ter njunimi derivati;

50.  poziva Komisijo, naj v poglavja o trajnostnem razvoju trgovinskih sporazumov in sporazumov o razvojnem sodelovanju vključi zavezujoče obveznosti, s katerimi bi preprečili krčenje gozdov zaradi palmovega olja, zlasti pa jamstvo zoper krčenje gozdov v trgovinske sporazume z državami proizvajalkami palmovega olja, in naj poskrbi za stroge in izvršljive ukrepe, s katerimi bi v državah proizvajalkah odpravili netrajnostne gozdarske prakse;

51.  poziva Komisijo in države članice EU, naj se osredotočijo na razvoj orodij, ki bodo omogočala boljše vključevanje problematike ohranjanja v razvojno sodelovanje; meni, da bo ta pristop pomagal zagotoviti, da razvojne dejavnosti ne bodo nenamerno povzročale okoljskih problemov, marveč bodo v sinergiji z dejavnostmi ohranjanja;

52.  ugotavlja, da slaba katastrska ureditev v državah proizvajalkah močno ovira nadzor nad širjenjem palmovih nasadov in malim kmetom onemogoča dostop do nujno potrebnih posojil, s katerimi bi povečali trajnost svojih nasadov; ugotavlja, da je osnovni pogoj za učinkovito okoljsko politiko okrepitev gozdarskega upravljanja in gozdarskih zavodov na lokalni in nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj državam proizvajalkam zagotovi tehnično in finančno pomoč, da bi okrepile svoje katastrske sisteme in izboljšale okoljsko trajnost palmovih nasadov; opozarja, da se lahko koncesije za palmovo olje spremljajo samo s kartiranjem v državah proizvajalkah, tudi z uporabo satelitske in geoprostorske tehnologije, nato pa se uvedejo namenske strategije za pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in ustvarjanje ekoloških koridorjev; poziva Komisijo, naj države proizvajalke podpre pri uvajanju sistemov za preprečevanje požarov;

53.  podpira nedavni moratorij indonezijske vlade za šotišča, s katerim želi preprečiti širjenje nasadov na gozdnata šotišča; odobrava ustanovitev agencije za obnovo šotišč, ki naj bi pomagala obnoviti dva milijona hektarjev šotišč, ki so jih prizadeli požari;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj se v okviru dialoga s temi državami zavzamejo, da bi zamrznili obseg območij za pridobivanje palmovega olja, tudi z moratorijem za podeljevanje novih koncesij, zato da bi zaščitili preostanek deževnih gozdov;

55.  je izredno zaskrbljen, ker je bilo pri mnogih zemljiških kupčijah kršeno načelo svobodne, predhodne in informirane privolitve lokalne skupnosti, ki jo določa konvencija št. 169 Mednarodne organizacije dela; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da vlagatelji s sedežem v Uniji v celoti spoštujejo mednarodne standarde o odgovornih in trajnostnih naložbah v kmetijstvu, zlasti smernice FAO in OECD za odgovorne kmetijske dobavne verige, prostovoljne smernice FAO glede lastništva zemljišč, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za mednarodna podjetja; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev dostopa do pravnih sredstev za žrtve zlorab podjetij;

56.  zato poziva ustrezne organe v državah izvora, naj spoštujejo človekove pravice, tudi zemljiške pravice prebivalcev gozdov, ter naj okrepijo svoje okoljske, socialne in zdravstvene zaveze ob upoštevanju prostovoljnih smernic Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) glede zemljiške posesti(16);

57.  poziva EU, naj podpira mikro-, mala in družinska podjetja na podeželju ter naj spodbuja nacionalno in lokalno pravno registracijo nepremičnin ali zemljiške posesti;

58.  opozarja, da je stopnja krčenja gozdov na ozemljih avtohtonih ljudstev nizka, saj so zavarovana s tradicionalno pravico do zemljiške posesti in gospodarjenja z viri, v tem pa je velik potencial za stroškovno učinkovito zmanjševanje globalnih emisij in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poziva, naj se mednarodna denarna sredstva za podnebne spremembe in razvoj uporabijo za zaščito zemljišč avtohtonih in lokalnih skupnosti ter za podporo avtohtonim ljudstvom in skupnostim, ki vlagajo v zaščito svojih ozemelj;

59.  opozarja, da so od gozdnih virov za preživetje še posebej odvisne revne ženske na podeželju; poudarja, da je treba v nacionalne gozdne politike in institucije vključiti vidik spola, na primer za spodbujanje enakega dostopa žensk do lastništva zemljišč in drugih virov;

60.  želi opomniti Komisijo na sporočilo z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti(17), kjer je poudarjen pomen celovitega pristopa h krčenju tropskih gozdov in upoštevanja vseh povzročiteljev, tudi pridobivanja palmovega olja; želi Komisijo spomniti na njene cilje v okviru pogajanj na 21. konferenci pogodbenic, da bi do leta 2030 v svetovnem merilu zaustavili izgubljanje gozdnih površin in do leta 2020 zmanjšali bruto obseg krčenja tropskih gozdov za najmanj 50 % v primerjavi s sedanjim obsegom;

61.  poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo akcijskega načrta EU za boj proti krčenju in degradaciji gozdov, ki bo zajemal konkretne regulativne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da nobena dobavna veriga ali finančna transakcija, povezana z EU, ne bo povzročala krčenja ali degradacije gozdov, kar je v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom in akcijskim načrtom Unije za palmovo olje; poziva Komisijo, naj sprejme enotno opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“;

62.  poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo tako opredelitev gozda, ki bo upoštevala biološko, socialno in kulturno raznolikost, da se prepreči prilaščanje zemljišč in uničevanje tropskih gozdov zaradi obsežnih palmovih monokultur, kar lahko ogrozi zaveze EU na področju podnebnih sprememb; poudarja, da je treba dati prednost avtohtonim vrstam, saj to varuje ekosisteme, habitate in lokalne skupnosti;

63.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za odgovorno ravnanje podjetij;

64.  vztraja, da bi morale finančne institucije zagotoviti, da bodo njihove socialne in okoljske zaščitne politike zavezujoče in povsem usklajene z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poziva k večji preglednosti pri financiranju zasebnih finančnih institucij in javnih finančnih organov;

65.  poziva države članice, naj uvedejo zahteve, da bo imelo trajnostno pridobljeno palmovo olje obvezno prednost v vseh nacionalnih postopkih javnega naročanja;

66.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je komercialno kmetijstvo še vedno pomemben dejavnik krčenja gozdov po svetu in da je nezakonita pretvorba gozdov za potrebe komercialnega kmetijstva vzrok za približno polovico krčenja tropskih gozdov po letu 2000, vse to pa lahko vodi tudi v navzkrižja interesov; poziva k boljšemu usklajevanju politik na področju gozdarstva, komercialnega kmetijstva, rabe zemljišč in razvoja podeželja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in zaveze glede podnebnih sprememb; poudarja, da morajo biti politike za razvoj usklajene tudi na tem področju, vključno s politiko EU o obnovljivih virih energije;

67.  opozarja na problematiko, povezano s koncentracijo zemljišč in spremembo njihove rabe, ki nastopijo zaradi monokultur, kakršni so palmovi nasadi;

68.  poziva Komisijo, naj podpre nadaljnje raziskave o posledicah sprememb v rabi zemljišč na emisije toplogrednih plinov, vključno s krčenjem gozdov in pridobivanjem energije iz bioloških virov;

69.  poziva Komisijo, naj v zgled drugim državam v zakonodaji EU opredeli pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ter emisij zaradi spremembe rabe mokrišč;

70.  ve za posledice velikih monokulturnih palmovih nasadov, kjer je več škodljivcev, voda je onesnažena s kmetijskimi kemikalijami in je več erozije, vplivajo pa tudi na ponore ogljika in ekologijo v vsej regiji, saj ovirajo migracije živalskih vrst;

71.  je seznanjen, da najnovejše raziskave kažejo, da lahko kmetijsko-gozdarske polikulture, ki se uporabljajo v palmovih nasadih, koristijo tako biotski raznovrstnosti kot tudi produktivnosti ter prinesejo pozitivne socialne rezultate;

72.  poziva Komisijo, naj poskrbi za usklajenost ter okrepi sinergijo med skupno kmetijsko politiko in drugimi politikami EU ter naj zagotovi, da se bodo izvajale skladno s programi zoper krčenje gozdov v državah v razvoju, kakršen je na primer program REDD; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da reforma skupne kmetijske politike ne bo neposredno ali posredno povzročala nadaljnjega krčenja gozdov, in naj podpira cilj, da bi odpravili svetovno krčenje gozdov; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo okoljski problemi, povezani s krčenjem gozdov zaradi palmovega olja, obravnavani tudi glede na cilje, določene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki morajo biti sestavni del zunanjega delovanja Unije na tem področju;

73.  poziva Komisijo, naj zagotovi podporo organizacijam, ki se ukvarjajo predvsem z ohranjanjem (in situ pa tudi ex situ) vseh živalskih vrst, na katere vpliva izguba habitatov zaradi krčenja gozdov za pridobivanje palmovega olja;

74.  poziva k več raziskavam trajnostne krme na ravni EU, da bi za evropsko kmetijstvo razvili alternative proizvodom iz palmovega olja.

75.  ugotavlja, da je 70 % biogoriv, porabljenih v EU, ta tudi pridelanih/proizvedenih in da je palmovega olja v uvoženem biogorivu v EU 23 % in prihaja pretežno iz Indonezije, medtem ko je vir dodatnih 6 % soja(18);

76.  opozarja, da povpraševanje po biogorivu v EU posredno vpliva na uničevanje tropskih gozdov;

77.  ugotavlja, da lahko, če upoštevamo posredne spremembe v rabi zemljišč, pridobivanje biogoriv iz poljščin v nekaterih primerih pomeni celo neto povečanje emisij toplogrednih plinov, na primer zaradi požiganja habitatov z velikimi zalogami ogljika, kot so tropski gozdovi in šotišča; je zaskrbljen, da vpliv posrednih sprememb v rabi zemljišč ni zajet v oceni prostovoljnih sistemov, ki jo je izvedla Komisija;

78.  poziva institucije EU, naj v okviru reforme direktive o obnovljivih virih energije v njen prostovoljni sistem vključijo namenske postopke preverjanja konfliktov v zvezi z zemljiškim lastništvom, prisilnim delom in delom otrok, slabimi delovnimi razmerami za kmete ter nevarnostmi za zdravje in varnost; EU še poziva, naj upošteva posledice posrednih sprememb v rabi zemljišč in v reformo direktive vključi zahteve glede družbene odgovornosti;

79.  poziva, da bi v politiko EU na področju biogoriv vključili učinkovita merila trajnosti, s katerimi bomo zaščitili zemljišča, pomembna za biotsko raznovrstnost, ter zemljišča z visoko zalogo ogljika in šotišča, poleg tega pa naj se vključijo tudi socialna merila;

80.  je seznanjen z najnovejšim poročilom Evropskega računskega sodišča(19), v katerem so analizirani aktualni sistemi certificiranja za biogoriva in kjer je bilo ugotovljeno, da manjkajo nekateri pomembni vidiki trajnosti, na primer upoštevanje posrednih učinkov povpraševanja odsotnost preverjanja, ter da ne morejo jamčiti, da certificirana biogoriva res ne povzročajo krčenja gozdov in negativnih socioekonomskih učinkov; je seznanjen s pomisleki glede preglednosti pri ocenjevanju sistemov certificiranja; poziva Komisijo, naj izboljša preglednost sistemov trajnosti, med drugim naj oblikuje seznam vidikov, ki se morajo nadzorovati, na primer z letnimi poročili in možnostjo, da se neodvisne tretje strani zaprosi za izvedbo revizije; poziva, da bi morala Komisija dobiti okrepljene pristojnosti za preverjanje in spremljanje sistemov, poročil in dejavnosti;

81.  poziva, naj se izvajajo ustrezna priporočila Sodišča, kot je določila Komisija;

82.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je 46 % vsega palmovega olja, ki se uvozi v EU, namenjenih za proizvodnjo biodizla in da je za to potrebnih približno milijon hektarjev tropske zemlje; poziva Komisijo, naj po možnosti do leta 2020 sprejme ukrepe za postopno opuščanje uporabe rastlinskih olj za biogoriva, vključno s palmovim oljem, saj to povzroča krčenje gozdov;

83.  opozarja, da bi lahko zgolj prepoved ali postopno opuščanje uporabe palmovega olja privedla do nadomeščanja z drugimi olji tropskih rastlin, ki bi se najverjetneje gojile na istih ekološko občutljivih območjih kot palmovo olje in bi utegnile še veliko slabše vplivati na biotsko raznovrstnost, rabo zemljišč in emisije toplogrednih plinov kot palmovo olje; priporoča, naj se poiščejo in spodbujajo bolj trajnostne alternative za uporabo v biogorivih, na primer evropska olja iz doma pridelane oljne repice in sončničnih semen;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj obenem podpirajo nadaljnji razvoj biogoriv druge in tretje generacije, da se v Uniji zmanjša nevarnost posrednih sprememb v rabi zemljišč, ter naj spodbujajo prehod na napredna biogoriva v skladu z Direktivo (EU) 2015/1513 in v skladu s krožnim gospodarstvom Unije, učinkovito rabo virov ter težnjami k mobilnosti z nizkimi emisijami;

85.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

  Sporočilo Komisije z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244)

(2)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034

(3)

  Vir: Forest Trends, Consumer Goods and Deforestation: An Analysis of the Extent and Nature of Illegality in Forest Conversion for Agriculture and Timber Plantations (Potrošniške dobrine in krčenje gozdov: analiza obsega in vrste nezakonite pretvorbe gozdov za kmetijstvo in nasade gozdnega drevja) (http://www.forest-trends.org/documents/files/doc_4718.pdf)

(4)

  Vir: World Resources Institute (http://www.wri.org/blog/2015/10/indonesia%E2%80%99s-fire-outbreaks-producing-more-daily-emissions-entire-us-economy)

(5)

  http://www.fao.org/docrep/016/ap106e/ap106e.pdf (FAO, World Agriculture Towards 2030/2050 – The 2012 Revision (Svetovno kmetijstvo do leta 2030/2050 – revizija za leto 2012))

(6)

  http://wwf.panda.org/what_we_do/footprint/agriculture/palm_oil/ (WWF)

(7)

  Vir: poročilo Globiom (https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Final%20Report_GLOBIOM_publication.pdf)

(8)

  Na primer: Amnesty International, The Great Palm Oil Scandal (Velik škandal s palmovim oljem) (https://www.amnesty.org/en/documents/asa21/5243/2016/en/), in Rainforest Action Network, The Human Cost of Conflict Palm Oil (Človeški davek konfliktnega palmovega olja) (https://d3n8a8pro7vhmx.cloudfront.net/rainforestactionnetwork/pages/15889/attachments/original/1467043668/The_Human_Cost_of_Conflict_Palm_Oil_RAN.pdf?1467043668)

(9)

  The impact of EU consumption on deforestation: Comprehensive analysis of the impact of EU consumption on deforestation (Vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov: poglobljena analiza o vplivu potrošnje EU na krčenje gozdov), 2013, Evropska komisija, http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf (str. 56)

(10)

  Vir: FERN: Stolen Goods: The EU’s complicity in illegal tropical deforestation (Ukradeno blago: vpletenost EU v nezakonito krčenje tropskega gozda) (http://www.fern.org/sites/fern.org/files/Stolen%20Goods_EN_0.pdf)

(11)

  Sklepi Foruma Združenih narodov za gozdove

(12)

  Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, cilji iz Aičija: https://www.cbd.int/sp/targets/

(13)

  cilji trajnostnega razvoja, člen 15.2, cilj zaustavitve krčenja gozdov https://sustainabledevelopment.un.org/sdg15

(14)

  Vrhunsko srečanje Združenih narodov o podnebju 2014

(15)

  http://forestdeclaration.org/wp-content/uploads/2015/09/2016-NYDF-Goal-2-Assessment-Report.pdf

(16)

  Prostovoljne smernice FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru zanesljive oskrbe s hrano na nacionalni ravni, http://www.fao.org/docrep/016/i2801e/i2801e.pdf

(17)

  Sporočilo Komisije z dne 17. oktobra 2008 (COM(2008)0645)

(18)

  EUROSTAT – Supply, transformation and consumption of renewable energies (Oskrba, pretvorba in poraba energije iz obnovljivih virov); letni podatki (nrg_107a), študija Globiom The land use change impact of biofuels consumed in the EU (Vpliv sprememb v rabi zemljišč zaradi biogoriv, ki se uporabljajo v EU), 2015, in http://www.fediol.be/

(19)

  Vir: Evropsko računsko sodišče: Na certificiranje biogoriv vplivajo slabosti v postopku priznanja in nadzoru sistema (http://www.eca.europa.eu/en/Pages/NewsItem.aspx?nid=7171)


OBRAZLOŽITEV

Komisija je zapisala, da „trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi ogrožali zmožnost prihodnjih generacij, da bi izpolnjevale svoje potrebe“. Predstava o postopnem in dolgoročnem razvoju človeške družbe je eden od temeljev EU, zato jo moramo upoštevati tudi v naših postopkih odločanja v zadevah, kot je problematika palmovega olja.

Niti 20 let še ni minilo, odkar je palmovo olje postalo svetovno najbolj razširjeno olje, in v tem času je postalo tudi eden od povzročiteljev močno razširjenega uničevanja najrazličnejših tropskih ekosistemov. Ravno zaradi palmovega olja je na otokih Borneu in Sumatri ter v Indoneziji prišlo do najhitrejšega krčenja gozdov v zgodovini človeštva. Zaradi neslutene hitrosti, s katero se ta panoga širi, žal še ne razumemo vseh nevarnosti, povezanih zasajanjem ogromnih monokulturnih nasadov. Čas je pokazal, da smo tveganja podcenjevali in jasno se že čuti negativni prizvok čezmernega in skoraj nereguliranega gojenja tega pridelka.

Tropski ekosistemi, zlasti deževni gozdovi, ki predstavljajo samo 7 % svetovnega rastja, so pred največjim izzivom v človekovi zgodovini. Izumira izjemno dragoceno rastlinstvo pa tudi mnoge živalske vrste, celo nekatere doslej še neodkrite. Vpliv pridobivanja palmovega olja pa ni omejeno samo na deževni pragozd, pod vse večjim pritiskom so tudi bližnji morski ekosistemi. Nenadomestljivo se izgublja podtalnica, reke se sušijo. Prihaja do velikih šotnih in gozdnih požarov, tako da se v prizadetih regijah spreminja podnebje, kar vpliva tudi na svetovne podnebne spremembe. Vse to pa ne vpliva le na tropsko živalstvo in rastlinstvo, temveč tudi na lokalne prebivalce, katerih preživetje je tesno povezano s temi ekosistemi. Palmovo olje tako postaja vzrok številnih družbenih in gospodarskih konfliktov. Te spremembe se odvijajo z zaskrbljujočo hitrostjo, zato je potreben takojšen odziv.

EU je tretji največji trg palmovega olja, zato ima pomembno vlogo pri dogajanju v tropskih državah, kjer ga pridelujejo. Poleg tega so evropske finančne institucije največje vlagateljice v tem sektorju. To pomeni, da so odgovorne za to, kam gre njihov denar. Poudariti je treba, da so mnogi akterji sokrivi teh težav, zato tudi oni nosijo skupno odgovornost. EU in njene države članice bi morale torej kot so udeleženke sprejeti svojo odgovornost in ukrepati za izboljšanje sedanjih nevzdržnih razmer.

Združeni narodi so oblikovali agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, katerih 17 glavnih ciljev naj bi v tem času dosegli. Problematika palmovega olja je sicer povezana z vsemi sedemnajstimi, a najtesneje s cilji št. 2, 3, 6, 14, 16 in 17, zlasti pa s cilji št. 12, 13 in 15. To kaže, kako resna je ta problematika in zakaj je pomembno, da jo nemudoma preučimo in poiščemo zadovoljivo dolgoročno rešitev.


MNENJE Odbora za razvoj (2.3.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov

(2016/2222(INI))

Pripravljavka mnenja: Heidi Hautala

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da so trajnostno kmetijstvo, zanesljiva preskrba s hrano in trajnostno upravljanje gozdov osrednji med cilji trajnostnega razvoja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je palmovo olje pomemben dejavnik krčenja gozdov, zlasti v Maleziji, Indoneziji, Papui Novi Gvineji, Liberiji, Kamerunu, Republiki Kongo, Kolumbiji in Peruju; opozarja, da so gozdovi bistvenega pomena za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;

2.  opozarja, da je stopnja krčenja gozdov na ozemljih avtohtonih ljudstev nizka, saj so ta ozemlja zavarovana s tradicionalno pravico do zemljiške posesti in upravljanja virov, v tem pa je velik potencial za stroškovno učinkovito zmanjšanje globalnih emisij in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poziva k temu, naj se mednarodna denarna sredstva za podnebne spremembe in razvoj uporabijo za zaščito zemljišč avtohtonih in lokalnih skupnosti ter za podporo avtohtonim ljudstvom in skupnostim, ki vlagajo v zaščito svojih ozemelj;

3.  opozarja, da so od gozdnih virov za preživetje še posebej odvisne revne ženske na podeželju; poudarja, da je treba vidik spola vključiti v nacionalne gozdne politike in institucije, na primer za spodbujanje enakega dostopa žensk do lastništva zemlje in drugih virov;

4.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je komercialno kmetijstvo še vedno pomemben dejavnik krčenja gozdov po svetu in da je nezakonita pretvorba gozdov za potrebe komercialnega kmetijstva vzrok za približno polovično skrčenje tropskega gozda po letu 2000, tovrstna pretvorba gozdov pa lahko vodi tudi v navzkrižje interesov; poziva k boljšemu usklajevanju politik na področju gozdarstva, komercialnega kmetijstva, rabe zemljišč in razvoja podeželja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in zaveze glede podnebnih sprememb; poudarja potrebo po usklajenosti politik za razvoj tudi na tem področju, vključno s politiko EU o obnovljivih virih energije;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je svetovna tekma za zemljišča posledica vse večjega svetovnega povpraševanja po biogorivih in surovinah, pa tudi špekulacije z zemljišči in kmetijskimi proizvodi; poudarja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 18/2016 ugotovilo, da sistem EU za certificiranje trajnosti biogoriv ni povsem zanesljiv; poziva institucije EU, naj v okviru reforme direktive o obnovljivih virih energije v njen prostovoljni sistem vključijo posebne postopke preverjanja konfliktov v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilnim delom in delom otrok, slabimi delovnimi pogoji kmetov ter nevarnostmi za zdravje in varnost; EU še poziva, naj upošteva posledice posredne spremembe rabe zemljišč in v reformo direktive vključi zahteve glede družbene odgovornosti;

6.  opozarja na ključno vlogo, ki jo ima proizvodnja palmovega olja, kot dragocen vir dohodka in zaposlitve, v gospodarstvih v razvoju;

7.  opozarja Komisijo na sporočilo z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645), kjer je poudarjen pomen celovitega pristopa h krčenju tropskega gozda in upoštevanja vseh povzročiteljev krčenja, tudi proizvodnje palmovega olja; opozarja Komisijo na njene cilje v okviru pogajanj za Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) za zaustavitev svetovne izgube gozdnih površin najpozneje do leta 2030 in zmanjšanja bruto vrednosti krčenja tropskih gozdov do leta 2020 za najmanj 50 % v primerjavi s sedanjo stopnjo;

8.  poziva, naj se državam proizvajalkam palmovega olja pomaga pri pripravi in uveljavitvi notranjih politik in predpisov, katerih namen je čim bolj zmanjšati vpliv industrije na krčenje gozda, ekosisteme in naravno dediščino;

9.  poziva EU, naj vzpostavi zavezujoč regulativni okvir, s katerim bo zagotovljena sledljivost surovin od izvora pa vse skozi dobavno verigo uvoznikov kmetijskih proizvodov;

10.  opozarja, da sta Malezija in Indonezija s približno 85-90 % svetovne proizvodnje glavni proizvajalki palmovega olja, in pozdravlja dejstvo, da se je raven primarnega gozda v Maleziji od leta 1990 povečala, čeprav je še naprej zaskrbljen nad stopnjo krčenja gozdov v Indoneziji, ki znaša -0,5 % skupne izgube vsakih pet let;

11.  želi opomniti, da je EU pomembna uvoznica proizvodov, ki izhajajo iz krčenja gozdov, kar katastrofalno vpliva na biotsko raznovrstnost; poziva k ukinitvi subvencij EU za biogoriva, proizvedena iz poljščin, namenjenih za prehrano, ter k njihovi postopni odpravi, saj se za tovrstna goriva ne bi smelo šteti, da ustrezajo vsem podnebnim in energetskim ciljem EU do leta 2030, kar zlasti velja za biodizel, ki je zakrivil nevzdržno povpraševanje po palmovem olju; poudarja, da je treba za ustreznejši odziv na prilaščanje zemljišč, tudi vodnih virov, in na kršenje človekovih pravic izboljšati zanesljivost prostovoljnih shem certificiranja, kot je Okrogla miza o trajnostnem palmovem olju (RSPO); izraža globoko zaskrbljenost, ker je kar nekaj preiskav opozorilo na razširjene zlorabe temeljnih človekovih pravic, do katerih prihaja ob nastanku in med izkoriščanjem palmovih nasadov v številnih državah, vključno s prisilnimi izselitvami, oboroženim nasiljem, delom otrok, služenjem zaradi zadolženosti ali diskriminacijo avtohtonih skupnosti;

12.  poziva Komisijo, naj sprejme zavezujoče predpise za dobavne verige uvoznikov kmetijskih surovin, da bi v skladu z amsterdamsko deklaracijo o palmovem olju do leta 2020 vzpostavili resnično trajnostno dobavno verigo palmovega olja; zlasti poziva k vzpostavitvi ustreznega in obveznega okvira za primerno skrbnost ter mehanizmov za sledljivost v celotni dobavni verigi, ki morajo biti usklajeni z najboljšimi standardi na svetovni ravni in upoštevati možen nastanek konfliktov proizvodov iz palmovega olja; spodbuja EU, naj k odgovorni in trajnostni proizvodnji palmovega olja pritegne še druge pomembne akterje, kot sta Indija in Kitajska;

13.  poudarja, da je treba izboljšati pogoje za proizvodnjo palmovega olja, s tem namenom pa podpreti obstoječe sisteme certificiranja, ki morajo biti enostavno dostopni za mala in srednja podjetja ter razumljivi za potrošnika in ki bodo potrjevali, da je bilo določeno palmovo olje proizvedeno v skladu s smernicami za trajnostni razvoj in ga je mogoče učinkovito in pregledno slediti skozi celotno dobavno verigo;

14.  opozarja na dejstvo, da se velik delež proizvedenega palmovega olja uporabi v živilski industriji in za proizvodnjo biogoriv; poziva EU, naj pripravi spodbude za to, da bi se v Evropi do leta 2020 uporabljalo zgolj 100-odstotno trajnostno proizvedeno palmovo olje;

15.  poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami proizvajalkami palmovega olja prizadeva za večjo biotsko raznovrstnost na območju nasadov, zlasti z ukrepi, kot je oblikovanje koridorjev za prostoživeče živali;

16.  opozarja, da je od 30 do 50 % požarov v Indoneziji v letu 2015, do katerih je običajno prišlo zaradi krčenja gozda za nasade oljne palme in druge kmetijske namene, nastalo na šotiščih, bogatih z ogljikom, zaradi česar je Indonezija postala eden največjih povzročiteljev globalnega segrevanja na svetu;

17.  poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta po prostovoljnem sporazumu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) oceni potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za ocenjevanje posledic spremembe namembnosti gozdov v korist komercialnega kmetijstva ter naj si v tem procesu še naprej prizadeva za opolnomočenje organizacij civilne družbe in avtohtonih skupnosti ter kmetov in lastnikov zemljišč; poziva k večji finančni in tehnični pomoči EU državam proizvajalkam in njihovim lokalnim organom v boju proti korupciji ter v njihovih prizadevanjih za boljše upravljanje, preglednost in spodbujanje trajnostnih metod pridelave; priznava pomen akcijskega načrta FLEGT, vendar ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje gozdnega odtisa EU; poziva Komisijo, naj nujno pripravi akcijski načrt EU v zvezi s krčenjem in degradacijo gozdov;

18.  ugotavlja, da je palmovo olje mogoče pridobivati odgovorno in da lahko veliko prispeva h gospodarskemu razvoju države, da kmetom, avtohtonim ljudstvom in skupnostim proizvajalcev palmovega olja ponuja vzdržne ekonomske priložnosti, a pod pogojem, da ne pride do krčenja gozdov, da nasadi ne nastajajo na šotiščih, da se pri delovanju nasadov uporabljajo sodobne agroekološke tehnike za čim manjšo okoljsko in socialno škodo ter da se spoštujejo in krepijo zemljiške pravice, tudi žensk in avtohtonih skupnosti, človekove pravice in pravice delavcev;

19.  poziva Komisijo, naj v zgled drugim državam v zakonodaji EU opredeli pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ter emisij zaradi spremembe rabe mokrišč;

20.  poziva EU, naj podpira mikro-, mala in družinska podjetja na podeželju ter naj spodbuja nacionalno in lokalno pravno registracijo nepremičnin ali zemljiške posesti;

21.  je seznanjen, da najnovejše raziskave kažejo, da lahko kmetijsko-gozdarske polikulture, ki se uporabljajo v palmovih nasadih, prinesejo koristi za biotsko raznovrstnost in produktivnost ter pozitivne socialne rezultate;

22.  opozarja, da je treba državam v razvoju pomagati pri večanju lastnih človeških virov;

23.  je izredno zaskrbljen zaradi negativnih posledic, ki jih ima neodgovorna proizvodnja palmovega olja na podnebne spremembe, rabo zemljišč, rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost, propadanje gozdov in na človekove pravice avtohtonih ljudstev, lokalnih skupnosti in malih kmetov, vključno z njihovimi tradicionalnimi sistemi zemljiške posesti in upravljanja virov, saj vse to ogroža preživetje tamkajšnjih prebivalcev, ki jim gozd daje hrano in so od njega življenjsko odvisni; poziva vlade držav proizvajalk palmovega olja, naj jamčijo za človekovo pravico do hrane in prehranjevanja (kar pomeni tudi spoštovanje načel ustreznosti, razpoložljivosti, dostopnosti in trajnosti) in naj se zavežejo spoštovanju in izvajanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in agende za dostojno delo; poziva k odpravi vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, vključno z delom otrok, izboljšanim položajem delavcev migrantov in svobodo združevanja, poziva pa tudi k vzpostavitvi legitimnega, dostopnega in preglednega pritožbenega mehanizma v skladu z najboljšo mednarodno prakso;

24.  poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo opredelitev gozda, ki bo vključevala biološko, socialno in kulturno raznolikosti, da se na ta način prepreči prilaščanje zemljišč in uničevanje tropskih gozdov zaradi velike monokulture palmovega olja, ki lahko ogrozi zaveze EU na področju podnebnih sprememb; poudarja, da je treba dati prednost avtohtonim vrstam, saj to varuje ekosisteme, habitate in lokalne skupnosti;

25.  je izredno zaskrbljen, ker je bilo pri mnogih zemljiških kupčijah kršeno načelo svobodne, predhodne in informirane privolitve lokalne skupnosti, ki jo določa konvencija št. 169 Mednarodne organizacije dela; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da vlagatelji s sedežem v Uniji v celoti spoštujejo mednarodne standarde o odgovornih in trajnostnih naložbah v kmetijstvu, zlasti smernice FAO–OECD za odgovorne kmetijske oskrbovalne verige, prostovoljne smernice FAO glede lastništva zemljišč, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za večnacionalna podjetja; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev dostopa do pravnih sredstev za žrtve zlorab podjetij;

26.  vztraja, da bi morale finančne institucije zagotoviti, da so njihove socialne in okoljske zaščitne politike zavezujoče in povsem usklajene z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poziva k večji preglednosti pri financiranju zasebnih finančnih institucij in javnih finančnih organov;

27.  opozarja na težave, povezane s koncentracijo zemljišč in spremembo njihove rabe, ki nastopijo zaradi monokultur, kakršne so plantaže palmovega olja;

28.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za odgovorno ravnanje podjetij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nirj Deva, Raymond Finch, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ádám Kósa, Paul Rübig


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (24.1.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov

(2016/2222(INI))

Pripravljavka mnenja: Tiziana Beghin

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da palmovo olje predstavlja približno 40 % svetovne trgovine z vsemi rastlinskimi olji in da je EU s približno sedmimi milijoni ton letno druga največja svetovna uvoznica; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami zmanjša in bolje nadzira količino netrajnostno proizvedenega palmovega olja, uvoženega iz tretjih držav, tako da za certificirane, trajnostno pridobljene proizvode iz rastlinskega olja, tudi za proizvode iz palmovega olja, uporabi drugačne carinske sheme, ter naj v skladu z zahtevami v zvezi s trajnostjo, ki jih je določila Inovacijska skupina za palmovo olje (POIG) preseže sisteme certificiranja, kot je sistem okrogle mize o trajnostnem palmovem olju (RSPO - Roundtable on Sustainable Palm Oil) RSPO Next; Komisijo poziva tudi, naj državam, ki proizvajajo palmovo olje, pomaga pri oblikovanju in izvajanju ustreznih spodbujevalnih politik in regulativnih tržnih okvirov, ki bi kar najbolj zmanjšali učinek industrije na krčenje gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti, netrajnostno rabo zemljišč, veliko uporabo kemikalij in podnebne spremembe;

2.  je zaskrbljen, ker je približno polovica zemljišč, kjer je bil gozd nelegalno posekan, uporabljenih za proizvodnjo palmovega olja za EU in ker 18 % vsega nezakonito pridelanega palmovega olja vstopi na trg EU; ugotavlja, da težav v zvezi s trajnostjo v sektorju palmovega olja ne moremo obravnavati le s prostovoljnimi ukrepi in politikami, ampak da so za podjetja, ki proizvajajo palmovo olje, potrebna zavezujoča pravila in obvezno certificiranje; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo po vzoru sporazuma FLEGT in uredbe o konfliktnih mineralih;

3.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem začne izvajati reformo nomenklature harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije, ki bo omogočila razlikovanje med certificiranim trajnostnim in netrajnostnim palmovim oljem ter njunimi derivati;

4.  opozarja, da sta Malezija in Indonezija glavni proizvajalki palmovega olja, ki pokrivata približno 85–90 % svetovne proizvodnje, in da vse večje povpraševanje po tem proizvodu ustvarja pritisk v zvezi z rabo zemljišč in močno vpliva na lokalne skupnosti, zdravje in podnebne spremembe; v zvezi s tem poudarja, da bi morala prostotrgovinska sporazuma med EU in Indonezijo ter med EU in Malezijo ter drugi prostotrgovinski sporazumi obravnavati vprašanja glede netrajnostno proizvedenih rastlinskih olj, tudi palmovega olja, in njihovih derivatov v okviru pogajanj, skupaj z zavezujočimi in izvršljivimi poglavji o trajnostnem razvoju na področju krčenja gozdov, okolja, kršenja človekovih pravic, dela otrok in prisilnega dela, predvsem žensk, prisilnih izselitev in diskriminacije avtohtonih skupnosti, temeljnih konvencij MOD in njihovega izvajanja; v zvezi s tem poudarja, da bi pri gojenju številnih nadomestil za palmovo olje nastale še večje količine emisij toplogrednih plinov in da bi se postopek krčenja gozdov nadaljeval, oziroma bi bil še hitrejši;

5.  opozarja, da je Indonezija nedavno postala tretja največja onesnaževalka z ogljikovim dioksidom na svetu in da se sooča z upadom biotske raznovrstnosti, saj je več ogroženih prostoživečih vrst na robu izumrtja;

6.  pozdravlja dejstvo, da se je obseg malezijskih pragozdov od leta 1990 povečal, vendar izraža zaskrbljenost, ker se gozdovi v Indoneziji vsakih pet let skrčijo za 0,5 %;

7.  poleg tega poudarja, da so pomembni in zelo potrebni dodatni dopolnilni ukrepi, pri katerih bo sodelovalo več zainteresiranih strani, ter večstranske pobude, na ravni EU ali na nacionalni ravni, namenjeni postopni opustitvi trgovine z netrajnostno pridobljenim palmovim oljem v skladu z normami in pravili Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da je treba pri teh pobudah upoštevati različne proizvodne sisteme in dejavnike za oceno družbenogospodarskih in okoljskih vprašanj, ki obstajajo v različnih državah, če želimo zagotoviti največjo možno učinkovitost;

8.  v skaldu s tem poziva finančni sektor, naj v svoje naložbene in posojilne dejavnosti vključi vidik trajnosti;

9.  poudarja, kako pomembno bi bilo to stanje izboljšati z ustreznim potrdilom, ki bi bilo lahko dostopno in nediskriminatorno za male pridelovalce ter mala in srednja podjetja, razumljivo za potrošnike ter ki bi potrjevalo, da je bilo dano palmovo olje dejansko proizvedeno v skladu s smernicami za trajnost ter splošno sprejetimi najboljšimi standardi in praksami, brez škodljivih učinkov na okolje, biotsko raznovrstnost, lokalne skupnosti, avtohtona ljudstva in družbo, ter da je pomembno, da je proizvod na učinkovit in pregleden način sledljiv skozi vso dobavno verigo; je prepričan, da bi sheme za prostovoljno certificiranje lahko bolje delovale, če bi jih še bolj okrepili, in sicer z uporabo meril, ki bodo strožja kot sedanji standardi in bodo del postopkov, ki jih bodo ustrezni deležniki izvajali s potrebno skrbnostjo, da bi zagotovili pravno ukrepanje proti nelegalnim praksam in bistveno izboljšanje obveščanja potrošnikov; poziva Komisijo, naj začne informacijske kampanje ter tako potrošnike celovito informira o posledicah netrajnostne proizvodnje palmovega olja;

10.  poudarja, da bi morali, če želimo preprečiti izkrivljanje mednarodne trgovine, te sheme certificiranja razviti v postopku, ki bi vključeval vse zadevne akterje v oskrbovalni verigi iz vseh udeleženih držav;

11.  v zvezi s tem med drugim toplo pozdravlja RSPO, vendar podarja, da je treba pobudo ves čas krepiti, med drugim z razširitvijo zastopanosti deležnikov z boljšo vključenostjo malih in srednjih podjetij ter z večjo zmogljivostjo na področju revidiranja in izvrševanja;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej raziskujejo ustrezne alternative za biogorivo iz palmovega olja;

13.  meni, da čeprav ni pravnih meril za palmovo olje ter za druga rastlinska olja, vključno z repičnim in sončničnim, ki se uporabljajo v živilski industriji, je trajnost palmovega olja pravno opredeljena v direktivi o obnovljivih virih energije v zvezi s tekočimi biogorivi in v direktivi o kakovosti goriv v zvezi z biogorivi; zato poziva k oblikovanju opredelitve, Komisijo pa naproša, naj preuči možnosti za druge načine uporabe iste poljščine v skladu s pravili in predpisi Svetovne trgovinske organizacije ter smernicami OECD;

14.  meni, da morajo sheme certificiranja jamčiti za resnično trajnostno palmovo olje, in sicer s sprejetjem učinkovitih protokolov za zaščito biotske raznovrstnosti in spoštovanje delovnih pogojev ter za zagotavljanje, da je stopnja krčenja gozdov skoraj enaka nič;

15.  poudarja, da je od 15. novembra 2016 v okviru uredbe o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov in prostovoljnih sporazumov o partnerstvu med EU in državami proizvajalkami lesa v celoti operativna prva shema izdajanja dovoljenj, sklenjena z Indonezijo; poziva, naj EU še naprej ostane zavezana prostovoljnim sporazumom o partnerstvu FLEGT in naj zagotovi, da bodo ti sporazumi obravnavali les od proizvodnje palmovega olja; predlaga, naj politike EU za palmovo olje temeljijo na načelih FLEGT glede dialoga z več deležniki ter naj obravnavajo globoko zakoreninjene težave v zvezi z upravljanjem v državah proizvajalkah ter na podpornih uvoznih politikah EU; poziva EU, naj še naprej uvaja prostovoljne partnerske sporazume, kot je FLEGT; ugotavlja, da bi lahko podoben pristop uporabili tudi za palmovo olje in da bi to lahko privedlo do boljšega nadzora nad to panogo v namembnih državah;

16.  meni, da so takšne pobude zelo koristne in poziva k njihovemu dodatnemu spodbujanju in razširitvi na druge primarne proizvode.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Yannick Jadot, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Bendt Bendtsen, Edouard Ferrand, Syed Kamall, Seán Kelly, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (2.3.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov

(2016/2222(INI))

Pripravljavec mnenja: Florent Marcellesi

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da se palmovo olje vse pogosteje uporablja kot biogorivo in v predelanih živilih, kjer se je njegova uporaba v primerjavi z drugimi rastlinskimi olji povečala, saj že okoli 50 % pakiranega blaga vsebuje palmovo olje;

2.  je seznanjen, da palmovo olje zavzema okoli tretjino svetovne potrošnje in okoli 60 % svetovne trgovine rastlinskih olj;

3.  je zaskrbljen zaradi možnih tveganj za okolje in družbo glede na napovedano trikratno povečanje svetovnega povpraševanja po palmovem olju v prihodnjih desetletjih;

Uporaba drugih maščob in olj

4.  je seznanjen, da se palmovo olje v agroživilski industriji uporablja kot sestavina in/ali nadomestilo zaradi svoje produktivnosti in kemijskih lastnosti, denimo zaradi preprostega skladiščenja, tališča in nižje cene te surovine;

5.  ugotavlja tudi, da se pogača iz palmovih jeder v EU uporablja za krmo, zlasti za redilno krmo za molznice in pitano govedo;

6.  želi opomniti, da ogrščična pogača in njeni stranski proizvodi prav tako lahko uporabijo za beljakovinsko bogato krmo, s katero bi lahko zmanjšali odvisnost od mednarodnega uvoza soje;

7.  ob tem poudarja, da so socialni, zdravstveni in okoljski standardi v EU strožji;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo politike, s katerimi bi bolj izkoristili obilne zaloge mlečne maščobe, proizvedene v EU, da bi zmanjšali odvisnost od palmovega olja, uvoženega iz tretjih držav;

Označevanje

9.  pozdravlja določbo v Uredbi (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, da je treba na seznamu sestavin pri pakiranih živilih obvezno označevati vrste rastlinskih olj, vključno s palmovim oljem;

10.  vztraja, da morajo države članice in predelovalci to obvezno označevanje zares izvajati, da bi omogočili sledljivost in ozaveščene odločitve o nakupu;

11.  opozarja na velik potencial digitalnih sredstev, da bi potrošnikom zagotavljali informacije o trajnosti palmovega olja v predelanih proizvodih, na primer aplikacij za skeniranje črtne kode;

12.  poziva Komisijo, naj priskrbi popolne podatke o uporabi in potrošnji palmovega olja v Evropi in o uvozu v EU;

Zdravje

13.  želi opozoriti na ugotovitve v študiji Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)(1) in druge študije, ki navajajo, da predelana rastlinska olja, zlasti palmovo, vsebujejo genotoksična in rakotvorna onesnaževala, ki nastanejo med rafiniranjem ali pri visokih temperaturah, kar utegne imeti posledice za zdravje;

14.  poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje zakonodaje o varnosti hrane in označevanju izdelkov, pripravljenih z uporabo rastlinskih maščob, tudi palmovega olja;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nekaterih državah članicah še naprej uporabljajo palmovo olje pri pripravi mlečnih izdelkov, na primer sira, ne da bi to označili na izdelku, kar je zavajajoče za potrošnike;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo kampanje za obveščanje potrošnikov o značilnostih palmovega olja, da bi zaščitile njihovo zdravje in spodbujale ozaveščeno potrošnjo;

Dejavniki krčenja gozdov in geografski obseg

17.  ugotavlja, da je proizvodnja palmovega olja glavni dejavnik zaskrbljujoče obsežnega krčenja gozdov v tropskih območjih;

18.  ugotavlja, da je vzrok za 73 % svetovnega krčenja gozdov pridobivanje zemljišč za kmetijske proizvode, 40 % svetovnega krčenja gozdov pa je posledica nastajanja obsežnih monokulturnih nasadov za pridobivanje palmovega olja(2);

19.  ugotavlja, da se večina palmovega olja proizvede v Maleziji in Indoneziji, skupaj približno 85 % svetovne proizvodnje, proizvodnja pa je precejšnja oziroma se povečuje tudi v Papui Novi Gvineji, Liberiji in Demokratični republiki Kongo ter Kolumbiji in Peruju;

20.  je seznanjen, da površine za pridobivanje palmovega olja nastajajo izredno hitro, kajti v sedmih glavnih državah izvoznicah so se v desetletju ali dveh podvojile ali potrojile, pri tem pa je bilo v nekaj več kot desetletju izgubljenih do 15 % gozdnih površin;

21.  se zaveda, da so dejavniki krčenja gozdov po svetu kompleksni, na primer krčenje zemljišč za govedo ali poljščine, zlasti za pridelavo soje za krmo za živino v EU, pa tudi nasadi za pridobivanje palmovega olja, širjenje mestnih območij ter sečnja in druge intenzivne kmetijske dejavnosti;

22.  priznava, da je potreben celovit pristop, kjer se bodo upoštevali vsi dejavniki krčenja gozdov, in to v kombinaciji z ukrepi in sodelovanjem tako v državah proizvajalkah kot v državah potrošnicah;

Vplivi na okolje

23.  se zaveda, da je pomembno ohranjati tropske deževne gozdove in biotsko raznovrstnost; je močno zaskrbljen zaradi preobražanja biotsko izjemno raznovrstnih tropskih deževnih gozdov v palmove nasade na račun nenadomestljivih naravnih habitatov in ekosistemov, ki vsebujejo brezštevilne kritično ogrožene in endemične vrste;

24.  ve za posledice velikih monokulturnih palmovih nasadov, kjer je več škodljivcev, voda je onesnažena s kmetijskimi kemikalijami in je več erozije, vplivajo pa tudi na ponore ogljika in ekologijo v vsej regiji, saj ovirajo migracije živalskih vrst;

25.  ugotavlja, da je požiganje tropskih gozdnih in šotnih tal, med drugim za spremembo v agroživilske in energetske sisteme, povezano s hudo okoljsko škodo, saj pri tem med drugim nastajajo velike količine toplogrednih plinov;

Vpliv na lokalne skupnosti, prisvajanje zemljišč in male kmete

26.  opozarja na zelo negativne posledice prehoda na monokulturne palmove nasade za prebivalce gozdov, vključno z malimi kmeti, ki jih vse pogosteje razlastijo ali preselijo na najmanj rodovitna območja;

27.  z zaskrbljenostjo opaža, da prihaja do nezakonitega prilaščanja zemljišč in pridobivanja zemljišč za nasade; ugotavlja tudi, da uničevanje deževnega pragozda uničuje tudi razmere za preživljanje v skupnostih, ki so odvisne od njega;

28.  ve, da v nekaterih nasadih vladajo socialne krivice in slabe delovne razmere;

29.  zato poziva ustrezne organe v državah izvora, naj spoštujejo človekove pravice, tudi zemljiške pravice prebivalcev gozdov, ter naj okrepijo svoje okoljske, socialne in zdravstvene zaveze ob upoštevanju prostovoljnih smernic Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) glede zemljiške posesti(3);

Razvoj podeželja in agroekološke prakse

30.  meni, da je treba ohranjanje deževnih tropskih gozdov kombinirati s trajnostnim razvojem podeželja, da bi preprečili revščino in spodbujali zaposlovanje na teh območjih, ter poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k regionalnemu socialno-ekonomskemu razvoju v tej smeri;

31.  priznava, da ima palmovo olje pomembno vlogo v raznolikih sistemih vmesnih kultur, saj malim kmetom zagotavlja dragocene prihodke;

32.  meni, da morajo prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov zajemati krepitev lokalnih zmogljivosti, tehnično pomoč, izmenjavo zgledov dobre prakse med skupnostmi in podporo malim kmetom, da bi čim učinkoviteje uporabljali svoja zemljišča brez nadaljnjega krčenja gozdov; glede tega tem poudarja, da imajo agroekološke prakse velik potencial za povečanje ekosistemskih funkcij, in sicer z mešanim in močno raznolikim sajenjem, kmetijsko-gozdarskimi in permakulturnimi tehnikami sajenja, da kmetje ne bi bili preveč odvisni od vhodnih surovin ali monokultur;

Biogorivo

Vse večja uporaba palmovega olja za biogorivo

33.  ugotavlja, da je v Evropi veliko povpraševanje po palmovem olju za biogorivo;

34.  ugotavlja, da je 70 % biogoriv, porabljenih v EU, tudi pridelanih/proizvedenih v EU in da je palmovega olja v uvoženem biogorivu v EU 23 %, pretežno iz Indonezije, vir dodatnih 6 % pa je soja(4);

35.  čeprav se poraba palmovega olja med državami članicami precej razlikuje, močno narašča poraba za biodizel prve generacije, saj se je med letoma 2010 in 2014 povečala za 2,6 milijona ton, kar je 606-odstotno povečanje, medtem ko se je skupni delež palmovega olja v biodizlu, porabljenem v EU, povečal s 6 % v letu 2010 na skoraj tretjino (31 %) v letu 2014, pri čemer se skoraj polovica palmovega olja, porabljenega v EU, porabi kot pogonsko gorivo(5);

Posredni učinki, vključno s posrednimi spremembami rabe zemljišč

36.  opozarja, da povpraševanje po biogorivu v EU posredno vpliva na uničevanje tropskih gozdov;

37.  ugotavlja, da nekateri postopki proizvodnje biogoriva povečujejo skupno količino emisij toplogrednih plinov, če se upoštevajo emisije iz posredne spremembe v rabi zemljišč(6), pri čemer je biodizel iz palmovega olja biogorivo z največ emisijami(7);

38.  zato zahteva, da se pri analizi biodizla kot alternativnega goriva upoštevajo vsi energetski stroški rastlin za proizvodnjo biogoriv ter da se v direktivi o obnovljivih virih energije popolnoma upoštevajo emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč za proizvodnjo biogoriv;

39.  meni, da biogoriva v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj ne bi smela povzročati krčenja gozdov ali vplivati na zanesljivo preskrbo s hrano in pravico do hrane v tretjih državah, kar pomeni, da bi morali postopoma ukiniti javno podporo za biogorivo iz palmovega olja;

Biogoriva prve in druge generacije

40.  ugotavlja, da na trgu prevladujejo biogoriva prve generacije in da primanjkuje biogoriv druge generacije; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nadaljnji razvoj naslednje generacije biogoriv, da bi preprečili krčenje gozdov;

41.  poziva k hitri odpravi vseh spodbud za biogoriva, pridobljena iz palmovega olja, saj spodbujajo konkuriranje za zemljišča na škodo proizvodnje hrane, kar povzroča krčenje gozdov in močno povečuje emisije toplogrednih plinov;

42.  se sklicuje na študijo Globiom, po kateri lahko palmovemu olju pripišemo izredno visoko raven emisij toplogrednih plinov;

43.  poziva, da bi za sestavine biogoriva vzpostavili sistem obveznega označevanja izvora;

Preglednost v oskrbovalni verigi 

44.  meni, da je sledljivost v prehranski verigi bistvenega pomena za uvoznike in potrošnike, zlasti za razlikovanje med zakonito in nezakonito ter netrajnostno in trajnostno proizvedenim palmovim oljem in njegovimi stranskimi proizvodi;

45.  ugotavlja, da preglednost v oskrbovalni verigi omogoča dostop do informacij o palmovem olju, ki izvira z območij z visokim tveganjem;

Certificiranje

46.  priznava pomembno vlogo in potencial različnih vrst shem za prostovoljno trajnostno potrjevanje proizvodov iz palmovega olja, in meni, da je treba pri tem upoštevati okoljske in socialne učinke proizvodnje;

47.  je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo(8), da nekatere sheme certificiranja ne zagotavljajo resnično trajnostnega palmovega olja in zato niso učinkovite pri zagotavljanju spoštovanja ustreznih standardov in skladnosti z njimi;

48.  želi predvsem opozoriti, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so nekatere sheme premalo pregledne ali da imajo pristranske strukture upravljanja, kar je povečalo tveganje nasprotja interesov in preprečevalo uspešno komunikacijo, kritiziralo je standarde trajnostnih meril, vključno s konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilnim delom in delom otrok, slabimi delovnimi pogoji za kmete, ter tudi ugotovilo, da so lahko statistični podatki zaradi teh pomanjkljivosti nezanesljivi, podatki o količinah certificiranih trajnostnih biogoriv pa precenjeni;

49.  zato ima tudi pomisleke, da sistem EU za certificiranje trajnosti biogoriv ni povsem zanesljiv, in meni, da bi bilo treba tovrstne sheme nenehno razvijati in izboljševati, da se zagotovi resnično trajnostna proizvodnja palmovega olja in dejanska skladnost z ustreznimi standardi;

50.  poziva, naj se izvajajo ustrezna priporočila Sodišča, kot je določila Komisija;

51.  poziva Komisijo, naj zagotovi zanesljive standarde in si prizadeva za vzpostavitev trdnih in zavezujočih okvirov, s katerimi bi zagotovili trajnost palmovega olja;

52.  poziva, naj se certificirajo tudi stranski proizvod iz palmovega olja (moka iz palmovih jeder ali pogača), ki se uporabljajo v EU;

Pobude

53.  pozdravlja vse pobude z več deležniki, s katerimi naj bi določili in izvajali ambiciozne standarde za trajnostno proizvodnjo palmovega olja ter zagotovili spoštovanje človekovih, zemljiških in delavskih pravic;

54.  podpira cilje iz pobude OZN za trajnostno palmovo olje in amsterdamske izjave iz leta 2015 o preprečevanju krčenja gozdov in konfliktov v dobavni verigi do leta 2020;

55.  opozarja na potencial pobud, kakršna je deklaracija o gozdovih iz New Yorka(9),s katerimi naj bi pomagali dosegati cilje zasebnega sektorja pri odpravljanju krčenja gozdov zaradi pridelave kmetijskih proizvodov, kot so palme, soja, papir, in govedina do leta 2020; ugotavlja, da imajo nekatere družbe bolj ambiciozne cilje, a čeprav se je 60 % podjetij, ki se ukvarjajo s palmovim oljem, zavezalo tovrstnim pobudam, jih le 2 % zmore slediti palmovemu olju vse do izvora(10);

56.  poziva Komisijo, države članice in to panogo, naj podprejo pobude, kakršna je pristop za varstvo zemljišč z visoko zalogo ogljika (High Carbon Stock – HCS), ki omogoča določitev področij, kjer je priporočljivo ustvariti nasade za palmovo olje, na primer degradirana zemljišča z nizko vrednostjo z vidika shranjevanja ogljika in majhno okoljsko vrednostjo, s čimer bi spodbudili proizvodnjo trajnostnega palmovega olja brez pretvorbe gozdov in brez poseganja v ekosisteme z veliko ohranitveno vrednostjo;

Dialog za boljše upravljanja v državah proizvajalkah

57.  poziva Komisijo, naj okrepi dialog z vladami držav, ki proizvajajo palmovo olje, in podjetji, tudi z dvostranskimi sporazumi z državami proizvajalkami, in tako spodbudi učinkovito okoljsko zakonodajo za preprečevanje škodljivih sprememb v rabi zemljišč in za zviševanje okoljskih standardov, za varstvo biotske raznovrstnosti ter za človekove, socialne, zemljiške in delovne pravice, za pregledno zemljiško posest in lastništvo podjetij ter za posvetovanje z lokalnimi skupnostmi, da bi preprečili prilaščanje zemljišč;

Pravni okvir EU in pozivi Komisiji

58.  se zaveda, da je EU tretja največja uvoznica palmovega olja in palmovih jeder na svetu, in poudarja, da je treba uvesti pravila, s katerimi bomo zagotovili resnično trajnostno proizvodnjo palmovega olja;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo obstoječe instrumente nadzora in uporabijo vsa potrebna sredstva, da se v EU prepreči uvoz palmovega olja, ki je pridobljeno s krčenjem gozdov, in naj se vzpostavijo regulativni okvir za trdne in izvršljive ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi akterji v vsej dobavni verigi, vključno z evropskimi finančnimi institucijami pa tudi njihovimi naložbami in posojili, vključeni samo v resnično trajnostno proizvodnjo palmovega olja, kjer bo zagotovljeno varstvo gozdov, gozdnih ljudstev in biotske raznovrstnosti;

60.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli sankcije za neskladnost, a naj ohrani trgovinske odnose s tretjimi državami;

Precedensi in veljavna zakonodaja

61.  meni, da bi lahko zgled za oblikovanje mednarodnih standardov za trajnostno proizvodnjo palmovega olja postal sektor kakava, in ugotavlja, da se lahko tudi s podobnimi mehanizmi kot v uredbi EU o lesu zagotovi, da se bodo na trg EU dajali le zakonito pridobljeni proizvodi;

62.  poziva, naj se v politiko EU na področju biogoriv vključijo učinkovita merila trajnosti, s katerimi bomo zaščitili pomembna zemljišča za biotsko raznovrstnost, zemljišča z visoko zalogo ogljika in šotišča, poleg tega pa naj se vključijo tudi socialna merila;

Uporaba dvostranskih sporazumov in trgovine

63.  ugotavlja, da lahko mehanizmi, kot so prostovoljni sporazumi o partnerstvu, pomagajo razjasniti zakonitost problemov, povezanih s prilaščanjem zemljišč in krčenjem gozdov, z uvedbo nacionalnih zemljiških reform in preglednosti glede zemljiškega lastništva;

64.  poziva, naj se dvostranski sporazumi, ki se uporabljajo kot katalizator za učinkovito varstvo okolja, vključno s sistemi različnih tarif glede na to, ali gre za trajnostno palmovo olje ali ne, ali pa z izključitvijo netrajnostnega palmovega olja in proizvodov iz njega iz sporazumov o prosti trgovini;

65.  poziva Komisijo, naj v pogajanja o trgovinskih sporazumih z državami proizvajalkami palmovega olja vključi jamstvo o preprečevanju krčenja gozdov in zahtevo o spoštovanju pravic skupnosti;

Pomoč in gradnja zmogljivosti

66.  vztraja, da je pomembno podpirati države v razvoju z vsemi potrebnimi sredstvi, da se izboljšajo upravljanje, izvrševanje in sodni postopki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, zato da bomo zaščitili gozdove in šotišča ter razširili prakse agroekološkega kmetovanja;

67.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse glede preglednosti in sodelovanja med vladami in podjetji, ki uporabljajo palmovo olje, in naj skupaj z državami članicami sodelujejo s tretjimi državami pri razvoju in izvajanju nacionalnih zakonov o tem ter spoštujejo običajne zemljiške pravice skupnosti, s katerimi bodo obvarovale gozdove, gozdna ljudstva in njihovo preživljanje;

Obstoječe zaveze in akcijski načrt EU

68.  poziva Komisijo, naj spoštuje mednarodne obveznosti EU, med drugim obveznosti v okviru konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21), foruma Združenih narodov o gozdovih(11), Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti(12), newyorške deklaracije o gozdovih, cilja trajnostnega razvoja za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020(13) in akcijskega načrta FLEGT, ter naj okrepi prizadevanja za podroben akcijski načrt EU za jasno in izrecno zaščito gozdov in pravic gozdnih ljudstev, ter naj predstavi konkretne predloge za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, kjer bodo zajete določbe o trgovini s kmetijskimi proizvodi, zlasti palmovim oljem, in o preprečevanju, da bi monokulturne nasade razvrstili kot ponovno pogozdene površine;

69.  poudarja, da je treba pri ocenjevanju različnih strategij za gozdove postaviti družbena in okoljska merila, vključno s pravico do zemljišč, nad golo logiko finančnega dobička;

70.  poziva k več raziskavam trajnostne krme na ravni EU, da bi za evropsko kmetijstvo razvili alternative proizvodom iz palmovega olja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Marijana Petir, Laurențiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Michela Giuffrida, Florent Marcellesi, Anthea McIntyre, Susanne Melior, Sofia Ribeiro

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34

+

ALDE

Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Ulrike Müller

ECR

Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk, Anthea McIntyre, James Nicholson

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Sofia Ribeiro, Czesław Adam Siekierski

GUE/NGL

Matt Carthy

Verts/ALE

Martin Häusling, Florent Marcellesi, Bronis Ropė

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Viorica Dăncilă, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Michela Giuffrida, Susanne Melior, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

3

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp

3

0

EFDD

John Stuart Agnew

ENL

Laurenţiu Rebega

GUE/NGL

Maria Lidia Senra Rodríguez

Uporabljeni znaki:

+  :  za

–  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

  EFSA Journal 2016;14(5): 4426 [159 ss.], https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4426

(2)

  Vpliv potrošnje EU na krčenje gozdov: poglobljena analiza o vplivu potrošnje EU na krčenje gozdov, 2013, Evropska komisija, http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf (str. 56)

(3)

  Prostovoljne smernice FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru zanesljive oskrbe s hrano na nacionalni ravni, http://www.fao.org/docrep/016/i2801e/i2801e.pdf

(4)

  EUROSTAT – Supply, transformation and consumption of renewable energies (Oskrba, pretvorba in poraba energije iz obnovljivih virov); letni podatki (nrg_107a), študija Globiom The land use change impact of biofuels consumed in the EU (Vpliv sprememb v rabi zemljišč zaradi biogoriv, ki se uporabljajo v EU), 2015, in http://www.fediol.be/.

(5)

  Prav tam.

(6)

  Commission Renewable Energy Progress report (Poročilo Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov), SWD(2015)0117.

(7)

  Študija Globiom The land use change impact of biofuels consumed in the EU (Vpliv sprememb v rabi zemljišč zaradi biogoriv, ki se uporabljajo v EU), 2015.

(8)

  Poročilo Evropskega računskega sodišča št. 18/2016 (razrešnica za leto 2015): Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv: http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_18/SR_BIOFUELS_SL.pdf

(9)

  Vrhunsko srečanje Združenih narodov o podnebju 2014.

(10)

  http://forestdeclaration.org/wp-content/uploads/2015/09/2016-NYDF-Goal-2-Assessment-Report.pdf

(11)

  Sklepi Foruma Združenih narodov za gozdove.

(12)

  Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, cilji iz Aičija: https://www.cbd.int/sp/targets/

(13)

  Cilji trajnostnega razvoja, člen 15.2, cilj zaustavitve krčenja gozdov: https://sustainabledevelopment.un.org/sdg15


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Alberto Cirio, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Caputo, Albert Deß, Eleonora Evi, Merja Kyllönen, James Nicholson, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Bart Staes, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edouard Martin, Lieve Wierinck


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

56

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds, Lieve Wierinck

ECR

Mark Demesmaeker, Ian Duncan, Arne Gericke, Urszula Krupa, James Nicholson, Bolesław G. Piecha

EFDD

Eleonora Evi

ENF

Mireille D’Ornano, Sylvie Goddyn

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen, Estefanía Torres Martínez

NI

Zoltán Balczó

PPE

Ivo Belet, Alberto Cirio, Angélique Delahaye, Albert Deß, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Peter Liese, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nessa Childers, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Edouard Martin, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Bart Staes, Davor Škrlec

1

-

EFDD

Julia Reid

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo