Postopek : 2016/2160(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0122/2017

Predložena besedila :

A8-0122/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 19
CRE 26/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.21

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0152

POROČILO     
PDF 535kWORD 65k
30.3.2017
PE 593.846v02-00 A8-0122/2017

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2016/2160(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Benedek Jávor

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2016/2160(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0278/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 7/2016: Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0122/2017),

1.  podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2016/2160(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0122/2017),

A.  ker Parlament med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  pozdravlja, da je po trditvah Računskega sodišča skupna stopnja napake v razdelku 5 (uprava), vključno s proračunom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), še vedno razmeroma nizka, saj je po ocenah v letu 2015 znašala 0,6 %;

2.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti glede letnega poročila o dejavnostih in sistema notranje kontrole ESZD;

3.  poziva ESZD, naj odpravi pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče odkrilo pri postopkih zaposlovanja lokalnih uslužbencev v delegacijah (tj. pomanjkanja preglednosti glede nekaterih korakov postopka) in postopkov naročanja v delegacijah (zlasti nepravilno ocenjevanje ponudb v primerjavi s tehničnimi specifikacijami ali uporaba nepravilnega postopka naročanja);

4.  se strinja z Računskim sodiščem, da je izboljšanje smernic, načrtovanje, usklajevanje in izvedba postopkov javnega naročanja za pogodbe nizke vrednosti pomembno, saj tovrstne pogodbe predstavljajo 4,5 % skupne vrednosti pogodb, sklenjenih leta 2015; podpira namero ESZD, da organizira regionalne seminarje in zagotovi upravno podporo naročanju za celotno mrežo delegacij;

5.  poziva ESZD, naj izboljša kakovost svojih izbirnih postopkov z vključitvijo vse potrebne spremne dokumentacije; poziva ESZD k boljšemu usklajevanju postopkov naročanja, ki ga izvajajo delegacije; ponavlja zahtevo, naj se odpravijo ponavljajoče se pomanjkljivosti na tem področju z nadaljnjo upravno podporo delegacijam tam, kjer so razmere najbolj kritične;

6.  odobrava, da so bile med pripravo poročila o upravljanju zunanje pomoči za leto 2015 izdane izboljšane in obširnejše smernice za strožji nadzor vodij delegacij, ki se nanašajo tako na odgovornost kot na zahteve poročanja;

7.  obžaluje povečanje povprečne stopnje nepravilnosti pri obveznostih na 22,4 % v letu 2015 (v primerjavi z 18,3 % v letu 2014) na ravni predhodnih kontrol;

8.  ugotavlja, da je skupni proračun ESZD za leto 2015 znašal 602,8 milijona EUR, kar predstavlja skupno povečanje za 16,2 % v primerjavi z letom 2014 in je posledica prenosa 71,5 milijona EUR iz upravnega proračuna Komisije (25,2 milijona EUR) in iz drugih proračunskih vrstic (do 46,3 milijona EUR) v njen proračun za financiranje skupnih stroškov delegacij Unije, kot so najemnine, varnost predstavništev in stroški IT; opaža, da sredstva Evropskega razvojnega sklada (ERS) niso bila vključena;

9.  poudarja, da izvedba upravnega proračuna ESZD ostaja sporna, saj so nekatere delegacije prejele prispevke od Komisije iz 33 različnih proračunskih vrstic, poleg tistih iz lastnega proračuna ESZD; poziva deležnike, naj še naprej izpopolnjujejo in poenostavljajo proračunske vire in ureditve, da bi olajšali izvrševanje proračuna; pozdravlja nedavno ugotovljeno proračunsko ureditev v zvezi z upravnimi stroški ERS, ki bodo od leta 2016 naprej bremenili proračun ESZD na podlagi izračuna standardnega zneska na osebo;

10.  je seznanjen, da je proračun sedeža znašal 218,9 milijona EUR, od tega 140,5 milijona EUR (ali 64,7 %) za izplačilo plač in drugih pravic notranjih uslužbencev in zunanjih sodelavcev, 30 milijonov EUR (ali 13,7 %) za stavbe in 30,7 milijona EUR v povezavi s sistemi IT, za opremo in pohištvo;

11.  ugotavlja, da je bil proračun delegacij v višini 383,9 milijona EUR razdeljen na 155,8 milijona EUR (tj. 40,6 %) za stavbe in z njimi povezane stroške, 105,5 milijona EUR (27,5 %) za prejemke notranjih uslužbencev, 60,1 milijona EUR (ali 15,7 %) za zunanje sodelavce in zunanje službe, 20,6 milijona EUR (5,4 %) za druge izdatke v zvezi z osebjem in 41,9 milijona EUR (10,9 %) za druge upravne izdatke; ugotavlja tudi, da je bilo od Komisije prejetih 204,7 milijona EUR za upravne stroške uslužbencev Komisije, napotenih v delegacije Unije;

12.  ponovno izraža zahtevo, da je treba zlasti v delegacijah posvetiti pozornost neprekinjenemu poslovanju in upravljanju dokumentov kot ključnima standardoma kontrole, pa tudi kot pomembnima sestavnima deloma upravljanja, zlasti za razpoložljivost in zanesljivost informacij, ki se uporabljajo za različne namene upravljanja, tj. spremljanje in ocenjevanje dejavnosti in projektov ter poročanje o njih;

13.  opaža, da sta samo dve delegaciji izrazili pridržke v zvezi z neustreznim razpisnim postopkom in pomanjkanjem ključnih informacij o upravljanju, ki se uporabijo v izjavi o zanesljivosti;

14.  podpira redne stike med ESZD in službami Komisije, ki se ukvarjajo z zunanjimi zadevami, pri preprečevanju in odkrivanju goljufij;

15.  podpira ustanovitev regionalnega centra Evrope, to je pobude, namenjene zagotavljanju boljše upravne pomoči delegacijam Unije na področjih finančnega poslovodenja, naročanja in človeških virov; z zadovoljstvom pričakuje prejem ocene pilotnega projekta v letu 2017; spodbuja ESZD, naj nadaljuje to prakso združevanja znanja in izkušenj kot primerno v drugih regijah, da bi postopoma zmanjšali upravno breme in stroške v delegacijah;

16.  meni, da je bistveno, da se vodja delegacij poleg svojih političnih dolžnosti redno seznanja s svojo ključno vlogo v splošni krepitvi zaupanja, upravljanja in odgovornosti, zlasti glede tehtanja različnih sestavnih delov, ki lahko spodbudijo izdajo pridržka; spodbuja ESZD, naj ponudi usposabljanje ter strokovno znanje in izkušnje vodjem delegacij, zlasti diplomatom držav članic;

17.  opaža spremembe in racionalizacijo organizacije ESZD za poenostavitev linij poročanja in pretoka informacij, ki ESZD olajšujejo oblikovanje odzivov na krize ali politične izzive, in za zmanjšanje hierarhičnih ravni z manj direktorati;

18.  priznava pomembno značilnost upravljanja človeških virov v okviru ESZD s „tremi viri“ zaposlovanja, upravljanjem napotitve v delegacije in hkrati z doseganjem letnega zmanjšanja osebja, ki je leta 2015 znašalo 17 delovnih mest na sedežu;

19.  ugotavlja, da predstavljajo diplomati iz držav članic 32,9 % skupnega števila zaposlenih na ravni administratorjev v ESZD (tj. 307 oseb) v primerjavi s 33,8 % v letu 2014; poudarja, da je ta delež višji v delegacijah s 43,1 % ali 166 diplomatov iz držav članic in 25,7 % na sedežih; poziva k bolj uravnoteženi razporeditvi osebja in želi opomniti ESZD na pomembnost združevanja strokovnega znanja osebja držav članic in ESZD na vseh ravneh;

20.  poudarja, da je bilo 63 diplomatov iz držav članic napotenih kot vodje delegacij, kar predstavlja 47 % od skupno 134 delovnih mest vodij delegacij; opozarja, da teh 63 delovnih mestih ni bilo uravnoteženo razdeljenih po spolu, saj je razmerje med spoloma na teh delovnih mestih 16 % proti 84 %, ter da je bilo na teh 63 delovnih mestih zaposlenih le 16 državljanov držav članic, ki so se pridružile Uniji leta 2004 ali pozneje; ugotavlja tudi, da je med 29 namestniki vodij delegacij med spoloma neravnotežje v razmerju 24 % proti 76 % ter da je 6 namestnikov vodij delegacij diplomatov držav članic;

21.  opaža, da se je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic v letu 2015 še naprej povečevalo (8 % več kot leta 2014) in doseglo število 434 (od tega 376 premeščenih na sedež in 58 v delegacije); ugotavlja, da so nacionalne uprave plačevale 40 % (ali 151) od 376 napotenih nacionalnih strokovnjakov v Bruslju;

22.  želi opomniti ESZD, da je treba v celoti spoštovati kadrovsko formulo za razmerje med osebjem, ki prihaja iz držav članic in iz institucij Unije, ki je določena v sklepu Sveta o ustanovitvi ESZD;

23.  ugotavlja, da je v splošni porazdelitvi po spolu z razmerjem 47 % proti 53 % med vsemi zaposlenimi skoraj dosežena izenačenost, vendar jih je na ravni administratorjev razlika med deležema 31,7 % proti 68,3 % (v primerjavi z 31 % proti 69 % leta 2014); opaža, da je ta 30-odstotni delež stabilen že od leta 2011;

24.  ponavlja svojo zaskrbljenost glede neravnovesja med spoloma na vodstvenih položajih, saj je trenutno na tej ravni razmerje 21,4 % proti 78,6 %; obžaluje, da ostaja delež drugega spola, ki se prijavlja na vodstvene položaje, na nizki 16-odstotni ravni; meni, da je napredek v tem pogledu pomemben, in zato poziva ESZD, naj preoblikuje svoje pogoje in politike zaposlovanja, da bo na vodstvene položaje v enaki meri pritegnil oba spola;

25.  ponovno izjavlja, da bi moralo biti geografsko ravnovesje, predvsem razmerje med nacionalnostjo uslužbencev in velikostjo držav članic, pomemben element upravljanja človeških virov ESZD, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje; je resno zaskrbljen zaradi nadaljnje premajhne zastopanosti navedenih držav članic na ravni uslužbencev in vodstva; zato poziva ESZD, naj si prizadeva znatno izboljšati to stanje; poudarja, da so te države članice zlasti premalo zastopane na višjih upravnih ravneh in vodstvenih položajih, pri čemer je še treba doseči občuten napredek;

26.  pozdravlja zavezo podpredsednice/visoke predstavnice, ki jo je dala Parlamentu, da se bo obravnavalo obstoječe neravnovesje s preveliko zastopanostjo nacionalnih diplomatov na položajih vodij delegacij, in poziva ESZD, naj v letu 2017 predloži pregled svoje politike človeških virov, obravnava vprašanja, kot so uravnotežena zastopanost spolov in mobilnost uslužbencev med institucijami, hkrati pa upošteva tudi svoj vpliv glede človeških virov za krepitev „zunanjega delovanja in vidnosti Unije s pomočjo globalne strategije Unije“;

27.  spodbuja ESZD k nadaljnjemu razvoju vloge delegacij Unije, zlasti glede lajšanja in podpiranja sodelovanja med državami članicami pri zagotavljanju konzularne pomoči;

28.  želi opomniti ESZD, da je meja med gospodarsko diplomacijo in lobiranjem zabrisana; zato poziva ESZD, naj se pridruži prihodnjemu medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost in vanj, kolikor je pravno mogoče, vključi delegacije Unije;

29.  je seznanjen z letnimi odhodki v višini 160 milijonov EUR, namenjenimi za mrežo delegacij Unije, ki predstavljajo več kot 50-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom; ugotavlja, da 80 % delegacij še vedno najema prostore, najemnine pa so leta 2015 znašale 53,04 milijona EUR; pozdravlja posojilo v višini 200 milijonov EUR za boljše upravljanje nepremičninske politike in zmanjšanje nabavnih stroškov delegacij; obžaluje, da je kljub posojilu in povečanju odhodkov le nekaj stavb v lasti ESZD; poziva ESZD, naj poleg pogodb o poslopjih delegacij za obravnavano leto v svojem letnem poročilu o dejavnostih predstavi tudi pregled stanja, kar zadeva vsa poslopja delegacij;

30.  poziva ESZD, naj revidira svojo nepremičninsko politiko v skladu s priporočili Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 7/2016, zlasti kar zadeva:

-   potrebo po doslednosti in celovitem vračanju stroškov, zaračunanih državam članicam ali drugim institucijam ali organom Unije, ki gostujejo v pisarniških prostorih delegacij;

-  boljšo izbiro nepremičnin za delegacije;

-  neposredno vključitev glavnega sedeža pred najemom (ali obnovitvijo najemne pogodbe) ali nakupom pisarniških prostorov;

-  izboljšanje informacijskega sistema za upravljanje nepremičnin, da bo ESZD v procesu načrtovanja pridobila zanesljivejše in ustreznejše informacije;

31.  poziva ESZD, naj še naprej razvija uporabo površin, zlasti s prednostno obravnavo posameznih primerov nezasedenih ali nepotrebno velikih prostorov in s tem povezanih dodatnih stroškov, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče (7,8 milijona EUR), hkrati pa priznava izzive upravljanja stavb v pogosto zapletenih okoliščinah;

32.  poudarja, da sta odkup terjatev pri uporabi stavb in nadaljnji razvoj lokalnega sodelovanja na področju upravljanja stavb v skupnem interesu ESZD in držav članic, posebno in nenehno pozornost pa velja nameniti stroškovni učinkovitosti, varnostnim vprašanjem in zunanji podobi Unije;

33.  pozdravlja povečanje projektov skupnih lokacij delegacij Unije in držav članic ter podpis šestih memorandumov o soglasju za skupne lokacije v letu 2015, kar je do konca leta 2015 vodilo do 86 projektov skupnih lokacij; spodbuja ESZD, naj še naprej išče nove načine, kako razširiti to dobro prakso; meni, da bi morala ta politika vključevati inovativne pristope, ki bi opredeljevali tako usklajeno strategijo skupnih lokacij z državami članicami, ki si to želijo, kot tudi ustrezne dogovore o deljenju stroškov, povezanih s stavbami in logistiko; opaža, da se ureditve skupnih lokacij nanašajo tudi na subjekte, ki prispevajo k upravljanju zunanje politike, kot so Evropska investicijska banka, službe GD za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO), misije na področju skupne varnostne in obrambne politike ter posebni predstavniki Unije;

34.  obžaluje pomanjkljivo evidentiranje in nepravilnosti v informacijskem sistemu za upravljanje pisarniških stavb in rezidenc delegacij; poziva k rednemu pregledu popolnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih določajo delegacije Unije, da bi poglobili splošno načrtovanje površin, lokacij in povrnitev stroškov;

35.  poziva ESZD, naj okrepi nadzor nad upravljanjem in orodja za spremljanje stroškov nepremičninske politike, da bi zagotovili natančen pregled in spremljanje vseh odhodkov na tem področju; meni, da bi se bilo treba osredotočiti na spremljanje zgornjih mej, ki so določene v nepremičninski politiki, in tako zmanjšati skupno letno najemnino za prostore delegacij in s tem povezane periodične stroške ter zagotoviti ustreznost finančnih prispevkov, ki jih plačujejo ostali subjekti, nameščeni na isti lokaciji, na kritje tekočih stroškov, povezanih z uporabo skupnih lokacij, in na primernost stroškov v primerjavi z razmerami na lokalnih trgih;

36.  meni, da bi bilo treba hitro razviti pravno in tehnično strokovno znanje na področju nepremičninskega upravljanja, ob tem pa upoštevati vsakršno stroškovno učinkovito alternativo, kot je najem zunanjih strokovnjakov, na primer lokalnih posrednikov, za pregled trga ali morebitna pogajanja z najemodajalci;

37.  poziva ESZD, naj pripravi letni seznam pregledov v delegacijah;

38.  poziva ESZD, naj dovoli, da inšpektorat za delegacije pregleda zadnjih pet najemnih ali kupoprodajnih pogodb za rezidence veleposlanikov EU, vključno s tisto v Tirani (Albanija), in Parlamentu posreduje poročilo;

39.  podpira izvajanje srednje- in dolgoročne strategije, ki upošteva vse možnosti na tem področju, od prednostnih naložb ali možnosti odkupa pa vse do podaljšanja najema ali delitve prostorov z državami članicami, ob tem pa upošteva projekcije strokovnjakov, načrtovanje politike in razvoj;

40.  spodbuja ESZD, naj v svoji nepremičninski politiki še naprej uporablja sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) pa tudi načelo zelenega javnega naročanja, ob hkratnem razumevanju, da lokalne razmere v 139 delegacijah zahtevajo določeno stopnjo prožnosti;

41.  je mnenja, da je treba varnost ESZD in njenih delegacij še okrepiti, in poziva ESZD, naj ji da prednost pri izbiranju stavb in prostorov za svoje delegacije; meni, da bi morala biti varnost stavb sestavni del njene nepremičninske politike in da bi bilo treba program evakuacije in njene odločitve glede evakuacije po potrebi usklajevati z zadevnimi predstavništvi držav članic.

42.  pozdravlja, da ESZD predvideva projekt skupne vizije in skupnega ukrepanja s ciljem uresničevanja močnejše Evrope, ki bo prispevala k miru in varnosti v regiji in po celem svetu;

43.  poziva ESZD, naj izboljša svojo komunikacijsko politiko za državljane Unije.

2.2.2017

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2016/2160(DEC))

Pripravljavec mnenja: Zigmantas Balčytis

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je po podatkih Evropskega računskega sodišča skupna stopnja napake v razdelku 5 (uprava), vključno s proračunom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), še vedno razmeroma nizka (0,6 % v letu 2015);

2.  ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti v postopkih zaposlovanja lokalnih uslužbencev in javnega naročanja v delegacijah, ter poziva ESZD, naj izboljša kakovost teh postopkov; opozarja na izzive pri dejavnostih v decentralizirani mreži 139 delegacij z omejenimi kadrovskimi viri in v različnih okoljih ter poudarja, da je treba zmanjšati upravno obremenitev, s katero se soočajo posamezne delegacije; pozdravlja pilotni projekt o regionalizaciji upravne podpore delegacijam Unije v Evropi in poziva k čim večji centralizaciji upravnih nalog na sedežu, pa tudi k ustreznim možnostim usposabljanja in priložnostni podpori delegacijam;

3.  poudarja, da je treba v celoti spoštovati kadrovsko formulo za razmerje med zaposlenimi ESZD iz držav članic in iz institucij Unije, ki je določena v sklepu Sveta o organizaciji in delovanju ESZD; pozdravlja zavezo podpredsednice/visoke predstavnice Parlamentu, da bo odpravila sedanjo prekomerno zastopanost nacionalnih diplomatov na položajih vodij delegacij in v letu 2017 opravila pregled kadrovske politike ESZD z vidika uravnotežene zastopanosti spolov in mobilnosti uslužbencev med institucijami;

4.  je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 7/2016 o upravljanju nepremičnin s strani ESZD; čeprav priznava izzive pri upravljanju nepremičnin v pogosto kompleksnem okolju, poziva ESZD, naj čim prej obravnava posamezne primere nezasedenih ali prevelikih prostorov, ki jih je opredelilo Računsko sodišče, in si prizadeva za učinkovitejšo souporabo z drugimi organi EU ali veleposlaništvi držav članic; priporoča ESZD, naj poveča podporo delegacijam EU pri iskanju primernih rešitev, ki bodo zadostile njihovim potrebam.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

7

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Mike Hookem, Othmar Karas, Antonio López-Istúriz White, Norica Nicolai, Urmas Paet, Soraya Post, György Schöpflin, Igor Šoltes, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch, Jasenko Selimovic

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Notis Marias, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Markus Pieper, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch, Jens Geier, Arne Lietz, Piernicola Pedicini

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Martina Dlabajová, Hannu Takkula

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle,Markus Pieper, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Patricija Šulin

S&D

Inés Ayala Sender, Jens Geier, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Arne Lietz, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

Verts/ALE

Benedek Jávor, Bart Staes

4

-

ECR

Notis Marias

S&D

Raymond Finch, Piernicola Pedicini

Verts/ALE

Jean-François Jalkh

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 375, 13.10.2016, str. 1.

(4)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(5)

UL 298, 26.10.2012, str. 1.

Pravno obvestilo