Postopek : 2016/2202(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0125/2017

Predložena besedila :

A8-0125/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 19
CRE 26/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.14

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0145

POROČILO     
PDF 784kWORD 87k
30.3.2017
PE 593.839v05-00 A8-0125/2017

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015

(2016/2202(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Younous Omarjee

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015

(2016/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za 8., 9., 10, in 11. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0485 – C8-0326/2016),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (COM(2016)0386),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015 z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2015 (05376/2017-C8-0081/2017, 05377/2017-C8-0082/2017, 05378/2017-C8-0083/2017, 05379/2017-C8-84/2017 ),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 24. in 26. junija 2013 med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998 o sodelovanju pri razvojnem financiranju v okviru Četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003 v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(13),

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0125/2017),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015

(2016/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za 8., 9., 10, in 11. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0485 – C8-0326/2016),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (COM(2016)0386),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015 z odgovori Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(15) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2015 (05376/2017-C8-0081/2017, 05377/2017-C8-0082/2017, 05378/2017-C8-0083/2017, 05379/2017-C8-84/2017 ),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 24. in 26. junija 2013 med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998 o sodelovanju pri razvojnem financiranju v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 Finančne Uredbe z dne 27. marca 2003 v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(26),

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0125/2017),

1.  odobri zaključni račun za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015

(2016/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju člena 93 in člena 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0125/2017),

A.  ker je glavni cilj Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(27) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(28) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), kot okvira za odnos Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami, zmanjšati in sčasoma izkoreniniti revščino v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

B.  ker je glavni cilj Sklepa Sveta 2013/755/EU(29) prispevati k postopnemu razvoju čezmorskih držav in ozemelj s povečanjem konkurenčnosti in krepitvijo odpornosti čezmorskih držav in ozemelj, zmanjšanjem njihove gospodarske in okoljske ranljivosti ter spodbujanjem sodelovanja med njimi in drugimi partnerji;

C.  ker so Evropski razvojni skladi (ERS) najpomembnejši finančni instrument Unije za razvojno sodelovanje z državami AKP ter čezmorskimi državami in ozemlji;

D.  ker se v 79 državah s kompleksnimi pravili in postopki v zvezi z razpisovanjem in oddajo javnih naročil uporablja širok nabor načinov izvajanja, kar odraža medvladni značaj ERS;

E.  ker se dejavnosti ERS izvajajo v zahtevnih razmerah s stalno visokim tveganjem, bodisi geopolitičnim bodisi institucionalnim;

F.  ker lahko zunanji dejavniki v zvezi z ustreznim izvajanjem ERS zmanjšajo ali izničijo prizadevanja na področju razvoja;

G.  ker ERS financirajo države članice in jih upravljata tako Komisija kot Evropska investicijska banka (EIB), pri čemer je za razrešnico za ERS odgovorna izključno Komisija;

H.  ker ima Unija možnost in težo za oblikovanje odzivov na globalne in geopolitične izzive;

I.  ker zgodovina njenih držav članic Uniji nalaga obveznosti v zvezi z razvojem držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj;

J.  ker so prihodnosti Unije, držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj zaradi geografske lokacije, globalizacije in demografskih sprememb povezane;

K.  ker globalne demografske napovedi za leto 2100 skupaj z učinki novih migracijskih tokov, oboroženih spopadov, globalnega segrevanja ter številnih gospodarskih in socialnih kriz zahtevajo takojšnjo pozornost Unije, zlasti na področju ciljev njene razvojne politike; ker je razvojna pomoč bistveno orodje, katerega več metod izvajanja je treba optimizirati za spopadanje s temi številnimi globalnimi izzivi;

L.  ker migracijska kriza ni le postavila načel in ciljev mednarodne pomoči pod vprašaj, temveč tudi izpostavila, da morajo vse države članice bolj brezpogojno in enotno uporabljati načelo solidarnosti;

M.  ker trenutna migracijska kriza ne sme zasenčiti trajnosti migracijskih valov, ki so povezani z demografskimi pretresi in zahtevajo drugačne odzive;

N.  ker je potreben nov pristop do držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj, zaradi česar so potrebne nove finančne spodbude in instrumenti;

O.  ker je treba spet posvetiti pozornost temu, da gre pri velikem delu držav AKP za majhne otoške države v razvoju; ker igrajo otoki, še posebej otoki AKP, novo mednarodno vlogo, kar je zlasti posledica mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah;

P.  ker se številne čezmorske države in ozemlja nahajajo v istih regijah kot države AKP; ker se čezmorske države in ozemlja spopadajo s podobnimi globalnimi izzivi, vendar so za razliko od držav AKP del evropske družine in bi zato morale biti deležne več pozornosti pri dodeljevanju sredstev; ker sta majhnost čezmorskih držav in ozemelj ter ustavna povezanost med njimi in Unijo posebnosti, ki bi ju bilo treba upoštevati;

Q.  ker sta Generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko septembra 2013 podpisala memorandum o soglasju, da bi povečala sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami, čezmorskimi državami in ozemlji ter državami AKP;

R.  ker se zunanji ukrepi Unije izvajajo prek mednarodnih organizacij, ki bodisi uporabljajo sredstva Unije bodisi skupaj z njo sofinancirajo projekte, kar prinaša izzive na področju nadzora in upravljanja;

S.  ker se morata stopnja in narava prispevka Unije razlikovati in pogojevati glede na merljiv napredek posameznih držav na različnih področjih, kot so demokratizacija, človekove pravice, dobro upravljanje, trajnostni socialno-ekonomski razvoj, vladavina prava in boj proti korupciji, pri čemer Unija nudi pomoč, kjer je to potrebno za pospešitev napredka;

T.  ker je reden in temeljit politični dialog ključen za zagotavljanje večje odgovornosti držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj ter za sposobnost prilagajanja ciljev politike;

U.  ker je bistvenega pomena zagotoviti skladnost med vsemi politikami Unije in cilji njene razvojne politike;

V.  ker je bistvenega pomena spodbujati prepoznavnost Unije in odražati njene vrednote v vseh oblikah razvojne pomoči;

W.  ker poenostavitev postopkov izvajanja spodbuja povečevanje učinkovitosti izvajanja pomoči;

X.  ker je trajnost bistvenega pomena za povečanje splošne učinkovitosti razvojne pomoči s stalnim spremljanjem učinkov prek vseh oblik zagotavljanja pomoči;

Y.  ker je pomoč Unije pri upravljanju ključna sestavina razvojne pomoči za ustvarjanje učinkovitih reform upravljanja;

Z.  ker proračunska podpora sicer lahko ima ključno vlogo pri spremembah in obravnavi glavnih razvojnih izzivov, a prinaša tudi precejšnje fiduciarno tveganje in bi jo bilo treba odobriti le, če so – poleg dokazane zavezanosti reformam politike – zagotovljene zadostna preglednost, sledljivost, odgovornost in učinkovitost; ker je proračunska podpora še posebej primerna za majhna in izolirana območja, kot so otoki AKP;

AA.  ker sta preglednost in odgovornost pogoja za demokratični nadzor ter učinkovitost razvojne pomoči;

AB.  ker je treba upravljanje upravnih stroškov stalno spremljati v vseh okoliščinah in ob upoštevanju vseh oblik pomoči;

AC.  ker nezakoniti finančni tokovi v državah v razvoju povečujejo revščino;

AD.  ker organ za podelitev razrešnice ponovno poziva k vključitvi ERS v splošni proračun Unije, da bi povečali prepoznavnost in demokratični nadzor ERS ter splošnih razvojnih politik;

AE.  ker je treba v zameno za podporo državljanov Unije za razvojno politiko zagotoviti čim večjo preglednost, dobro upravljanje in uspešnost;

Izjava o zanesljivosti

Finančno izvajanje sredstev leta 2015

1.  ugotavlja, da je leta 2015 poraba zadevala štiri ERS, zlasti osmi ERS, ki je znašal 12.480 milijonov EUR, deveti ERS, ki je znašal 13.800 milijonov EUR, deseti ERS, ki je znašal 22.682 milijonov EUR, in enajsti ERS, ki je znašal 30.506 milijonov EUR; ugotavlja, da namenja financiranje 11. ERS državam AKP 29.089 milijonov EUR, čezmorskim državam in ozemljem pa 364,5 milijona EUR, ugotavlja tudi, da ta dva zneska vključujeta 1134 milijonov oziroma 5 milijonov EUR, namenjenih skladu EIB za spodbujanje naložb v državah AKP; ugotavlja, da je 1052,5 milijona EUR povezanih z odhodki Komisije za načrtovanje in izvajanje ERS;

2.  ugotavlja, da se ta sredstva prek projektov in proračunske pomoči izvršujejo v naslednjih štirih oblikah: 42 % plačil je bilo izvedenih s pomočjo neposrednega upravljanja, od tega 24 % v obliki proračunske podpore; opaža, da je bilo preostalih 58 % plačil izvedenih s pomočjo posrednega upravljanja, od tega 31 % prek mednarodnih organizacij, 24 % prek tretjih držav, 3 % pa prek nacionalnih organov držav članic;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da poraba za leto 2015 še vedno obsega sredstva iz osmega ERS, ki je bil ustanovljen leta 1995;

4.  pozdravlja prizadevanja urada EuropeAid v letu 2015 v zvezi s stopnjo celotnih neto obveznosti, sprejetih leta 2015, za 5034 milijonov EUR zaradi začetka veljavnosti enajstega ERS, s čimer so se sredstva za obveznosti povečala za 27.839 milijonov EUR; ugotavlja, da je enajsti ERS vplival na stopnje izvajanja neporavnanih obveznosti, ki so se z 98 % zmanjšale na 69,7 % za celotne obveznosti in z 91,2 % na 63,5 % za posamezne obveznosti;

5.  obžaluje, da je pomanjkanje sredstev za plačila, s katerim se je Komisija soočala leta 2015, privedlo do težke proračunske situacije na področju razvojnega sodelovanja, kar je škodovalo skupni učinkovitosti sredstev, pri čemer izpostavlja prenos 483 milijonov EUR v leto 2016 ter plačilo zamudnih obresti, ocenjenih na en milijon EUR; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zagotovila neprekinjenost razvojne pomoči in omejila negativne posledice sedanjega pomanjkanja plačil;

6.  prav tako ugotavlja, da si Komisija za svoje celotno območje odgovornosti stalno prizadeva zmanjšati stara predplačila (doseženih 39 % s ciljnimi 25 %), stare neporavnane obveznosti oziroma RAL (reste à liquider) (doseženih 46 % v primerjavi s ciljnimi 25 %) in številne odprte pretekle pogodbe, vendar z manj zadovoljivim napredkom za slednje v okviru ERS; spodbuja službe Komisije, da še naprej zmanjšujejo delež ERS v preteklih pogodbah;

Zanesljivost računovodskih izkazov

7.  pozdravlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS, za proračunsko leto 2015 ugotavlja, da končni zaključni računi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj ERS na dan 31. decembra 2015 in da so njihovi poslovni izidi, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo za ERS in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

8.  pozdravlja prizadevanje Komisije za rešitev vprašanja izterjave, tako za obresti iz predhodnega financiranja nad 750.000 EUR kot za obresti iz predhodnega financiranja med 250.000 in 750.000 EUR, posledica česar je pravilno evidentiranje 2,5 milijona EUR natečenih obresti v računskih izkazih za leto 2015; poziva Komisijo, naj preuči tudi primere pod 250.000 EUR;

9.  v zvezi z upravljanjem nalogov za izterjavo obžaluje nepravilno evidentiranje prihodkov iz poslovanja, ki znašajo 9,6 milijona EUR in ustrezajo neporabljenemu predhodnemu financiranju;

10.  obžaluje, da so bili nalogi za izterjavo sredstev v višini 29,6 milijona EUR iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS preklicani zaradi napak pri kodiranju, popravkov ali sprememb; prosi Komisijo, da poroča o 15,8 milijona EUR, ki so še vedno del tekočih sodnih postopkov;

11.  je zelo zaskrbljen, ker je bilo pri nalogu za izterjavo sredstev v višini enega milijona EUR 623.000 EUR odpisanih, potem ko sta Komisija in dolžnik(30) dosegla prijateljsko poravnavo; potrjuje skladnost z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(31) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), potrjuje tudi, da so nalogi za izterjavo skladni z načelom sorazmernosti; hkrati pa poudarja, da je na kocki denar davkoplačevalcev, zato bi ga bilo treba zaščititi z ustreznimi ukrepi;

Zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi

12.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2015, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni;

13.  obžaluje oceno iz poročila Računskega sodišča, da je najverjetnejša stopnja napake za odhodke iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS enaka tisti iz leta 2014, ki je znašala 3,8 %, ter višja od tistih iz leta 2013, ki je znašala 3,4 %, in leta 2012, ki je znašala 3 %; poziva EIB in Komisijo, naj pripravita akcijski načrt, da bi spreobrnili trend bistvene napake, in ga predstavita organu za podelitev razrešnice;

14.  je zaskrbljen zaradi ocene Računskega sodišča v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, na katere močno vplivajo napake; je zaskrbljen zaradi rezultatov vzorčenja v zvezi s plačilnimi transakcijami, kjer so bile napake odkrite pri 35 od skupaj 140 plačil (25 %); ugotavlja, da sistemi notranjih kontrol in pregledi njihove učinkovitosti ne zajemajo zgolj sedeža Komisije in delegacij Unije v državah upravičenkah, pač pa tudi druge akterje, na primer nacionalne odredbodajalce, ki jih imenujejo države AKP, pri katerih so bili pri pregledih pogosto odkrite pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj podpira in krepi njihovo krhko institucionalno in upravno zmogljivost;

15.  je zaskrbljen, ker tipologija napak, povezanih s stopnjo napake v višini 3,8 % za leto 2015, ostaja enaka kot za leto 2014 oziroma ker odsotnost dokazil (vsota, na katero vpliva ta kategorija napake, znaša 3.692.833 milijonov EUR) in neskladnost s pravili o javnem naročanju (vsota, na katero vpliva ta kategorija napake, znaša 1.176.140 milijonov EUR) predstavljata 70 % ocenjene stopnje napake (v primerjavi s 63 % leta 2014); poziva EIB in Komisijo, naj okrepita prizadevanja ter učinkovito izboljšata predhodne in naknadne preglede financiranih projektov, da bi precej zmanjšali zneske, na katere vplivajo napake, v kategorijah, kot sta „odsotnost dokazil“ ter „neskladnost s pravili o javnem naročanju“;

16.  poleg tega izraža dolgoletno zaskrbljenost glede šibkosti dosedanjih predhodnih pregledov, saj je bilo 16 od 28 končnih transakcij, ki so bile predhodno pregledane, kasneje odobrenih, čeprav so bile pri teh predhodnih pregledih ugotovljene količinsko opredeljive napake; obžaluje, da je večina ugotovljenih napak tako kot v prejšnjih letih zadevala ocene programov, nepovratna sredstva in dejavnosti, ki se upravljajo skupaj z mednarodnimi organizacijami; zato poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni predhodnim pregledom, da bi zagotovila zakonitost in pravilnost izvajanja ERS; priznava, da je zaradi narave proračunske podpore težko oceniti dejansko stopnjo napake pri izplačilih proračunske podpore, zaradi česar pri transakcijah pogosto prihaja do napak;

17.  želi poudariti tveganje, ki je povezano s hipotetičnim pristopom, pri katerem za prispevke Komisije za projekte z več donatorji velja, da ne vsebujejo regulativnih napak, kadar se združijo s prispevki drugih donatorjev in niso namensko rezervirani za posebne ugotovljive postavke odhodkov, saj Komisija domneva, da so bila pravila za upravičenost Unije upoštevana, če združeni znesek zajema dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka Unije;

18.  izraža zaskrbljenost, da hipotetični pristop znatno omejuje delo Računskega sodišča, zlasti z ozirom na to, da je bilo v proračunskem letu 2015 prek proračunske podpore izplačanih 763 milijonov EUR, kar je 24 % porabe za ERS za leto 2015(32);

19.  poziva Komisijo, naj hitro odpravi te pomanjkljivosti pri predhodnih pregledih, in hkrati ugotavlja, da je Komisija prek svojega informacijskega sistema prejela zadostne informacije, da bi lahko preprečila, zaznala in popravila količinsko opredeljive napake, preden je izvršila izdatke, kar bi neposredno pozitivno vplivalo na ocenjeno stopnjo napake, ki bi bila tako nižja za 1,7 odstotne točke;

20.  ugotavlja, da je bilo za povračilo neupravičenih izplačil zaradi nepravilnosti in napak izterjanih 89,9 milijona EUR;

Sestavni deli okvira za zagotavljanje

21.  pozdravlja preusmeritev s splošnega pridržka na izdajanje diferenciranih pridržkov, kot je zahteval Parlament v prejšnjih resolucijah o ERS, in sicer (i) en tematski pridržek za preostali področji visokega tveganja z nepovratnimi sredstvi v neposrednem upravljanju (18 % skupnega zneska, plačanega leta 2015) ter v posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami; in (ii) poseben pridržek za mirovno pomoč za Afriko;

22.  ugotavlja, da so bili ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, usmerjeni v področji visokega tveganja, in Komisijo poziva, naj Parlamentu poroča o izvajanju teh ukrepov;

23.  poziva Komisijo, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem ocene tveganja za svoj proračun po dejavnostih, da bi še naprej zagotavljala ustrezno stopnjo sektorskega zagotovila; v zvezi s tem nadalje poziva Komisijo, naj oceni stopnjo tveganja in ranljivosti posrednega upravljanja;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi tvegane narave posrednega upravljanja, zlasti zaradi pomanjkanja sledljivosti sredstev, kadar jih Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj izplača lokalnim akterjem in podizvajalcem;

25.  meni, da je izboljšanje orodij za spremljanje ugotovitev zunanjih revizij pozitivno; pozdravlja novo revizijsko aplikacijo in tabelo za oceno kakovosti, ki ju je razvila Komisija, ter podpira priporočilo Računskega sodišča, da naj se ti novi orodji izboljšata;

26.  pozdravlja, da je bila študija stopnje preostale napake izvedena četrto leto zapored in je postala ključno orodje v sklopu strategije nadzora, spremljanja in revizije;

27.  poudarja, da se stopnja preostale napake izračuna tako, da se od letne stopnje napake revizijskih organov odštejejo večletni finančni popravki, uveljavljeni na nacionalni ravni in ravni Unije;

28.  je zelo zaskrbljen, ker je bila stopnja preostale napake za zaključene pogodbe v letu 2015, navedena v poročilu o letnih dejavnostih, ocenjena na 2,2 %, kar je še vedno nad pragom pomembnosti 2 % in znaša približno 174 milijonov EUR, vključno z zneskom 98 milijonov EUR za ERS;

29.  poziva Komisijo, naj v oceni stopnje preostale napake ohrani visoke metodološke standarde, prav tako pa naj natančno spremlja in uveljavlja finančne popravke držav članic;

30.  opozarja, da je treba doseči novo ravnovesje med črpanjem, skladnostjo in uspešnostjo, ki mora biti odraženo pri upravljanju dejavnosti;

31.  pozdravlja zmanjšanje ocenjenih stroškov za nadzor Direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj s 371 milijonov EUR v letu 2015 na 293 milijonov EUR v letu 2014 in spodbuja Komisijo, naj še najprej izboljšuje stroškovno učinkovitost nadzora generalnega direktorata in hkrati zagotavlja, da bo število napak čim nižje;

32.  poziva Komisijo, naj v skladu s pobudo Komisije o proračunu, usmerjenem v rezultate, katere cilj je analizirati učinek drugih zunanjih politik in ukrepov Unije na razmere v državah upravičenkah, vanjo vključi tudi svojo predhodno in naknadno oceno ter orodja za oceno upravljanja in učinkovitosti;

Tveganja, povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate, za razvojno sodelovanje Unije

33.  priznava, da je Komisija analizo tveganja vključila v upravljanje svojih zunanjih dejavnosti, ki se izvajajo v kompleksnem in ranljivem okolju z veliko različnimi tveganji, saj imajo partnerske države različne stopnje razvitosti in različne okvire upravljanja;

34.  poudarja, da je treba bolje uporabljati terminologijo v zvezi z dolgoročnimi rezultati (dosežki, rezultati in učinki) ter pred sprejetjem odločitev o financiranju različnih projektov oblikovati prave in trajnostne cilje SMART; poudarja, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na oblikovanje dosegljivih in realnih ciljev, da se preprečijo primeri, ko partnerske države izpolnijo prvotne cilje, a dolgoročno ne dosegajo vidnejših razvojnih rezultatov; opozarja, da je treba pri oceni razvojnih ciljev poleg ekonomskih upoštevati tudi socialne in okoljske vidike;

35.  meni, da izvrševanje proračuna ne bi smelo biti edini cilj upravljanja, saj lahko ogrozi načelo dobrega finančnega poslovodenja in doseganje rezultatov; poudarja, da bi moral biti pristop, ki temelji na spodbudah in na sistemu pozitivnega pogojevanja in vodi v spodbude za uspešne upravičence in strožji nadzor za neuspešne upravičence, povezan s posebnimi in strogimi kazalniki uspešnosti, ki omogočajo, da se k ocenjevanju pomanjkljivosti in izpolnjevanja ciljev pristopi na količinsko opredeljiv način;

36.  odločno poudarja, da bi morali vsi sistemi, ki temeljijo na pozitivni pogojenosti, brez izjeme upoštevati previdnostno načelo;

37.  želi spomniti, da sta redno spremljanje in določanje dejavnikov visokega tveganja (zunanjih, finančnih in operativnih) ter njihova količinska opredelitev od faze določitve do faze izvajanja pogoj ne le za dobro finančno poslovodenje in kakovostno porabo, temveč tudi za zagotavljanje verodostojnosti, trajnosti in ugleda ukrepov Unije; meni, da vzpostavitev profilov tveganja po dejavnostih in državah hkrati tudi omogoča oblikovanje strategije za hitro zmanjšanje tveganja v primeru poslabšanja razmer v partnerski državi;

38.  poudarja, da je treba redno prilagajati okolje nadzora in funkcije obvladovanja tveganja za vključitev novih instrumentov pomoči in možnosti, kot so združene finance, skrbniški skladi in finančna partnerstva z drugimi mednarodnimi institucijami, tudi če države upravičenke že prejemajo druge vrste pomoči;

39.  verjame, da je razvoj gradnje zmogljivosti, okvirov upravljanja in odgovornosti partnerskih držav izjemno pomemben način za blaženje sistemskih tveganj, omogočanje, da lahko sredstva dosežejo svoj namen, in izpolnjevanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ob hkratnem upoštevanju ekologije, enakosti in etike; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj dodatno preuči možnost in tveganja uporabe lokalnih revizijskih podjetij in storitvenih pogodb, pri čemer morata biti zagotovljeni popolna preglednost in odgovornost;

40.  priznava, da finančna uredba upravičencem omogoča, da sklepajo pogodbe z lokalnimi revizijskimi podjetji; a je hkrati zelo zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu za upravljanje programa EuropeAid v zvezi z rezultati in nadaljnjo obravnavo zunanjih revizij, kakor je navedlo že Računsko sodišče v postopku podelitve razrešnice ERS za leto 2014; poziva Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj, naj pripravi tabelo za oceno kakovosti, s katero bi preveril zanesljivost pregledov, ki se uporabljajo, kadar revizije in preverjanje odhodkov opravljajo lokalne revizijske družbe, ki jih neposredno naročijo upravičenci, kadar je ocenjeno tveganje nezadostne kakovosti višje ter poročila o reviziji in preverjanju ne vsebujejo zadostnih informacij o dejansko opravljenem delu, da bi bilo mogoče učinkovito uporabljati sedanjo tabelo;

Izboljšanje učinkovitosti pomoči ERS

41.  poudarja, da je za zagotovitev verodostojnosti razvojne pomoči, zlasti kar zadeva uporabljene instrumente, načine zagotavljanja pomoči in ustrezna sredstva, bistvenega pomena, da se lahko dokažejo stroškovna učinkovitost in rezultati, doseženi s to podporo, kot tudi skladnost med zunanjimi politikami in ukrepi Unije ter cilji razvojne pomoči, zlasti cilji socialnega razvoja, varstva človekovih pravic in varstva okolja;

42.  želi spomniti, da so učinkovitost pomoči, odgovornost partnerskih držav za rezultate razvoja ter zanašanje na okvire upravljanja partnerske države vodilna načela, ki jih je treba stalno izpopolnjevati;

43.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se načini izvajanja projektov prilagodijo ciljem za vsak primer in vsak projekt posebej; verjame, da se lahko s podpiranjem projektov, katerih dimenzije so bile prilagojene predhodno zastavljenim ciljem, dosežejo boljši rezultati v smislu učinkovitosti, kar vodi do konkretnih in določljivih rezultatov ter ciljnemu prispevanju k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti;

44.  meni, da je za infrastrukturne projekte, financirane v okviru ERS, bistvenega pomena neodvisna predhodna ocena, ki upošteva družbeni in okoljski učinek projektov, pa tudi njihovo dodano vrednost; meni, da morajo biti odločitve o financiranju povezane z ustrezno analizo stroškov in koristi, financirajo pa naj se projekti, katerih izvajanje ni okoljsko, finančno ali družbeno sporno;

45.  želi spomniti, da spodkopavanje spremljanja uspešnosti in vrednotenja rezultatov ogroža cilje v zvezi z javno odgovornostjo in celovito obveščanje oblikovalcev politik; poudarja, da je Parlamentu nujno treba zagotoviti jasen vpogled v to, do kolikšne mere so bili dejansko doseženi glavni cilji Unije; poudarja, kako pomemben je bolj uravnotežen pristop z manjšo stopnjo zaupnosti in večjo preglednostjo, zlasti ko gre za poročila o upravljanju zunanje pomoči;

46.  verjame, da je bistvenega pomena, da se pred uporabo finančnih virov Unije in pri preučevanju pričakovanih rezultatov, ocenijo tveganja, povezana z izbiro posameznega načina izvajanja; verjame, da je mešanica projektov, tako v smislu predmeta obravnave kot načina izvajanja, bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitosti podpore ERS;

47.  meni, da je za izboljšanje učinkovitosti pomoči ERS potrebna močnejša podpora za tehnične in administrativne vire, zlasti v zvezi s kompleksnostjo pravil, saj finančna uredba za ERS ni samostojen dokument in jo je treba uporabljati v povezavi z drugimi zakonodajnimi viri, to pa vključuje precejšnje tveganje glede pravne negotovosti in napak;

48.  verjame, da je za zagotavljanje boljše porabe sredstev in povečanje učinkovitosti zagotavljanja pomoči potrebna poenostavitev pravil za dodeljevanje sredstev; spodbuja Komisijo, naj začne s poenostavljanjem pravil za dodeljevanje sredstev in podpira lokalne partnerje pri izvajanju projektov; poudarja pa, da to poenostavljanje ne sme potekati na škodo sedanjega sistema predhodnih in naknadnih pregledov in ravnovesij, ki so bistvenega pomena za celovit nadzor; poudarja, da so se pomanjkljivosti že pojavljajo pri predhodnih pregledih, pri katerih gre za področje, kjer je treba poenostavitev premišljeno pretehtati glede na tveganja, ki jih prinaša; želi Komisijo spomniti, naj pri poenostavljanju pravil za dodeljevanje razvojnih sredstev najde pravo ravnovesje med zmanjšanjem upravne obremenitve in učinkovitim finančnim nadzorom;

49.  zatrjuje, da poenostavljanje pravil za dodeljevanje sredstev ne bi smelo preusmerjati sredstev od ciljev in načel temeljnih aktov, ter verjame, da usmerjanje sredstev prek skrbniškega sklada nikoli ne bi smelo potekati na škodo ERS in dolgoročnih politik Unije;

Delovna skupina „znanje, uspešnost in rezultati“

50.  pozdravlja prvo poročilo o izbranih rezultatih projektov v zvezi z začetkom izvajanja okvira Unije za rezultate pri mednarodnem sodelovanju in razvoju kot dopolnilni korak pri zavezi Komisije, da bo izboljšala svojo odgovornost in razširila poročanje o rezultatih za sedanje dejavnosti; še zlasti izraža zanimanje za seznam kazalnikov za organizacijsko uspešnost, s pomočjo katerih je mogoče izmeriti in poročati o razvojnih učinkih, rezultatih in dosežkih, ki so jih dosegle partnerske države in službe Komisije;

51.  meni, da je koristno redno vključevati te informacije v prihodnjem letnem poročilu o dejavnostih, da bi sledili razvoju prispevkov Unije k rezultatom na različnih področjih razvojnega sodelovanja, kot so upravljanje javnih financ, dobro upravljanje ali učinek finančnega vzvoda, ki je bil dosežen s kombiniranjem dejavnosti;

Ocena rezultatov, ki so jih dosegle delegacije Unije

52.  pozdravlja napredek pri analizi globalnih rezultatov, ki so jih dosegle delegacije Unije, na podlagi rezultatov, ki so jih zagotovili ključni kazalniki uspešnosti glede ciljev, kar zadeva učinkovitost obstoječega sistema notranjih kontrol in sistemov revizije kot tudi učinkovito upravljanje dejavnosti in virov za leto 2015;

53.  poziva k večji ambicioznosti pri strategiji, upravljanju in odgovornosti ERS; poudarja, da se ponuja priložnost za optimalno odpornost vseh dejavnosti ERS, in sicer tako, da se okrepijo merila gospodarske in finančne učinkovitosti ter se opredeli, kje je učinkovitost in uspešnost mogoče še povečati, kar se bo odražalo v uspešnosti poslovanja; meni, da je priprava ocene potreb učinkovita predhodna stopnja na poti do končne uspešnosti financiranja Unije;

54.  priznava, da so informacije, o katerih se je poročalo v 86. poročilu o upravljanju zunanje pomoči, zelo pomembne za zagotovilo Komisije glede upravljanja zunanje pomoči in pozitivnih trendov za uspešnost delegacij, pri čemer je 20 od 24 ključnih kazalnikov uspešnosti leta 2015 doseglo cilje (v primerjavi s 15 leta 2014);

55.  obžaluje pa, da devet od 86 delegacij ni doseglo referenčnega merila v višini 60 % svojih ključnih kazalnikov uspešnosti; poziva službe Komisije, naj skrbno spremljajo tiste delegacije, ki so nedavno dosegle cilj 60 % ali ki se nahajajo le malo nad tem ciljem, da bi izboljšale in konsolidirale analizo trendov delegacije;

56.  poziva službe Komisije, naj redno posodabljajo opredelitev ključnih kazalnikov uspešnosti in sorodnih oblik ocenjevanja ter nadgradijo svojo oceno tveganja, zlasti tako da za projekte v portfelju posamezne delegacije pripravijo profil tveganja (apriorno ali izhodno tveganje), da bo že v zgodnji fazi mogoče lažje izbrati le izvedljive projekte; močno priporoča, naj se izvede celovitejša predhodna ocena tveganja, da bodo izbrani le najbolj izvedljivi projekti;

57.  poziva Komisijo, naj razvije tipologijo vzrokov za zastoje in težave pri izvajanju projektov, da bi nemudoma identificirali najustreznejše odzive in popravljalne ukrepe;

58.  meni, da je vodjo delegacij pomembno še naprej opozarjati na njegovo ključno vlogo pri splošni krepitvi zanesljivosti in pri upravljanju dejavnosti, zlasti kar zadeva tehtanje različnih komponent, ki bi lahko spodbudile izdajo pridržka;

59.  odločno ponavlja, da je treba celovito uveljavljati odgovornost delegacij Unije, v katerih delujejo zaposleni v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD); verjame, da bi bilo treba to storiti kot dodatek k poročilom o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravijo in podpišejo vodje delegacij Unije;

60.  meni, da bi bilo treba vodje delegacij jasno opozoriti na njihove naloge ter upravno in nadzorno odgovornost in na to, da se ne bi smeli osredotočati zgolj na politični del svojih nalog;

61.  poziva Komisijo, naj takoj poroča o specifičnih popravljalnih ukrepih, ki so bili sprejeti po tem, ko je bil projekt tri leta zaporedoma označen kot „rdeč“ v zvezi s ključnim kazalnikom uspešnosti 5 (tj. odstotek projektov, ki imajo rdečo luč za napredek pri izvajanju) in s ključnim kazalnikom uspešnosti 6 (tj. odstotek projektov, ki imajo rdečo luč za doseganje rezultatov), da bi hitro ponovno preučili prvotne cilje načrtovanja, prenesli razpoložljiva sredstva na primernejše projekte in potrebe po pomoči ali morda celo premislili o ukinitvi projekta;

62.  priznava, da imata zaustavitev financiranja projektov in zaustavitev izplačil neposredne proračunske podpore diplomatske posledice, a odločno poudarja pomen zaščite finančnih interesov Unije;

63.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni spremljanju dejavnosti, ki se izvajajo skupaj z mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov in njene podorganizacije, starim neporavnanim obveznostim, zlasti v okviru ERS, zanesljivosti podatkov Skupnega informacijskega sistema RELEX ter vrednostim, ki so bile uporabljene za pripravo poročil o upravljanju zunanje pomoči;

64.  poudarja, da viri osmega, devetega, desetega in enajstega ERS skupaj znašajo 76,88 milijarde EUR, od katerih je 41,98 milijarde EUR označenih kot plačila; je zelo zaskrbljen, ker neporavnane obveznosti znašajo 11,61 milijarde EUR, razpoložljiva bilanca ob koncu leta 2015 pa je znašala 23,27 milijarde EUR(33);

V rezultate usmerjeno spremljanje

65.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitost povezave med vrednotenjem in oblikovanjem politik, tako da upošteva vse izkušnje, pridobljene v postopku odločanja; jo nadalje poziva, naj različnim dejavnostim vrednotenja dodeli ustrezne zmogljivosti upravljanja in zagotovi zanesljivost vrednotenja urada EuropeAid in sistemov v rezultate usmerjenega spremljanja;

66.  opozarja, da bi bilo treba v sklopu prizadevanj Komisije za zagotavljanje kakovosti pridobiti zunanje, objektivne in nepristranske povratne informacije o uspešnosti njenih projektov in programov pomoči; meni, da so rezultati vrednotenja ključni elementi, ki jih je treba vključiti v politiko in postopek pregleda politik, da bi lahko prilagodili strateške cilje politike in povečali splošno skladnost z drugimi politikami Unije; meni, da je treba zagotoviti, da se končno oceno financiranih projektov določi z neodvisno naknadno analizo;

67.  verjame, da Komisija z vlaganjem v analizo in združevanjem rezultatov in dokazov iz različnih vrednotenj ne dobi samo splošnega pregleda nad trendi, temveč lahko pridobi tudi izkušnje, s katerimi bo lahko povečala končno učinkovitost procesa vrednotenja, hkrati pa bo to zagotovilo tudi boljšo dokazno podlago za odločanje in oblikovanje politik;

68.  meni, da je izmenjava znanja z vsemi sredstvi in orodji bistvenega pomena ne le za razvoj kulture vrednotenja, temveč zlasti za dejansko kulturo uspešnosti;

Dejavnosti proračunske podpore

69.  opaža, da je bilo 1.266.440 EUR od skupaj 5.746.000 EUR plačil (oziroma 22 %) namenjenih za proračunsko podporo za leto 2015;

70.  meni, da je proračunska podpora oblika pomoči, ki je prilagojena posebnostim razvojne pomoči ter spodbuja odgovornost držav in učinkovitost pomoči ter je pokazala konkretne rezultate pri doseganju ciljev razvojne politike; hkrati pa ugotavlja, da proračunska podpora vključuje tudi fiduciarna tveganja in lahko privede do negotovosti glede rezultatov in uspešnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi dobro rabo razvojne pomoči prek proračunske pomoči, zlasti tako, da upravičencem zagotavlja prilagojena usposabljanja in tehnično pomoč;

71.  pozdravlja letno poročilo Komisije o proračunski podpori za leto 2016, v katerem preučuje ključne kazalnike rezultatov v državah proračunske podpore Unije za leto 2015; poziva Komisijo, naj rezultate tega poročila vključi v prihodnje letno poročilo o dejavnostih;

72.  opozarja, da je treba pri pregledu proračunske podpore stalno upoštevati štiri merila za upravičenost pred oddajo naročil, pa tudi razvoj zastavljenih ciljev in dogovorjene pričakovane rezultate;

73.  poudarja, da mora biti prispevek proračunske podpore k želenim razvojnim rezultatom jasno dokazan, njeno uporabo pa je treba pogojevati z izboljšanjem upravljanja javnih financ ter povečanjem demokratičnega nadzora in odgovornosti, pa tudi z zagotovitvijo popolne preglednosti v odnosu do nacionalnih parlamentov in državljanov držav prejemnic; meni, da je vezanje te podpore na učinkovit boj proti korupciji v državah, ki prejemajo proračunsko podporo, prednostna naloga;

74.  meni, da je kriterij uspešnosti izplačil osrednji dejavnik za upravljanje dejavnosti proračunske podpore ter poglobljeni politični dialog in dialog o politikah;

75.  meni, da je treba politični dialog in dialog o politikah okrepiti, pogojenost pomoči in okvir logične verige okrepiti, da se zagotovi skladnosti med odločanjem o izplačilih in njihovim pogojevanjem, in sicer tako da se izplačila jasno povežejo z doseganjem rezultatov, izbranimi cilji in vnaprej določenimi ključnimi kazalniki uspešnosti; poziva službe Komisije, naj še naprej ustrezno utrjujejo svoj nadzorni okvir; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja in bolj sistematično poroča o svoji uspešnosti in rezultatih;

76.  poziva Komisijo, naj redno poroča o izvajanju davčne pobude iz Adisa, ki se je začela izvajati leta 2015, zlasti o sprejetih ukrepih za spopadanje z izogibanjem davkom, davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi; nadalje meni, da so učinkovitost vlade, upravljanje javnih financ, korupcija in goljufije glavne razsežnosti tveganja, ki jih je treba stalno in temeljito preverjati;

Oblikovanje razsežnosti nadzora nad skrbniškimi skladi in instrumenti kombiniranja

77.  priznava argumente za razvoj namenskih skrbniških skladov kot instrumentov združevanja finančnih sredstev različnih deležnikov, da bi povečali prožnost in pospešili odziv Unije na globalna mednarodna vprašanja, večje krize ali izredne razmere; vseeno pa verjame, da lahko tudi mali projekti z jasno zastavljenimi cilji, izvajalci in upravičenci, ki prinašajo konkretne rezultate in prispevajo k dolgoročni strategiji, učinkovito sodelujejo v odzivu Unije na te izzive;

78.  verjame, da bi bilo treba ustrezno upoštevati skladnost in dopolnilnost vseh novih razvojnih orodij z ERS, zlasti kar zadeva učinek pomoči, poslovodne in upravne stroške glede na celoten prispevek; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta nova razvojna orodja vedno skladna s splošno strategijo Unije in njenimi cilji razvojne politike;

79.  je zaskrbljen zaradi številčnosti skrbniških skladov in platform kombiniranja, ki jih z velikimi zneski financirajo države članice, a niso del proračuna Unije; odločno poudarja morebitna vprašanja glede upravljanja, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti; svari Komisijo pred nevarnostmi zunanjega izvajanja in zmanjševanja ciljev razvojne politike; poziva Računsko sodišče, naj pomaga pri oceni tveganja in izboljšanju splošne preglednosti in odgovornosti ter učinkovitost naložb, izvedenih prek skrbniških skladov, primerja z učinkovitostjo naložb neposrednega ali posrednega upravljanja ERS;

80.  ugotavlja, da so bili skrbniški skladi del ad hoc odziva, kar kaže, da v ERS, proračunu Unije in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prožnosti, potrebnih za hitro in celovito odzivanje na večje krize; meni, da je potrebno več časa, da se dokaže njihova učinkovitost;

81.  priznava, da je bil ustanovljen nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko (EUTF), a hkrati obžaluje, da pred tem niso potekala posvetovanja s Parlamentom, čeprav ima ta na podlagi politične zaveze, ki jo je sprejela Komisija, pravico do okrepljenega nadzora nad načrtovanjem programov ERS; ugotavlja, da je bilo v sklad EUTF vplačanih 57 % prvotnega zneska (tj. 47,142 milijona EUR), ki so ga obljubile države članice in drugi donatorji (Švica in Norveška); ugotavlja, da bo 1,4 milijarde EUR iz rezerv ERS uporabljenih za sklad EUTF in da skupne finančne obveznosti držav članic predstavljajo zgolj 81,492 milijona EUR (tj. 4,3 % od predvidenih 1,8 milijarde EUR); ugotavlja, da znaša obljubljeni in odplačani znesek za skrbniški sklad Bekou 34,925 milijona EUR;

82.  poziva Komisijo, naj vzpostavi celovite nadzorne mehanizme za zagotavljanje političnega nadzora, zlasti s strani Parlamenta, nad vodenjem, upravljanjem in izvajanjem teh novih instrumentov v okviru postopka razrešnice; meni, da je pomembno razviti posebne strategije nadzora za te instrumente s specifičnimi in splošnimi cilji ter pregledi;

83.  je zelo zaskrbljen, ker cilji niso dovolj natančno določeni ter ker ni zavezujočih kazalnikov in merljivih ciljev za ocenjevanje uspešnosti skrbniških skladov; poziva, naj se v zvezi z načrtovanimi ukrepi še bolj okrepijo ureditve glede spremljanja uspešnosti (oziroma tabela ali okvir rezultatov), da bodo povsem v skladu s cilji politik EU vključeni tudi srednje- in dolgoročni cilji;

84.  še zlasti izraža zanimanje za informacije o stopnjah finančnega vzvoda, ki so bile dosežene z obstoječimi mehanizmi kombiniranja, s posebnim poudarkom na dodani vrednosti in dodatnosti v primerjavi s klasično podporo Unije;

Krepitev okvirov sodelovanja z mednarodnimi organizacijami

85.  ugotavlja, da so ukrepi ERS, izvedeni prek neposrednega upravljanja z mednarodnimi organizacijami in razvojnimi agencijami, znašali 810 milijonov EUR, od česar je 347 milijonov EUR prispevala Organizacija združenih narodov;

86.  priznava dodano vrednost sodelovanja z mednarodnimi organizacijami v določenih posebnih kontekstih; opozarja pa tudi na ponavljajoče se pomanjkljivosti, kot so stopnje finančnih napak, ki vplivajo na oceno stopnje napake, pomanjkljivosti poročanja, težave s prevzemanjem odgovornosti za rezultate in posledično pomanjkanje prepoznavnosti Unije kot donatorke in potreba po uskladitvi pričakovanj glede usmerjenosti v rezultate in stroškovne učinkovitosti;

87.  spodbuja Komisijo in mednarodne institucije, naj – zlasti v primeru pobud za sofinanciranje in več donatorjev:

(i)  ocenijo in načrtujejo prihodnje koristi projekta in način, kako vsaka partnerska država prispeva h končnemu rezultatu in širšemu učinku, da bi se izognile vprašanjem o odgovornosti za rezultate, tj. o tem, kateri del rezultatov je povezan s sredstvi Unije ali ukrepi drugih donatorjev;

(ii)  okvire upravljanja združijo z okviri, ki jih uporablja Unija, zlasti tako, da izboljšajo svoje metode obvladovanja tveganja; meni, da bi bilo treba zamenljivost sredstev zaradi visokega fiduciarnega tveganja natančno spremljati;

(iii)  izboljšajo oblike okvirov sodelovanja, ki se uporabljajo za vse mednarodne organizacije, da bi zagotovile predvsem temeljitejši nadzor nad stroški upravljanja;

(iv)  zagotovijo skladnost med projekti, izvedenimi v okviru sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, ter ukrepi in politiko Unije kot celote;

Upravljanje mirovne pomoči za Afriko

88.  ugotavlja, da je mirovna pomoč za Afriko finančni instrument Unije za podporo sodelovanju z Afriko na področju miru in varnosti, pri čemer je bilo leta 2015 skupaj obljubljenih 901,2 milijona EUR, 600 milijonov EUR pogodbeno določenih in skupni znesek izplačan v okviru enajstega ERS; ugotavlja, da se približno 90 % sredstev mirovne pomoči za Afriko upravlja prek sporazumov, podpisanih s Komisijo Afriške unije, ki je izvajalski organ Afriške unije;

89.  ugotavlja, da Komisija ne zaupa izvajanju mirovne pomoči za Afriko, ki deluje že več let; je v zvezi s tem presenečen nad predlogom Komisije, da naj se še več razvojnih sredstev nameni varnostnim ukrepom v Afriki; poudarja tudi, da je financiranje mirovne pomoči za Afriko iz ERS že petnajst let začasna rešitev; poudarja, da so sredstva za razvojno pomoč skozi vsa ta leta bistveno prispevala k afriškim varnostnim politikam, medtem ko Unija ni predvidela sredstev za povečanje varnosti v zvezi z razvojnimi ukrepi;

90.  obžaluje, da nadzorni sistem za upravljanje in operativno spremljanje mirovne pomoči za Afriko ni učinkovito zaščitil ERS pred nezakonitimi in nepravilnimi izdatki ter da izvajanje blažilnih ukrepov ni zadostovalo za odpravo ugotovljenih institucionalnih pomanjkljivosti; prav tako obžaluje, da sta sistema nadzora in poročanja za financirane dejavnosti mirovne pomoči za Afriko pomanjkljiva;

91.  izraža zaskrbljenost, ker se niso upoštevali rezultati ocen na podlagi stebrov, izvedenih v skladu z zahtevami finančne uredbe, in sicer v zvezi z neskladnostjo postopkov obračunavanja, postopki javnega naročanja in nadaljnjega prenosa; obžaluje, da se popravljalni ukrepi niso izvedli prej;

92.  poziva Komisijo, naj v zvezi s spremljanjem financiranja mirovne pomoči za Afriko in poročanjem o njenih projektih v teku prilagodi upravljanje, usklajevanje in ustrezne odgovornosti vključenih deležnikov (to so službe Komisije, Evropska služba za zunanje delovanje in delegacije Unije);

93.  poziva Komisijo, naj Parlamentu pravočasno poroča o popravljalnih ukrepih, stopnji povračil in izboljšavah v upravljanju sredstev v okviru mirovne pomoči za Afriko;

Sodelovanje s čezmorskimi državami in ozemlji

94.  priznava, da se ERS pretežno osredotočajo na afriške države, in meni, da čezmorskih držav in ozemelj v zvezi s političnimi cilji ne bi smeli potiskati ob stran; poziva Komisijo, naj izvaja več sinergij z notranjimi in horizontalnimi politikami ob konkretnem sodelovanju čezmorskih držav in ozemelj;

95.  verjame, da bi bilo treba pozornost posvetiti učinkovitosti pomoči in učinku razvojne politike, hkrati pa tudi drugim evropskim in mednarodnim politikam glede držav, ki se nahajajo na istem geografskem območju kot čezmorske države in ozemlja; poziva, naj se posebna pozornost nameni specifični situaciji otočja Mayotte, ki je leta 2014 status čezmorske države in ozemlja spremenilo v status najbolj oddaljene regije;

96.  poziva Komisijo, naj vsem čezmorskim državam in ozemljem zagotovi pravične in enake koristi financiranja; poziva Komisijo, naj uprave čezmorskih držav in ozemelj še naprej podpira pri izvajanju projektov ERS, zlasti z usposabljanjem in tehnično podporo;

97.  opozarja na geografske značilnosti čezmorskih držav in ozemelj; poziva Komisijo, naj bolje vključi ciljne ključne kazalnike uspešnosti za financiranje čezmorskih držav in ozemelj; poziva tudi Komisijo, naj kot del razširitve pripravljalnega ukrepa v okviru sistema BEST (prostovoljni sistem za storitve s področja biotske raznovrstnosti in ekosistema na evropskih čezmorskih ozemljih) predlaga trajni mehanizem za zaščito biotske raznovrstnosti, razvijanje ekosistemskih storitev in boj proti posledicam podnebnih sprememb v čezmorskih državah in ozemljih Unije;

98.  ponovno poziva Komisijo, naj do leta 2020 oblikuje poseben instrument financiranja za čezmorske države in ozemlja, pri tem pa upošteva, da imajo poseben status in da so člani evropske družine.

Odziv ERS na nujne globalne izzive

Vprašanje migracij in razvojna pomoč

99.  opozarja, da je glavni cilj razvojne politike Unije zmanjšati in sčasoma izkoreniniti revščino ter da so ERS do sedaj dosegli napredek v državah AKP ter čezmorskih državah in ozemljih; verjame, da so uspešna razvojna pomoč in vprašanja migracij medsebojno povezana, saj so lahko migracije posledica socialnih in ekonomskih šibkosti in je odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije mogoče povezati z usmerjeno razvojno pomočjo;

100.  je seznanjen z nedavno sprejeto globalno strategijo Unije za doseganje trajnostnega razvoja do leta 2030, ki še dodatno utrjuje povezavo med razvojem in migracijami ter migracije in varnost uvršča v nov okvir razvoja in sodelovanja;

101.  želi spomniti na stališče Parlamenta glede celostnega pristopa k migracijam, ki bo temeljil na novi mešanici politik, vključno s tesnejšo povezavo med migracijami in razvojem z odpravljanjem temeljnih vzrokov za migracije, pa tudi z drugačnimi načini financiranja odziva na migracijsko krizo;

102.  priznava, da je Unija povečala podporo za reformo varnostnega sektorja; hkrati pa meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se sredstva ne preusmerjajo v spodbujanje varnosti, ne da bi se hkrati krepila podpora za demokratične reforme;

103.  verjame, da se je zaradi obsežnosti migracijske krize treba hitreje in učinkoviteje odzivati in zagotavljati pomoč; meni, da je koristno v odboru za razvojno pomoč pri OECD razviti ustrezno kodo področja za migracije, da bi lahko migracije bolje vključili v razvojni načrt, olajšali kodiranje in uporabo sredstev ter izboljšali spremljanje in nadzor zneskov za zunanje ukrepe na področju boja proti temeljnim vzrokom migracij;

104.  pozdravlja načrtovano uvedbo načrta za zunanje naložbe v Afriki po modelu Evropskega sklada za strateške naložbe za reševanje specifičnih ozkih grl na področju naložb; meni, da je to eno najprimernejših in najučinkovitejših orodij za uresničitev dolgoročnega cilja Parlamenta, da se ljudem zagotovijo ustrezni življenjski pogoji in s tem obravnavajo tudi temeljni vzroki prevelikih migracij iz Afrike;

105.  priznava, da sredstva ERS pomagajo odpravljati temeljne vzroke aktualne globalne begunske in migracijske krize; poudarja, da se ta sredstva ne smejo zlorabljati za namene, ki niso opredeljeni v ustreznih določbah, na primer za varen nadzor meja in učinkovite ukrepe vračanja; poziva Komisijo, naj skuša konstruktivno doseči sinergije med proračunom Unije, ERS in dvostranskim sodelovanjem za reševanje problematike v zvezi s preprečevanjem migracijskih kriz;

106.  poziva k nenehnemu izpopolnjevanju strateškega razumevanja in okvira zunanje politike Unije na področju migracij in političnih možnosti s ključnimi akterji, da se zagotovita jasnost ter usklajena in dosledna uporaba mehanizmov za zunanje migracije na kratki, srednji in dolgi rok, znotraj ali zunaj proračunskega okvira Unije;

107.  meni, da je zahteve za boljše rezultate nujno treba uravnotežiti z razpoložljivostjo zadostnih sredstev, da bo lahko Unija ambiciozno zasnovala celovit in trajnosten odziv na sedanje in prihodnje izzive, ki jih prinašajo migracijske krize; meni, da je treba izdatke Unije za zunanje migracije izplačevati učinkoviteje in da morajo izpolnjevati merila dodane vrednosti, da se ljudem zagotovijo ustrezne življenjske razmere v državah izvora in drugih državah AKP;

108.  poziva vse glavne deležnike, naj upoštevajo in se ustrezno odzivajo na ravnovesje med prožnostjo pri posredovanju, dopolnjevanjem sredstev, njihovo višino in potrebnim finančnim vzvodom, pa tudi morebitnimi sinergijami in splošno dodatnostjo ukrepov Unije;

109.  meni, da sedanja razdrobljenost instrumentov, ki imajo med seboj nepovezane posebne cilje, ovira parlamentarni nadzor nad načinom izvajanja skladov in ugotavljanje odgovornosti, zato je težko natančno oceniti finančne zneske, dejansko porabljene za zunanje ukrepe na področju migracij; obžaluje, da to povzroča neučinkovitost, nepreglednost in neodgovornost; meni, da je treba na novo opredeliti načine uporabe obstoječih instrumentov politik z jasno in prenovljeno strukturo ciljev, da se povečata njihova učinkovitost in prepoznavnost;

110.  v zvezi s tem verjame, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti ustreznemu usmerjanju pomoči k raznolikim in razvijajočim se zunanjim migracijskim vprašanjem ter hkrati zagotoviti ustreznost nadzora nad izplačanimi sredstvi, da bi preprečili tveganje nezakonite prisvojitve sredstev in podvajanja financiranja ter obenem zagotovili, da imajo druge države AKP še naprej korist od pomoči ERS;

111.  verjame, da so podnebne spremembe in z njimi povezani izzivi, migracije in razvoj tesno prepleteni; poziva k boljšemu razumevanju te medsebojne povezanosti pri dodeljevanju razvojne pomoči in razvoju ciljev politike; poziva Komisijo in EIB, naj ne enostavno povečata sredstev za spoprijemanje s težavami, povezanimi z migracijami, ne da bi pri tem upoštevali projekte, namenjene prilagajanju podnebnim spremembam, in druge razvojne projekte;

Prispevki EIB

112.  ugotavlja, da je bilo leta 2015 državam AKP ter čezmorskim državam in ozemljem dodeljenih 936 milijonov EUR v obliki projektov, izvedenih v 15 državah in šestih regionalnih skupinah;

113.  podpira splošne cilje sklada AKP za spodbujanje naložb, in sicer podpiranje lokalnega zasebnega sektorja ter razvoja zaposlitvenih ter socialno-ekonomskih infrastruktur, ki spodbujajo trajnostni razvoj na lokalni in regionalni ravni, kot tudi razvoja zasebnega sektorja in ključne infrastrukture v okviru Skrbniškega sklada EU za infrastrukturo za Afriko;

114.  pozdravlja trud EIB, da bi prispevala k odzivu Unije na nujne mednarodne zadeve, zlasti v okviru njenega migracijskega paketa AKP in pobude za gospodarsko odpornost, da bi podpirala Unijo in partnerske države pri spopadanju s socialno-ekonomskimi izzivi, ki prispevajo k migracijam, ter naznanila načrt za zunanje naložbe; hkrati pa poudarja trenutni izziv v zvezi z ustreznim političnim in demokratičnim nadzorom nad dejavnostmi EIB;

115.  poziva EIB, naj vztraja in daje prednost dolgoročnim učinkom naložb in njihovemu prispevku k trajnostnemu razvoju v vseh ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikih;

116.  spodbuja EIB, naj še naprej podpira razvoj lokalnega zasebnega sektorja kot gonila trajnosti, naj podpira osnovno socialno in gospodarsko infrastrukturo, ki je upravičencem v neposrednem interesu, ter naj išče nove lokalne in regionalne partnerje na področju mikrofinanciranja; poziva EIB, naj poveča dodatnost z bolje utemeljeno uporabo finančnih sredstev;

117.  poziva EIB, naj zagotovi redno nadziranje trenutnih projektov ter učinkovito izpolnitev prvotnih ciljev in meril med trajanjem projekta; verjame, da bi morala EIB upoštevati možen razvoj projektov in njihovih ciljev;

118.  pozdravlja drugo poročilo EIB iz leta 2015 o rezultatih njenih zunanjih dejavnosti ter uporabi tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov za predhodno oceno pričakovanih rezultatov naložbenih projektov;

119.  verjame, da bi bilo treba z okvirom za merjenje rezultatov in uspešnosti sklada za spodbujanje naložb izmeriti, kako posamezni projekti vplivajo na razvoj; poudarja pomen usmerjanja v iste cilje in strategije kot razvojne politike Unije; poziva EIB, naj svoje dejavnosti še bolj uskladi s cilji razvojne politike Unije;

120.  poziva, naj se sistematično razkrivajo pogodbe sklada AKP za spodbujanje naložb o nadaljnjem posojanju in zagotovi večja preglednost odločitev upravnega odbora in orientacijskih dokumentov;

121.  meni, da je revizija sklada za spodbujanje naložb primer dobre prakse sodelovanja in skupnega nadzora Parlamenta in Računskega sodišča; obžaluje pa, da izvajani projekti in sredstva, dodeljena čezmorskim državam in ozemljem, niso vključena v revizijo; obžaluje tudi, da sklad za spodbujanje naložb ne spada v obseg revizij Računskega sodišča za letno izjavo o zanesljivosti in ni predmet razrešnice Parlamenta;

V smeri novega sporazuma za obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja

122.  priznava dosežke ERS, a hkrati meni, da bi bilo treba razmisliti o novih možnostih in pri tem upoštevati spremembe krajine držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj, pa tudi spremembe na področju razvoja novih trajnostnih ciljev, zlasti korelacijo med mirom, humanitarno pomočjo, podnebnimi spremembami in izzivi, ki so z njimi povezani, izgubo biotske raznovrstnosti ter migracijami;

123.  pozdravlja skupno sporočilo Parlamentu in Svetu o prenovljenem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ki ga je Komisija objavila novembra 2016, in poziva, naj institucije Unije še naprej razpravljajo o prihodnosti odnosov med državami Unije in AKP;

124.  opaža, da je Komisija sicer predlagala precejšnje poenostavitve finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun, da pa se za vsak ERS še vedno uporablja posebna finančna uredba; meni, da bi z eno samo finančno uredbo zmanjšali kompleksnost pri upravljanju in izvajanju različnih ERS; prav tako poudarja, da Parlament že dlje časa poziva k vključitvi ERS v proračun Unije;

125.  verjame, da bi bilo treba v novem sporazumu še naprej zagotavljati skladnost med razvojnimi cilji in celotno zunanjo politiko Unije ter da bi morali v središče postaviti dejavnike, kot so boj proti neenakosti in ukrepi za trajnostni razvoj;

126.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu 11. ERS, ki naj bi sicer upošteval agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju, vendar bi moral v celoti upoštevati tudi načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno potrjena na forumu na visoki ravni o globalnem partnerstvu v Nairobiju, zlasti ko gre za odgovornost za prednostne naloge držav prejemnic;

127.  priporoča, naj novi sporazum preseže gospodarska vprašanja in spodbuja učinkovit politični dialog; opozarja, da je politični dialog eden ključnih elementov za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti pomoči;

128.  meni, da bi moral novi sporazum spodbujati krepitev položaja in sodelovanje lokalnih skupnosti ter civilne družbe na splošno, zlasti v okviru ustanavljanja lokalnih partnerskih sporazumov, da bi zagotovili ustrezno izvajanje projektov na lokalni ravni, še posebej v okviru posrednega upravljanja;

129.  poziva, naj se prizna, da podnebne spremembe in z njimi povezani izzivi ter izguba biotske raznovrstnosti vplivajo na vse razvojne dejavnike; verjame, da bi moral biti novi sporazum bolj osredotočen na trajnostni razvoj držav upravičenk, zlasti kar zadeva vprašanje energetske samozadostnosti;

130.  poziva Komisijo, naj prizna in nadalje razvije vprašanje otokov v razvojni politiki ter vzpostavi poseben instrument za majhne otoške države v razvoju, ki bi omogočil boljšo dodeljevanje sredstev, uspešnost in prilagojen nadzor;

131.  predlaga Komisiji, naj pripravi vnaprejšnjo oceno in bolj sistematično poroča o vplivu razvojne politike na države in regije, ki se nahajajo na istem geografskem območju, da bi omogočila večje sinergije med vsemi sredstvi, ki so na voljo v teh regijah;

132.  ponovno poudarja dolgoletno podporo Parlamenta za vključitev v proračun, da bi povečali demokratični nadzor, odgovornost, učinkovitost, preglednost in prepoznavnost pri uporabi ERS; prav tako poudarja, da bi se z vključitvijo v proračun zmanjšali stroški poslov, zahteve glede poročanja in računovodstva pa bi bile poenostavljene, saj bi bil potreben zgolj en sklop upravnih pravil in struktur odločanja;

Nadaljnji ukrepi na podlagi resolucij Parlamenta

133.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v letnem poročilu o razrešnici.

6.3.2017

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015

(2016/2202(DEC))

Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  obžaluje, da Evropsko računsko sodišče ponovno ni moglo izdati pozitivne izjave o zanesljivosti v zvezi s porabo Evropskega razvojnega sklada v letu 2015; opozarja na sorazmerno visoko stopnjo napake 5,8 %, če se ne upošteva odhodkov, pri katerih pogosteje prihaja do napak, na primer proračunska podpora in plačila mednarodnim organizacijam; ugotavlja, da je stopnja napake precej višja kot stopnja napake pri odhodkih iz proračuna Unije za poglavje Evropa v svetu, in poziva Komisijo, naj pojasni to razliko;

2.  načeloma pozdravlja konkretna prizadevanja za hitro združitev še neizkoriščenih in novih skladov ter iskanje učinkov vzvoda za obravnavo temeljnih vzrokov migracij; kljub temu obžaluje, da pred ustanovitvijo skrbniškega sklada EU za nujno pomoč Afriki (v nadaljevanju: skrbniški sklad EU) niso potekala posvetovanja s Parlamentom, čeprav ima ta na podlagi politične zaveze, ki jo je sprejela Komisija, pravico do okrepljenega nadzora nad načrtovanjem programov ERS; ugotavlja, da je Komisija najavila, da bo sredstva v skupnem znesku 1,5 milijarde EUR iz 11. Evropskega razvojnega sklada namenila skrbniškemu skladu EU, medtem ko so drugi donatorji obljubili 81,5 milijona EUR; obžaluje, da je do sredine novembra 2016 plačala zgolj 47,14 milijona EUR; poziva k učinkovitejšim prizadevanjem za povečanje preglednosti pri sprejemanju odločitev in odgovornosti v zvezi s projekti skrbniškega sklada EU ter poudarja, da še vedno ni bilo mogoče najti ustreznega načina za redno posvetovanje s Parlamentom, prav tako pa v zvezi s tem še niso bili sprejeti ukrepi; opozarja, da je je skrbniški sklad EU namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov za destabilizacijo, prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije s spodbujanjem večje odpornosti, gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja;

3.  poudarja, kako pomembna so mednarodno dogovorjena načela za razvojno učinkovitost, na primer odgovornost, nevezana pomoč, vzajemno dogovorjeno pogojevanje ter usmerjenost na prednostne naloge upravičencev, ki jih upošteva tudi Unija, za učinkovito razvojno politiko Unije;

4.  ugotavlja, da Komisija ne zaupa izvajanju instrumenta mirovne pomoči za Afriko, ki deluje že več let; je v zvezi s tem presenečen nad predlogom Komisije, da se še več razvojnih sredstev nameni varnostnim ukrepom v Afriki; poudarja tudi, da je financiranje mirovne pomoči za Afriko iz Evropskega razvojnega sklada že petnajst let začasna rešitev; poudarja, da so sredstva za razvojno pomoč skozi vsa ta leta bistveno prispevala k afriškim varnostnim politikam, medtem ko Unija ni predvidela sredstev za povečanje varnosti v zvezi z razvojnimi ukrepi;

5.  ugotavlja, da je Komisija sicer predlagala precejšnje poenostavitve finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun, vendar se za vsak Evropski razvojni sklad še vedno uporablja posebna finančna uredba; meni, da bi z eno samo finančno uredbo zmanjšali zapletenost pri upravljanju in izvajanju različnih razvojnih skladov; prav tako poudarja, da Parlament že dlje časa poziva k vključitvi Evropskih razvojnih skladov v proračun Unije;

6.  podpira uporabo proračunske podpore, a poudarja, da se mora biti prispevek k želenemu razvoju natančno spremljati, uporabo pa je treba pogojevati z izboljšanjem upravljanja javnih financ, učinkovitim bojem proti korupciji ter povečanjem demokratičnega nadzora in odgovornosti, pa tudi z zagotovitvijo popolne preglednosti v zvezi z nacionalnimi parlamenti in državljani držav prejemnic;

7.  poziva Komisijo, naj za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“ kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustvarjanju in združevanju demokratičnih institucij, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije; poudarja, da lahko pristop pozitivne pogojenosti skupaj z močno osredotočenostjo na financiranje manjših programov podeželskih skupnosti prinese resnične spremembe in zagotovi, da se bo davkoplačevalski denar Unije porabljal na bolj trajnosten način;

8.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu 11. Evropskega razvojnega sklada, ki naj bi sicer upošteval agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju, vendar bi moral v celoti upoštevati tudi načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno potrjena na forumu na visoki ravni o svetovnem partnerstvu v Nairobiju, zlasti ko gre za odgovornost za prednostne naloge držav prejemnic;

9.  ponovno poziva Komisijo, naj do leta 2020 oblikuje poseben instrument za financiranje čezmorskih držav in ozemelj, pri tem pa upošteva njihov poseben status in članstvo v evropski družini.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nirj Deva, Raymond Finch, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ádám Kósa, Paul Rübig

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18

+

ECR

Nirj Deva, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

PPE

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta, Željana Zovko, Anna Záborská

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

5

-

EFDD

Raymond Finch

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Maria Heubuch

0

0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Notis Marias, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Younous Omarjee, Julia Pitera, Miroslav Poche

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Raymond Finch, Ildikó Gáll-Pelcz, Lieve Wierinck

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Hannu Takkula, Lieve Wierinck

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Younous Omarjee, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Ildikó Gáll-Pelcz, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Cătălin Sorin Ivan, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

3

-

ECR

Notis Marias

EFDD

Raymond Finch

ENF

Jean-François Jalkh

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 375, 13.10.2016, str. 287.

(2)

UL C 375, 13.10.2016, str. 297.

(3)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(4)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5)

UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(6)

UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(7)

UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(8)

UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(9)

UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(10)

UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(11)

UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(12)

UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(13)

UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

(14)

UL C 375, 13.10.2016, str. 287.

(15)

UL C 375, 13.10.2016, str. 297.

(16)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(17)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(18)

UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(19)

UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(20)

UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(21)

UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(22)

UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(23)

UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(24)

UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(25)

UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(26)

UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

(27)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(28)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(29)

Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(30)

Sporočilo CAB D(2016) Ares 06675546

(31)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(32)

Evropsko računsko sodišče, Letno poročilo za leto 2015.

(33)

Evropsko računsko sodišče, Letno poročilo za leto 2015, stran 295 – Slika 2, Poraba sredstev ERS na dan 31. decembra 2015.

Pravno obvestilo