Postopek : 2016/2151(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0150/2017

Predložena besedila :

A8-0150/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 19
CRE 26/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0143

POROČILO     
PDF 1220kWORD 147k
3.4.2017
PE 593.832v02-00 A8-0150/2017

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Joachim Zeller

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 3. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 4. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 5. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 6. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 7. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 8. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016)0446),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(6);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 375, 13.10.2016, str. 1.

(4)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(5)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2015

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(9),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(10);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL L 417, 11.11.2016, str. 2.

(4)

UL L 449, 1.12.2016, str. 51.

(5)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 343, 19.12.2013, str. 46.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


3. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(9),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(10);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 417, 11.11.2016, str. 10.

(4)

UL C 449, 1.12.2016, str. 61.

(5)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 341, 18.12.2013, str. 73.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


4. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2015

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(9),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano(10),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(11);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 417, 11.11.2016, str. 2.

(4)

UL C 449, 1.12.2016, str. 41.

(5)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 341, 18.12.2013, str. 69.

(10)

UL L 363, 18.12.2014, str. 183.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


5. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2015

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(9),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(10);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 417, 11.11.2016, str. 9.

(4)

UL C 449, 1.12.2016, str. 157.

(5)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 346, 20.12.2013, str. 58.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


6. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2015

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(9),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(10);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 417, 11.11.2016, str. 11.

(4)

UL C 449, 1.12.2016, str. 230.

(5)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 346, 20.12.2013, str. 54.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


7. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2015

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES spremenjenega s Sklepom 2008/593/ES(9),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(10);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 417, 11.11.2016, str. 11.

(4)

UL C 449, 1.12.2016, str. 219.

(5)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 352, 24.12.2013, str. 65.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.


8. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD (2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016)0446),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(6), in zlasti členov 14(2) in 14(3),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne ... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(7);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

9.  PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju členov 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije(8);

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljevanju: finančna uredba);

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker se Evropa sooča s krizo zaupanja v evropske institucije, za kar mora vsaka posamezna institucija Unije prevzeti svoj delež odgovornosti in zaradi česar mora biti Parlament pri pregledu računovodskih izkazov Komisije še strožji;

B.  ker bi institucije Unije in države članice morale izboljšati svojo politiko sporočanja, da bi ustrezno obveščale državljane o rezultatih, ki jih dosega proračun Unije, in njihovi dodani vrednosti;

C.  ker se mora Parlament temeljito posvetiti zaskrbljenosti državljanov Unije glede tega, za kaj se proračun Unije porablja in kako slednja varuje njihove interese;

D.  ker bi si morale institucije Unije prizadevati za zanesljiv in prilagodljiv proračunski sistem Unije, ki se prožno izvaja in se hitro odziva tako v mirnih kot nemirnih obdobjih;

E.  ker kohezijska politika kot ključna politika solidarnosti in izjemno pomemben vir javnih naložb zagotavlja jasno dodano vrednost z izboljšanjem kakovosti življenja državljanov po Evropi;

F.  ker morajo institucije Unije jasno opredeliti in se dogovoriti o tem, katere prednostne naloge evropske politike in javne dobrine bi bilo treba najprej financirati, da bi se odzvali na zaskrbljenost državljanov in odpravili pomanjkljivosti v politikah;

G.  ker so odhodki Unije, ki so omejeni na 1 % BND Unije, pomembno orodje za doseganje vseevropskih ciljev politik s pomočjo evropske dodane vrednosti in v povprečju znašajo 1,9 % splošne javne porabe držav članic Unije;

H.  ker so dejanski zneski precejšnji in zato upravičujejo temeljit pregled, medtem ko so odstotki, ki so v proračun Unije vključeni kot a) del skupnih združenih odhodkov držav članic in b) neprikazan/nepravilno porabljen/zapravljen element tega proračuna, nizki;

I.  ker Komisija v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna Evropske unije, države članice pa morajo pošteno sodelovati z njo, da se lahko zagotovi uporaba odobrenih proračunskih sredstev, skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

J.  ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili doseženi cilji politik;

Proračun, programska obdobja in politične prednostne naloge

1.  ugotavlja, da sedemletni večletni finančni okvir ni usklajen s petletnima mandatoma Parlamenta in Komisije, kar povzroča odstopanja med proračunom za posamezno leto in podelitvijo razrešnice za njegovo izvrševanje; poudarja tudi, da desetletni cikel strateškega načrtovanja in strategija Evropa 2020 nista usklajena s sedemletnim ciklom upravljanja proračuna Unije; meni, da je to eden od razlogov za hude pomanjkljivosti pri političnem vodenju v Uniji, saj morata Parlament in Komisija spoštovati prejšnje sporazume o političnih ciljih in financah, zaradi česar bi se morda zdelo, da so v takšnih okoliščinah evropske volitve nepomembne;

2.  ugotavlja, da je moral proračun Unije za leto 2015 podpirati uresničevanje ciljev dveh različnih dolgoročnih političnih programov:

a)  strategije Evropa 2020 po eni strani in

b)  10 političnih prednostnih nalog predsednika Junckerja po drugi strani, hkrati pa se odzivati na številne krizne situacije: begunce, varnostna tveganja v Evropi in njeni soseščini, finančno nestabilnost v Grčiji, gospodarske posledice ruskega izvoznega embarga in dolgotrajni učinek finančne krize in njenih strukturnih posledic: brezposelnost, revščino in neenakost;

3.  ugotavlja, da imajo politike Unije različne kratko-, srednje- in dolgoročne cilje, katerih uresničitve ni nujno mogoče zajeti z enim samim večletnim finančnim okvirom; meni, da bi veljalo razmisliti o novem ravnovesju med snovanjem političnih programov, izvajanjem politik in finančnimi okviri;

4.  obžaluje, da začasne proračunske rešitve niso idealne za prenos socialnih in političnih teženj v koristne operativne cilje za programe porabe;

5.  poudarja, da bo leto 2020 priložnost za uskladitev dolgoročne strategije in oblikovanja politik s proračunskim ciklom in priporoča, da se ta priložnost izkoristi;

6.  je zaskrbljen, ker je delež izdatkov za podnebne ukrepe iz proračuna Unije v letu 2015 znašal samo 17,3 %, v obdobju 2014–2016 pa je po navedbah Evropskega računskega sodišča(9) v povprečju dosegal samo 17,6 %, čeprav je bil cilj v tem finančnem obdobju doseči vsaj 20 %; zato poudarja, da po navedbah Evropskega računskega sodišča obstaja resno tveganje, da 20-odstotni cilj brez dodatnega prizadevanja za reševanje podnebnih sprememb ne bo dosežen;

7.  prav tako opozarja, da je bil 20-odstotni delež izdatkov za podnebne ukrepe dogovorjen še pred pariškim sporazumom; je prepričan, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bo proračun Unije bolj prijazen podnebju; prav tako poudarja, da je revizija večletnega finančnega okvira odlična priložnost, ko bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev cilja 20 % izdatkov za podnebne ukrepe in omogočiti morebitno povečanje te meje v skladu z mednarodnimi zavezami, ki jih je EU sprejela na konferenci COP21;

8.  pozdravlja pristop načrtovanja proračuna na podlagi uspešnosti, ki ga je uvedla Evropska komisija; meni, da bi moral biti proračun EU zaradi pomanjkanja finančnih sredstev učinkovitejši in uspešnejši kot kdaj prej; obžaluje pa, da je Evropska komisija osredotočena predvsem na realizacijo, ne rezultate;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

9.  se strinja s predlogi Računskega sodišča iz kratkega poročila o vmesnemu pregledu večletnega finančnega okvira z dne 28. oktobra 2016 (točki 39 in 40), namreč da bi morala Komisija preučiti še druge možnosti:

–  tekoči program priprave proračuna s petletnim načrtovanjem, določbe o reviziji po ciljih in politikah ter program tekočega ocenjevanja;

–  določanje dolžine programov in shem na osnovi političnih potreb ne glede na obdobje finančnega načrta; zahtevo, da države članice in Komisija predložijo dobro utemeljene potrebe po a) finančnih sredstvih Unije in b) rezultatih, ki jih želijo doseči, še preden se izdatki odobrijo;

10.  poziva Komisijo, naj na dnevni red naslednjega sestanka strokovnjakov na temo proračuna, usmerjenega v rezultate, uvrsti predloge iz kratkega poročila Računskega sodišča o vmesnem pregledu z dne 28. oktobra 2016 (točki 39 in 40) in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva, kar bo služilo pripravam na naslednjo konferenco o proračunu EU, usmerjenem v rezultate, kjer bi lahko potekala razprava o področjih politik, na katerih bi se moral proračun EU porabiti še pred odločitvijo o finančnem okviru;

11.  se strinja z vsemi priporočili Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 31/2016, zlasti pa s tem, da bi Komisija morala proučiti vse možne priložnosti, vključno z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in revizijo nekaterih pravnih podlag, da bi se zagotovil nadaljnji resnični premik v smeri podnebnih ukrepov; poziva Računsko sodišče, da do konca leta 2018 objavi poročilo o nadaljnjem spremljanju porabe sredstev za podnebne spremembe iz proračuna EU;

12.  poziva Komisijo, naj bolje izkoristi priložnosti v zvezi rezervo za uspešnost znotraj obstoječega pravnega okvira, da bi ustvarila pravo finančno spodbudo za učinkovito izboljšanje finančnega poslovodenja; poleg tega zahteva okrepitev rezerve za uspešnost kot instrumenta, in sicer s povečanjem elementa, ki je odvisen od uspešnosti, v naslednjem zakonodajnem okviru;

13.  poziva Komisijo, naj svoje prednostne naloge usmeri v uspešno doseganje ciljev strategije Evropa 2020 z uporabo instrumentov evropskega semestra;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi osnutek političnih prednostnih nalog za finančno obdobje, ki se bo začelo leta 2021, in ga že v zgodnji fazi posreduje Parlamentu;

15.  obžaluje, da Komisija ni opravila celovitega pregleda strategije Evropa 2020, da bi zagotovila njeno izvajanje v okviru strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2014, kot je predvideno v tej agendi;

16.  poziva Komisijo, naj upošteva pariški sporazum in nemudoma poveča cilj porabe sredstev za podnebne ukrepe v proračunu EU z 20 % na 30 %;

17.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog prihodnjih proračunov EU, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši, in naj jih bolje uskladi s cilji EU 2020, podnebnimi cilji EU in mednarodnimi zavezami EU;

Vzporedni proračuni

18.  poudarja, da se številni finančni mehanizmi za izvajanje politik Unije ne financirajo neposredno iz proračuna Unije in tudi niso prikazani v bilanci Unije: to so evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za stabilnost, enotni mehanizem za reševanje ter Evropska investicijska banka in z njo povezan Evropski investicijski sklad;

19.  ugotavlja, da so nekateri drugi mehanizmi delno prikazani v bilanci stanja EU, na primer mehanizmi kombiniranja in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI);

20.  opozarja na vse pogostejšo uporabo finančnih instrumentov, ki jih v glavnem sestavljajo posojila, kapitalski instrumenti, jamstva in instrumenti za delitev tveganja, pri posrednem upravljanju v obdobju 2014–2020 in dodatno poudarja, da je skoraj vse te finančne instrumente upravljala skupina Evropske investicijske banke; meni, da informacije o doseženih rezultatih ne zadostujejo za oceno teh instrumentov, zlasti glede njihovega vpliva na družbo in okolje; poudarja, da finančni instrumenti lahko dopolnijo nepovratna sredstva, ne bi pa jih smeli nadomestiti;

21.  obžaluje, da vse večja uporaba teh finančnih instrumentov in tudi finančnih instrumentov pri deljenem upravljanju (instrumenti finančnega inženirstva) pomeni večje tveganje za ohranjanje zadostnega in verodostojnega evropskega proračuna za sedanje in prihodnje cilje ter za odgovornost in usklajevanje politik in operacij Unije; poudarja, da bi bila pred razširitvijo uporabe finančnih instrumentov potrebna celovita ocena njihovih rezultatov, dosežkov in učinkovitosti; opozarja na posebna poročila Računskega sodišča(10), v katerih je navedeno, da finančni instrumenti ne delujejo po pričakovanjih in/ali so preveliki in/ali neuspešni pri privabljanju zasebnega kapitala;

22.  opozarja Komisijo, da finančni instrumenti ali drugi mehanizmi financiranja niso nujno zavezani političnim ciljem EU in bi lahko financirali projekte, ki niso v skladu z zavezami EU;

23.  poudarja, da je uvedba sklada EFSI še podaljšala zamude pri instrumentu za povezovanje Evrope, EFSI pa bo vplival tudi na uporabo nekaterih drugih finančnih instrumentov;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

24.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bodo mehanizmi financiranja Unije za izvajanje proračuna EU – trenutno so to različna orodja in kombinacije teh orodij, na primer programi, strukturni in investicijski skladi, skrbniški skladi, strateški investicijski skladi, jamstveni skladi, instrumenti, finančni instrumenti, instrumenti makrofinančne pomoči itd. – jasnejši, preprostejši, bolj skladni in bolj sposobni zagotavljati zadostno preglednost, odgovornost, uspešnost in razumevanje javnosti, kako se politike Unije financirajo in kakšne prednosti prinašajo; obžaluje, da predlog nove finančne uredbe iz septembra 2016 teh težav ne obravnava ustrezno;

25.  poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti predhodno oceno, ki jo je pripravila v zvezi z dolžniškim mehanizmom instrumenta za povezovanje Evrope, in pri tem upošteva ustanovitev EFSI ter Parlamentu predstavi oceno učinka EFSI na druge programe in finančne instrumente EU;

26.  poziva Računsko sodišče, naj oceni prispevek finančnih instrumentov in mehanizmov financiranja (kot so navedeni v odstavku 13) k strategiji EU 2020; poziva Komisijo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev združljivosti finančnih instrumentov in vseh mehanizmov financiranja s strategijo EU ter cilji in zavezami, ki jih je sprejela EU;

27.  pozdravlja namero komisarja Oettingerja, da se ti vzporedni proračuni dolgoročno vključijo v proračun Unije; meni, da bi to veliko prispevalo k demokratični odgovornosti; je trdno prepričan, da bi bilo treba ta problem rešiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega obdobja finančnega načrtovanja; poziva Komisijo, naj pred novembrom 2017 pripravi sporočilo o tem vprašanju;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

28.  obžaluje, da so bili zaostanki pri uporabi strukturnih skladov v obdobju 2007–2013 veliki; ugotavlja, da konec leta 2015 še vedno ni bilo izplačanih 10 % od 446,2 milijarde EUR, dodeljenih za odobrene operativne programe;

29.  poudarja, da utegne biti to velik izziv in da utegne škodovati učinkovitosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj v nekaterih državah članicah prispevki Unije, za katere še niso bili vloženi zahtevki za izplačilo, skupaj z zahtevanim sofinanciranjem presegajo 15 % vse javne porabe v okviru zadnjih finančnih obdobij 2007–2013 in 2014–2020;

30.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je za več kot polovico neporabljenih obveznosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki za obdobje 2007–2013 še niso bile izplačane, odgovornih pet držav članic (Češka republika, Italija, Španija, Poljska in Romunija), pri čemer so razlogi za zamudo različni: pomanjkanje upravnih zmogljivosti in pomoči, pomanjkanje nacionalnih sredstev za sofinanciranje operacij EU, zamude pri predložitvi regionalnih programov za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 itd.;

31.  opozarja, da je novost v tem večletnem finančnem okviru ta, da neporabljeni zneski, ki ne presežejo zgornje meje za plačila in zgornje meje za obveznosti, samodejno povečajo prilagodljivost večletnega finančnega okvira za naslednja leta;

32.  poudarja, da so bile prevzete obveznosti leta 2015 višje kot kdaj prej in so skoraj dosegle skupno zgornjo mejo (97,7 % razpoložljivega zneska);

33.  opozarja, da je bilo več kot tri četrtine operativne porabe namenjene programom, za katere veljajo pravila prejšnjih večletnih finančnih okvirov: tj. subvencijam za kmete za leto 2014, kohezijskim projektom, in raziskovalnim projektom sedmega okvirnega programa, ki se je začel leta 2007;

34.  meni, da je nesprejemljivo, da so države članice do konca leta 2015 imenovale manj kot 20 % nacionalnih organov, pristojnih za evropske strukturne in investicijske sklade, z izjemo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EAFRD); ugotavlja, da so ta imenovanja nujen korak, da lahko začnejo državni organi Komisiji pošiljati izkaze odhodkov; meni, da bo kljub prizadevanjem za poenostavitev veliko novosti, uvedenih v obdobju 2014–2020, povzročilo upravne težave;

35.  opozarja, da so težave z zaključevanjem postopkov ocenjevanja skladnosti v zvezi z novim sistemom upravljanja in nadzora, ki se običajno izvajajo na začetku programskega obdobja, resen vzrok za zamude pri črpanju sredstev;

36.  ugotavlja, da je svetovna gospodarska recesija, katere neposreden učinek se kaže v obliki proračunskih omejitev javnih proračunov ter težav pri pridobivanju notranjega financiranja, tudi glavni razlog za zamude pri črpanju sredstev;

37.   močno obžaluje, da utegnejo biti zato zamude pri izvrševanju proračuna za programsko obdobje 2014–2020 večje, kot so bile za programsko obdobje 2007–2013; se boji, da bi se prihodnji večletni finančni okvir lahko začel z doslej najvišjo stopnjo neporavnanih obveznosti, kar bi lahko ogrozilo upravljanje proračuna EU v prvih letih; pričakuje, da se je Komisija iz tega kaj naučila in da bo v prihodnosti podobne zamude preprečila;

38.  je seznanjen, da je Komisija marca 2015 sprejela načrt izplačil s kratkoročnimi ukrepi za zmanjšanje zneska neplačanih računov, vendar poudarja, da ti ukrepi izboljšujejo samo kratkoročno upravljanje denarnih tokov, za zmanjšanje visoke ravni neporavnanih obveznosti pa bo potreben bolj dolgoročen pristop in poglobljena ocena temeljnih vzrokov (upravne in operativne težave, makroekonomske omejitve itd.), da bi oblikovali učinkovito strategijo za njihovo preprečevanje v prihodnosti;

39.  poudarja, da bi uporaba člena 50 lahko povzročila težave pri upravljanju proračuna EU, zlasti v zvezi z izplačili; poudarja, da bi bilo treba ta ključni element zajeti v vsakem prehodnem ali končnem sporazumu s katero koli od držav članic, ki črpajo sredstva;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

40.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da bi zagotovila strogo spoštovanje pravil in urnikov glede neporavnanih obveznosti, vključno z:

1)  zaključkom programov iz obdobja 2007–2013 in razveljavitvijo prevzetih obveznosti;

2)  pravilno uporabo neto popravkov na področju kohezije;

3)  zmanjšanjem denarnih sredstev, ki jih imajo upravitelji, in

4)  pripravo plačilnih načrtov in napovedi na področjih, kjer so neporavnane obveznosti zelo velike;

41.  znova poziva Komisijo, naj vsako leto pripravi novo dolgoročno napoved denarnih tokov za obdobje od sedmih do desetih let, ki bo zajemala proračunske omejitve, plačilne potrebe, omejitve zmogljivosti in morebitno razveljavitev prevzetih obveznosti, da bo lahko bolje usklajevala potrebe po plačilih in razpoložljiva sredstva;

42.  zahteva, naj Komisija pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju glede na slab položaj, v katerem so se znašle nekatere države članice, nujno upošteva omejitve zmogljivosti in posebne socialne in gospodarske okoliščine v teh državah; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente tehnične pomoči in novega programa za podporo strukturnim reformam, da bi podprla te države članice in se tako izognila prenizki porabi sredstev in zvišala stopnje črpanja, zlasti za evropske strukturne in investicijske sklade;

43.  znova poudarja potrebo po poenostavitvi in jasnosti pravil in postopkov na ravni EU in nacionalni ravni, da bi upravičencem olajšali dostop do skladov EU, upravnim službam pa omogočili dobro upravljanje teh skladov; meni, da bo poenostavitev prispevala k hitremu dodeljevanju sredstev, višji stopnji črpanja, večji učinkovitosti in preglednosti, manjšemu številu napak pri izvajanju in krajšim obdobjem izplačila; meni, da je treba doseči ravnovesje med poenostavitvijo ter stabilnostjo pravil, postopkov in nadzora; ugotavlja, da je zagotavljanje zadostnih informacij in smernic možnim prosilcem in upravičencem v vsakem primeru nujen pogoj za uspešno izvajanje;

44.  poziva Komisijo, naj dodatno ne zmanjšuje tehnične pomoči, ki jo ima na voljo, in naj pripravi nov akcijski načrt za učinkovito in pravočasno črpanje sredstev s posebnim poudarkom na tistih državah članicah in regijah, ki zaostajajo in dosegajo nizke stopnje črpanja;

Instrumenti finančnega inženiringa

45.  obžaluje, da je bilo ob koncu leta 2015 končnim prejemnikom izplačanih zgolj 75 %(11) prispevkov za instrumente finančnega inženiringa v deljenem upravljanju (ob koncu leta 2014 jih je bilo izplačanih 57 % in ob koncu leta 2012 37 %), gotovinski znesek, ki ostaja v instrumentih finančnega inženiringa v posrednem upravljanju, pa je še zmeraj visok (1,3 milijarde EUR v letu 2015, 1,3 milijarde EUR v letu 2014, 1,4 milijarde EUR v letu 2013);

46.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da neporabljeni zneski finančnih instrumentov ostajajo dokaj visoki, od tega je bilo 80 % celotnega zneska konec leta 2014 skoncentriranih v petih državah članicah (od tega 45 % vseh sredstev v Italiji); meni, da bi morala Komisija do konca leta 2018 pripraviti celostno oceno teh instrumentov, da bi lahko ugotovili, ali bi jih bilo smiselno prenesti v prihodnje obdobje finančnega načrtovanja,

47.  priporoča, naj Komisija izterja neporabljeni saldo finančnih instrumentov v deljenem upravljanju in preostala neporabljena sredstva finančnih instrumentov v posrednem upravljanju iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov, za katera se je izteklo obdobje upravičenosti;

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

48.  pozdravlja dejstvo, da je mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2015 pozitivno, kot je bilo od leta 2007, in da je ugotovilo, da na prihodke v letu 2015 niso pomembno vplivale napake; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da so obveznosti, povezane z računovodskimi izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

49.  globoko obžaluje, da so že 22. leto zapored na plačila pomembno vplivale napake, ker so nadzorni in kontrolni sistemi le deloma učinkoviti;

50.  obžaluje, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih kljub izboljšanju znašala 3,8 %; opozarja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2014 ocenjena na 4,4 %, v proračunskem letu 2013 na 4,7 %, v proračunskem letu 2012 na 4,8 % in v proračunskem letu 2011 na 3,9 %;

51.  poudarja, da so se razmere v zadnjih letih nekoliko popravile, vendar najverjetnejša stopnja napake kljub temu precej presega prag pomembnosti 2 %; poudarja, da bi Komisija, organi držav članic ali neodvisni revizorji lahko preprečili ali odkrili in popravili velik del napak, preden so bila izvršena plačila, povezana z njimi, če bi uporabili vse informacije, ki so jih imeli na voljo; meni, da je nesprejemljivo, da se razpoložljive informacije ne uporabljajo za zmanjševanje stopnje napake; je trdno prepričan, da imajo države članice pri tem ključno vlogo; poziva jih, naj uporabijo vse razpoložljive informacije, da bi preprečile, odkrile in popravile morebitne napake ter ustrezno ukrepale;

52.  obžaluje, da Računsko sodišče zaradi spremembe pravnega okvira za skupno kmetijsko politiko leta 2015 v preizkušanje transakcij ne vključuje več navzkrižne skladnosti, zaradi česar je primerjava s prejšnjim proračunskim letom še težja; ugotavlja, da so te napake k skupni ocenjeni stopnji napake v razdelku 2 (naravni viri) večletnega finančnega okvira prispevale 0,6 odstotne točke, k skupni ocenjeni stopnji napake v obdobju 2011–2014 pa od 0,1 do 0,2 odstotne točke letno;

53.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi skupna ocenjena stopnja napake v primeru, da bi Računsko sodišče revidiralo plačila, za katera niso bili uporabljeni popravljalni ukrepi držav članic in Komisije, namesto 3,8 % znašala 4,3 %;

54.  prav tako ugotavlja, da način upravljanja zelo malo vpliva na stopnjo napake, saj je Računsko sodišče za deljeno upravljanje z državami članicami in za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija, izračunalo skoraj enako ocenjeno stopnjo napake (4,0 % oziroma 3,9 %);

55.  poudarja, da je bila po izračunih Računskega sodišča ocenjena stopnja napake najvišja pri izdatkih za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (5,2 %) ter konkurenčnost za rast in delovna mesta (4,4 %), najnižja pa pri upravnih odhodkih (0,6 %); poudarja, da napake v splošnem niso goljufije; priporoča, naj Računsko sodišče začne pripravljati posebno poročilo, v katerem bo proučilo in primerjalo ta področja, da bi pripravilo jedrnat dokument o „dobri praksi“;

56.  ugotavlja, da na stopnjo napake na posameznih področjih porabe najbolj vplivajo različni vzorci tveganja pri povračilu stroškov in pri izplačilih na osnovi pravic; ugotavlja, da je stopnja napake v primerih, ko je Unija vračala upravičene stroške dejavnosti na osnovi izjav o stroških, ki so jih predložili upravičenci, znašala 5,2 %, v primerih, ko so bila plačila opravljena na osnovi izpolnjevanja pogojev, pa je znašala 1,9 %; priporoča, naj Računsko sodišče prouči in primerja ta področja, da bi pripravilo posebno poročilo o dobri praksi;

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja: dosežki pri upravljanju in orodja Komisije za notranje upravljanje

57.  ugotavlja, da se je tvegani znesek plačil, kot ga je Komisija opredelila v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja za leto 2015, v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za približno 10 %, kar je najverjetneje posledica zmanjšanja tveganega zneska, prijavljenega na področju kmetijstva;

58.  opozarja na priznanje Komisije, da so na porabo pomembno vplivale napake, kot je navedla v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja za leto 2015 (COM(2016) 446), pri čemer se tvegani znesek giblje od 3,3 do 4,5 milijarde EUR, kar je od 2,3 % do 3,1 % vseh plačil; je seznanjen z njeno oceno, da bo v prihodnjih letih odkrila in odpravila napake v približni skupni vrednosti od 2,1 do 2,7 milijarde EUR;

59.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da se je metodologija Komisije za ocenjevanje stopnje napake z leti sicer izboljševala, vendar posamezni generalni direktorati pri ocenah nepravilne porabe ne uporabljajo dosledne metodologije (gl. zlasti odstavek 1.38 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015); priporoča, naj se ta praksa čim prej uredi in standardizira;

60.  ugotavlja, da Komisija kljub izboljšavam ni odpravila tveganja, da se učinek popravljalnih ukrepov oceni previsoko;

61.  zlasti opozarja, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2015 svoje ocene tveganih zneskov utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi, čeprav je iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije (GD AGRI in GD REGIO) mogoče razbrati, da je zanesljivost poročil držav članic o nadzoru še vedno vprašljiva, četudi se je sporočanje podatkov iz držav članic izboljšalo; meni, da je nesprejemljivo, da države članice ne sodelujejo tesno s Komisijo v zvezi s poročili o nadzoru in njihovo zanesljivostjo;

62.  poudarja, da bi se breme nadzora pri končnih uporabnikih zmanjšalo, če bi se uporabil enoten revizijski pristop, pri katerem se evropska revizija ne bi izvajala ločeno, temveč bi temeljila na nacionalnih revizijah; ugotavlja, da je nepretrgana odgovornost mogoča samo, če so nacionalne revizije ustrezne in če se Komisija in države članice strinjajo o načelih in razlagah; poziva Komisijo, naj bo v zvezi s tem proaktivna in objavi smernice;

63.  meni, da bi podelitev razrešnice morala biti odvisna od potrebne izboljšave finančnega poslovodenja na ravni držav članic; v tem okviru poudarja instrument nacionalnih izjav, ki bi lahko pomagale doseči večjo odgovornost na nacionalni ravni;

64.  poudarja, da je zaradi posebnosti večletnega načrtovanja ter zapletenosti in kopičenja regionalnih, nacionalnih in evropskih pravil, ki veljajo za proračunski postopek, in ker je mogoče napake popraviti še več kot deset let po njihovem nastanku, zelo nenaravno, da se ocenjeni učinek prihodnji popravkov utemeljuje na popravkih iz zadnjih šestih let;

65.  v zvezi s tem poudarja, da če bi bila Komisija povsem prepričana o učinkovitosti svoje popravne zmogljivosti, generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih ne bi imeli finančnih pridržkov;

66.  poudarja, da je Komisija poročala(12), da je opravila finančne popravke in izterjave v skupni vrednosti 3,9 milijarde EUR; ugotavlja, da jih je Računsko sodišče razvrstilo v tri kategorije: 1,2 milijarde EUR popravkov in izterjav, povrnjenih pri viru, še preden je Komisija odhodke potrdila (kmetijstvo, kohezija, neposredno/posredno upravljanje); 1,1 milijarde EUR zahtevkov, ki so jih države članice umaknile, potem ko so bili odhodki že odobreni, saj so neupravičene zneske nadomestile z novimi kohezijskimi projekti; 1,6 milijarde EUR neto popravkov (kmetijstvo, neposredno/posredno upravljanje);

67.  poudarja, da je v primeru velikega tveganja nepravilnosti najbolje, da se o tveganju razpravlja in da se količinsko ocenita njegova stopnja in možni učinek; obžaluje, da Komisija v poročilu o tej temi veliko pozornost posveča popravni zmogljivosti, namesto da bi količinsko opredelila in analizirala naravo napak, ki jih odkriva, ter izvajala ustrezne preventivne ukrepe za preprečevanje takšnih napak; opozarja, da zlasti v sporočilu o zaščiti proračuna EU ne ocenjuje ravni nepravilnosti v začetnih in odobrenih zahtevkih za povračilo;

68.  se strinja s stališčem Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 27/2016, da razlikovanje med politično odgovornostjo komisarjev in operativno odgovornostjo generalnih direktorjev, ki je bilo uvedeno s Kinnock-Prodijevo reformo, pomeni, da ni vedno jasno, ali politična odgovornost zajema odgovornost za izvrševanje proračuna generalnih direktoratov ali nima s tem nobene zveze (gl. točko 5 povzetka posebnega poročila Računskega sodišča št. 27/2016);

69.  poudarja, da kolegij komisarjev ne prevzema odgovornosti za računovodske izkaze s predgovorom ali poročilom predsednika oziroma komisarja za proračun, Komisija pa ne podaja letne izjave o upravljanju ali notranjih kontrolah, kar je uveljavljena in dobra praksa v državah članicah;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

70.  znova poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravljalnih ukrepov ter predložijo informacije, ki bodo omogočile čim boljšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom;

71.  znova poziva Komisijo, naj vsako leto poda eno samo in pravo izjavo o zanesljivosti, temelječo na letnih poročilih generalnih direktorjev o dejavnostih, in izračuna statistično oceno stopnje napake; poziva jo, naj ločeno oceni znesek sredstev EU, ki ga namerava izterjati oziroma povrniti s finančnimi popravki, povezanimi z letom 2015;

72.  poziva Komisijo, naj natančno analizira tako imenovane retrospektivne projekte oziroma prakso, da se v regionalni operativni program vključijo projekti, ki so jih organi že začeli izvajati z drugimi viri ter bi lahko dopolnili ali nadomestili ukrepe in projekte, ki prinašajo operativne težave ali za katere se je izkazalo, da so nedovoljeni, pri čemer bi morala analiza vključevati predhodne ocene, s katerimi bi preverili, ali so nadomestni projekti v skladu s predvidenimi cilji;

73.  poziva Komisijo, naj finančnemu poročilu priloži letno izjavo o upravljanju in notranjih kontrolah, ki bo vsebovala zlasti:

–  opis orodij za notranje upravljanje v Komisiji,

–  oceno letnih dejavnosti, ki prinašajo operativno ali strateško tveganje, ter izjavo o srednje- in dolgoročni javnofinančni vzdržnosti,

–  oceno stopnje nepravilnosti v začetnih in odobrenih zahtevkih za povračilo, priloženo sporočilu o zaščiti proračuna EU;

74.  poziva države članice, naj Komisiji posredujejo zanesljive podatke, zlasti v zvezi s poročili o nadzoru;

Pridržki glede politik

75.  podpira pridržke, ki so jih v letnih poročilih o dejavnostih izrazili generalni direktorji GD REGIO, GD MARE, GD HOME, GD DEVCO in GD AGRI; meni, da ti pridržki kažejo, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ne morejo zagotoviti potrebnega jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih področjih politik;

76.  se sprašuje, zakaj je generalni direktor generalnega direktorata za raziskave in inovacije podobno kot v prejšnjih letih podal splošni pridržek glede plačil in zahtevkov za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu; poziva Komisijo, naj vendarle osnuje bolj smiseln, na tveganju temelječ pristop in se k posebnim pridržkom zateka takrat, ko je to res potrebno;

Doseganje rezultatov s proračunom Unije

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja: ocena uspešnosti

77.  ugotavlja, da je Komisija v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja za proračun za leto 2015, sprejetem 5. julija 2016(13), združila dve starejši poročili: letno ocenjevalno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zbirno poročilo, ki ga zahteva člen 66(9) finančne uredbe;

78.  pozdravlja dejstvo, da poročilo vsebuje informacije o izvrševanju in napredku programov večletnega finančnega okvira 2014–2020 za vse proračunske razdelke, dokaze o rezultatih teh programov in predstavitev povezave s strategijo Evropa 2020;

79.  obžaluje, da tako imenovano ocenjevalno poročilo po eni strani ne razlikuje med opisom dejavnosti in rezultati, po drugi strani pa poskuša ocenjevati učinke politik in dajati obljube za prihodnost;

80.  opozarja, da državam članicam v programih ni treba upoštevati skupnih kazalnikov, z izjemo pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, prva faza nadzora na ravni držav članic pa ne predvideva ocenjevanja na podlagi rezultatov;

81.  obžaluje, da je Komisija, namesto da bi poenostavila svoja orodja za notranje upravljanje, uvedla nove večletne strateške načrte za vse svoje oddelke na osnovi skupni splošnih ciljev, povezanih z desetimi političnimi prednostnimi nalogami Junckerjevega kabineta, pa tudi ciljev strategije Evropa 2020 in obveznosti iz pogodb;

82.  znova poudarja svoj poziv k tematski koncentraciji, kot je navedeno v poročilu o razrešnici za proračunsko leto 2014; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri bi tematska koncentracija lahko prispevala k poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena in bremena nadzora;

83.  poziva Komisijo, naj letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja sprejme pravočasno, da ga bo lahko Računsko sodišče upoštevalo v svojem letnem poročilu; vztraja, da morajo biti informacije v tem poročilu čim bolj nepristranske, vsebovati pa mora tudi celovito oceno rezultatov, ki jih je Komisija dosegla v preteklem letu pri uresničevanju svojih politik; poziva Komisijo, naj razmisli, ali bi bilo treba ohraniti dolgoročno obdobje za načrtovanje politik, kot je desetletno obdobje strategije Evropa 2020;

84.  opozarja, da bi postopek določanja kazalnikov uspešnosti moral biti pregleden in demokratičen ter vključevati vse institucije EU, partnerje in deležnike, da bi zagotovili ustreznost kazalnikov za merjenje izvajanja proračuna EU in se odzvali na pričakovanja državljanov EU;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

85.  poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih poročilih o smotrnosti poslovanja bolje oceni realizacijo in rezultate vseh politik; poziva jo, naj jasno in strnjeno predstavi prispevek evropskih politik k ciljem EU ter oceni prispevek vsake posamezne politike k ciljem strategije EU 2020;

Obzorje 2020

86.  opozarja, da je Obzorje 2020 ambiciozen in obsežen program, katerega splošni cilj temelji na treh prednostnih nalogah: odlični znanosti, vodilnem položaju v industriji in družbenih izzivih;

87.  ugotavlja, da je Junckerjeva Komisija sprejela deset političnih prednostnih nalog za obdobje 2014–2019, ki niso popolnoma enake kot prednostne naloge strategije Evropa 2020; to pomeni, da pravni okvir in proračunska sredstva za Obzorje 2020 odražajo strategijo Evropa 2020, medtem ko je Komisija pri izvajanju Obzorja 2020 od leta 2014 strateško načrtovanje in upravljavske ureditve na novo preusmerila na deset političnih prednostnih nalog;

88.  obžaluje, da Komisija še ni opredelila razmerja med tema sklopoma prednostnih nalog, in jo poziva, naj te povezave pojasni;

89.  poudarja, da sta ključni dejavnik za uspeh Obzorja 2020 učinkovita sinergija in dopolnjevanje med nacionalnimi in evropskimi programi za raziskave in inovacije; ugotavlja, da namerava Komisija pri vmesnem pregledu Obzorja 2020 analizirati učinek in sinergije med tem programom ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

90.  je seznanjen z dvema primeroma dopolnjevanja med nacionalnimi programi in programi EU za raziskave, ki sta navedena v letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2015, in s tem, da so vrhovne revizijske institucije Bolgarije in Portugalske ugotovile, da obstajajo nekatera področja, na katerih se nacionalni in evropski programi za raziskave dopolnjujejo v njihovih državah, vendar na nacionalni ravni obstaja tudi nekaj omejitev glede kazalnikov, povezanih s programom Obzorje 2020 v okviru nacionalnih akcijskih načrtov in strategij, ter nekaj težav pri usklajevanju in vzajemnem delovanju med vsemi udeleženci v okviru programa Obzorje 2020 na nacionalni ravni(14); je tudi seznanjen, da je bila Bolgarija prva država članica, ki je prostovoljno uporabila mehanizem za pomoč politikam v okviru programa Obzorje 2020, in spodbuja Komisijo, da še naprej podpira države članice, ki morajo posodobiti svoj sektor raziskav in inovacij;

91.  opozarja, da pravni okvir Obzorja 2020 uvaja več pomembnih elementov za obvladovanje smotrnosti poslovanja, kot so cilji in ključni kazalniki uspešnosti; poudarja, da so splošni cilji in kazalniki, o katerih je bil dosežen dogovor, resničen napredek v primerjavi s prejšnjimi okvirnimi programi;

92.  poudarja, da pri kazalnikih uspešnosti za program Obzorje 2020 še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti, na primer:

1)  neuravnoteženost kazalnikov, ki merijo samo vložke ali izložke namesto rezultatov in učinkov(15);

2)  neobstoj referenčnih vrednosti in

3)  premalo ambiciozni cilji;

93.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da Komisija programov dela v okviru Obzorja 2020 in s tem povezanih razpisov za zbiranje predlogov ne uporablja za to, da bi povečala zahtevano osredotočenost na smotrnost poslovanja ((16));

94.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v predlogih in sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih je preučilo Računsko sodišče, dovolj pozornosti namenjeno smotrnosti poslovanja v zvezi s cilji, ko je tako zahtevala Komisija, in da enako velja za proces vrednotenja teh predlogov;

95.  obžaluje, da v posameznih programih dela, ki so gonilo za Obzorje 2020, in povezanih razpisih za zbiranje predlogov raba širšega pojma „pričakovani učinek“ namesto „pričakovani rezultat“ povečuje tveganje, da bodo informacije, zagotovljene za ta del, preobsežne in da bo težko sestaviti oceno smotrnosti za program Obzorje 2020(17);

96.  je zaskrbljen, da Komisija ključnih pojmov smotrnosti poslovanja (na primer „realizacija“, „rezultati“, „izidi“ in „učinek“) ne uporablja vedno dosledno;

97.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da sedanja ureditev Komisiji ne omogoča, da bi v okviru Obzorja 2020 posebej spremljala porabo za raziskave in razvoj ter inovacije in njihovo uspešnost ter poročala o tem; poleg tega je obžalovanja vredno, da Komisija še ni na smiseln način poročala o izvajanju Obzorja 2020 in njegovem prispevku k strategiji Evropa 2020, čeprav so finančni prispevki za Obzorje 2020 v okviru strategije Evropa 2020 z objavljenimi izjavami o programih dobro umeščeni v proračunski proces; poziva Komisijo, naj na smiseln način poroča o izvajanju programa Obzorje 2020 in njegovem prispevku k strategiji Evropa 2020, ko bodo na voljo rezultati programa;

98.  predlaga povečanje vloge nacionalnih kontaktnih točk za zagotovitev kakovostne tehnične podpore na terenu; meni, da bodo letne ocene rezultatov, usposabljanje in spodbude za uspešne nacionalne kontaktne točke povečali stopnjo uspešnosti programa Obzorje 2020;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

99.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih poročilih o smotrnosti poslovanja jasno in izčrpno predstavi prispevek programa Obzorje 2020 k strategiji Evropa 2020;

Načrti upravljanja in letna poročila o dejavnostih štirih generalnih direktoratov, pristojnih za odhodke za naravne vire

100.  obžaluje, da so bile ugotovitve Računskega sodišča, da so mnogi cilji v načrtih upravljanja in letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), za podnebne ukrepe (CLIMA), za okolje (ENVI) ter za pomorske zadeve in ribištvo (MARE) neposredno prevzeti iz dokumentov o politikah ali zakonodajnih dokumentov in ne vsebujejo podrobnosti, ki so potrebne za upravljanje in spremljanje;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

101.  priporoča, da Komisija:

–  oceni uspešnost delovnih programov tako, da cilje na visoki ravni iz zakonodaje za Obzorje 2020 pretvori v operativne cilje na ravni programov dela,

–  dodatno pojasni povezave med strategijo Evropa 2020 (2010–2020), večletnim finančnim okvirom (2014–2020) in svojimi prednostnimi nalogami (2015–2019),

–  pri vseh svojih dejavnostih izraze „vložek“, „izložek“, „rezultat“ in „učinek“ uporablja dosledno in v skladu s svojimi smernicami za boljše pravno urejanje;

–  sprejme ukrepe za zagotovitev enakega plačila za raziskovalce za isto delo v okviru istega projekta;

–  sestavi seznam vseh podjetij, ki kotirajo na borzi in/ali imajo dobiček v letni bilanci stanja ter prejemajo sredstva iz programa Obzorje 2020, po državah;

Prihodki

102.  pozdravlja, da revizijski dokazi Računskega sodišča v glavnem kažejo, da na prihodke ne vpliva pomembna stopnja napake, in zlasti da so pregledani sistemi za lastna sredstva iz naslova BND in DDV uspešni, da so pregledani sistemi za tradicionalna lastna sredstva na splošno uspešni, ključne notranje kontrole v državah članicah, ki jih je obiskalo Računsko sodišče, pa so le delno učinkovite; pozdravlja tudi, da Računsko sodišče ni odkrilo nobenih napak pri preizkušenih transakcijah;

103.  opozarja, da je pridržek sredstvo, ki omogoča, da se dvomljiv element v podatkih o BND, ki so jih predložile države članice, popravi; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ni odkrilo resnih težav v zvezi s pregledanimi umaknjenimi pridržki v letu 2015;

104.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da kljub doseženemu napredku pri povečevanju zanesljivosti grških podatkov o BND pridržki niso bili umaknjeni; ugotavlja, da je to edini nerešeni splošni pridržek ob koncu leta 2015, ki pokriva leti 2008 in 2009;

105.  glede carin ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so se metodologija, uporabljena pri preverjanju, ali uvozniki spoštujejo tarifne in uvozne predpise (ki vključujejo revizije po carinjenju), kakovost in rezultati med državami članicami razlikovali; ugotavlja, da je Računsko sodišče opozorilo predvsem na prekinitev triletnega obdobja zastaranja za obveščanje o carinskem dolgu v Franciji, saj se ta praksa razlikuje od prakse v drugih državah članicah in vodi do različne obravnave gospodarskih subjektov v Uniji(18);

106.  v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi ugotavlja, da je imela Komisija ob koncu leta 2015 seznam 325 nerešenih zadev v zvezi z nespoštovanjem carinskih pravil Unije, odkritih med inšpekcijskimi pregledi v državah članicah;

107.  poudarja, da je glede izkazov o carinskih dajatvah in prelevmanih na sladkor Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri upravljanju terjatev („računi B“) v državah članicah in da je Komisija ugotovila podobne pomanjkljivosti v 17 od 22 držav članic, ki jih je obiskala;

108.  poudarja, da je Računsko sodišče odkrilo tveganja, povezana z izterjavo carinskega dolga od družb, registriranih zunaj EU, ali državljanov držav, ki niso članice EU, in je ugotovilo več primerov iz različnih držav članic, ki niso mogle izterjati dolgov od državljanov ali podjetij, ki imajo sedež na primer v Belorusiji, na Britanskih Deviških otokih, v Rusiji, Švici, Turčiji in Ukrajini;

109.  poudarja, da bi bil lahko učinek velikih sprememb na salde BND manjši, če bi obstajala skupna politika Unije za spremembe, s katero bi se uskladil časovni načrt velikih sprememb;

110.  obžaluje, da še vedno veljajo strukturni in pravni elementi, ki so privedli do političnega incidenta ob koncu oktobra 2014 glede prispevkov nekaterih držav članic;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

111.  poziva Komisijo, naj:

–  sprejme potrebne ukrepe za harmonizacijo rokov za obveščanje gospodarskih subjektov o dolgu po reviziji po carinjenju v vseh državah članicah,

–  zagotovi, da bodo države članice v četrtletnih izkazih prikazovale pravilne obračune zneskov zbranih carinskih dajatev, in pripravi navodila o tem, kaj je treba evidentirati,

–  v največji možni meri omogoči, da bodo države članice lahko izterjale carinske dolgove, kadar dolžniki nimajo sedeža v državi članici Unije,

–  izboljša kontrolo izračunov prispevkov iz Evropskega gospodarskega prostora in Evropskega združenja za prosto trgovino ter izračuna popravnih mehanizmov in

–  ustvari pogoje, potrebne za zmanjšanje učinka sprememb metod in virov, ki jih za zbiranje podatkov BND navedejo države članice;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2014(19)

112.  opozarja, da se je Komisija strinjala, da bo začela izvajati nove ukrepe v zvezi z 88 zahtevami Parlamenta iz resolucije, ki je priložena sklepu o podelitvi razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014;

113.  ugotavlja, da Komisija meni, da so bili za 227 zahtev Parlamenta zahtevani ukrepi že sprejeti ali se izvajajo, in da iz razlogov, povezanih z obstoječim pravnim in proračunskim okvirom ali njeno institucionalno vlogo oziroma pooblastili, Komisija ne more sprejeti 35 zahtev Parlamenta;

114.  obžaluje, da so odgovori Komisije občasno še vedno nejasni in dvoumni;

115.  pozdravlja, da je Komisija uresničila pet od šestih glavnih obveznosti;

116.  kljub temu vztraja, da Komisija svojim generalnim direktoratom naroči, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v letna poročila o dejavnostih (šesta obveznost);

117.  poziva Komisijo, naj ponovno preuči svoje stališče predvsem glede zanesljivosti podatkov, ki jih posredujejo države članice, preglednosti končnih upravičencev do sredstev Unije, preglednosti dejavnosti odbora za etiko, boja proti korupciji in reforme upravnih struktur evropskih šol;

118.  ostro obsoja dejstvo, da Komisija ne čuti potrebe po nadaljnjem objavljanju poročila EU o boju proti korupciji; ne glede na to, kakšne namene ima Komisija glede boja proti korupciji, meni, da ta preklic v zadnjem trenutku pošilja napačno sporočilo državam članicam in državljanom; ponovno poudarja, da je korupcija še vedno izziv za EU in države članice in da zato, ker ni učinkovitih ukrepov za boj proti njej, ovira gospodarsko uspešnost, pravno državo ter verodostojnost demokratičnih institucij EU;

poziva Evropsko komisijo, naj zaključi in objavi poročilo o boju proti korupciji za leto 2016, da bi hitro in odločno ukrepala za odpravo korupcije v državah članicah in institucijah EU, ter naj naroči neodvisno oceno standardov boja proti korupciji v institucijah EU,

119.  odločno ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi zahtev iz stockholmskega programa vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje ravni korupcije v državah članicah, prav tako pa naj oceni politike boja proti korupciji v državah članicah; poziva jo, naj oblikuje indeks korupcije, s katerim bi kategorizirala države članice; meni, da bi bil lahko indeks korupcije dobra osnova, na podlagi katere bi lahko Komisija pri nadzoru porabe sredstev EU vzpostavila nadzorne mehanizme za posamezne države;

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Strategija Evropa 2020

120.  ugotavlja, da je strokovna skupina na visoki ravni, ki je opravila naknadno oceno sedmega okvirnega programa86, kljub ponavljajoči se stopnji napake ter zamudah pri pripravi in zaključku menila, da je bil ta uspešen; skupina na visoki ravni je zlasti poudarila, da je sedmi okvirni program:

–  spodbujal znanstveno odličnost na ravni posameznikov in institucij,

–  spodbujal prelomne raziskave prek novega programa FP7-IDEAS (Evropski raziskovalni svet),

–  strateško pritegnil industrijo ter mala in srednja podjetja,

–   okrepil nov način sodelovanja in odprt inovativni okvir,

–  okrepil evropski raziskovalni prostor s spodbujanjem kulture sodelovanja in z gradnjo celovitih omrežij, ki so primerna za reševanje tematskih izzivov,

–  obravnaval nekatere družbene izzive prek raziskav, tehnologije in inovacij prek sodelovanja FP7–COOPERATION,

–  spodbujal harmonizacijo nacionalnih sistemov in politik za raziskave in inovacije,

–  spodbujal mobilnost raziskovalcev po Evropi: FP7–PEOPLE je ustvaril potrebne pogoje za odprt trg dela za raziskovalce,

–  spodbujal naložbe v evropske raziskovalne infrastrukture,

–  dosegel kritično maso raziskav v Evropi in po svetu;

121.  obžaluje, da so bile med javnimi posveti z deležniki februarja in maja 2015, ki so bili del ocenjevanja sedmega okvirnega programa, izpostavljene naslednje pomanjkljivosti:

–  veliko upravno breme ter zapletena pravna in finančna pravila,

–  občutno preveliko število vlog,

–  nezadostna osredotočenost na družbeni vpliv,

–  preozka tematska področja in področja razpisov,

–  nezadostna osredotočenost na sodelovanje industrije,

–  visok prag za nove udeležence; nizka povprečna stopnja uspešnosti za predloge in prosilce v višini 19 % oziroma 22 %;

–  pomanjkljivo obveščanje;

122.  globoko obžaluje, da cilj vlaganja 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) držav članic za raziskave do leta 2020 verjetno ne bo izpolnjen; zato meni, da bi bilo treba ustaviti ponavljajoče se reze v proračunu EU v zvezi s programi za raziskave; poziva vse države članice, naj se lotijo tega izziva; poziva Komisijo, naj oblikuje potrebne sklepe za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in za naslednji večletni finančni okvir;

123.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri uresničevanju obveznosti v okviru Unije inovacij: do sredine leta 2014 so bile vse obveznosti dosežene oziroma so bile skoraj dosežene;

124.  pozdravlja tudi, da se je delež sredstev iz Obzorja 2020, namenjen malim in srednjim podjetjem, povečal z 19,4 % v letu 2014 na 23,4 % v letu 2015, in priporoča, naj se ta trend proaktivno spodbuja;

125.  meni, da je nesprejemljivo, da GD za raziskave in inovacije ni ravnal v skladu s pozivom Parlamenta, da bi morali generalni direktorati Komisije vsa svoja priporočila za posamezno državo objavljati v letnih poročilih o dejavnostih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v 20 najpomembnejših projektih programa Obzorje 2020 sodeluje le omejeno število ozemelj;

Splošna vprašanja

126.  poudarja, da peto poglavje poročila Računskega sodišča zajema plačila na naslednjih področjih: raziskave (10,4 milijarde EUR), izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport (1,8 milijarde EUR), vesolje (1,4 milijarde EUR), promet (1,3 milijarde EUR), drugi ukrepi in programi (1,1 milijarde EUR), energija (0,5 milijarde EUR) in konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (0,3 milijarde EUR); opaža, da so raziskave predstavljale 62 % porabe;

127.  ugotavlja, da je odgovornost za izvajanje raziskovalnih okvirnih programov razdeljena med različne generalne direktorate Komisije, izvajalske agencije, skupna podjetja in t.i. organe iz člena 185 (partnerstva z državami članicami), kar pa vse zahteva tesno usklajevanje;

128.  pojasnjuje, da se revizija Računskega sodišča skoraj izključno nanaša na plačila v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave;

129.  je zaskrbljen, da je v letnem poročilu o dejavnostih GD za raziskave in inovacije navedeno, da do konca leta 2015 še vedno ni bilo izvedenih 1915 projektov sedmega okvirnega programa za raziskave v vrednosti 1,63 milijarde EUR; meni, da bi to lahko povzročilo zamudo pri izvajanju programa Obzorje 2020;

Upravljavski in kontrolni sistemi (UKS)

130.  poudarja, da so po mnenju Računskega sodišča nadzorni in kontrolni sistemi za raziskave in druge notranje politike „deloma učinkoviti“;

131.  je zaskrbljen, da so bile v letu 2015 napake ugotovljene pri 72 od 150 transakcij (48 %), ki jih je revidiralo Računsko sodišče; na podlagi 38 napak, ki jih je Računsko sodišče količinsko opredelilo, je ocenilo, da stopnja napake znaša 4,4 %; nadalje so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji pri 16 količinsko opredeljivih napakah dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, še preden so bili odhodki sprejeti; če bi bili vsi ti podatki uporabljeni za odpravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 0,6 %;

132.  obžaluje, da je Računsko sodišče pri 10 od 38 transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljene napake, poročalo o napakah, ki so bile večje od 20 % preučenih postavk; meni, da teh 10 primerov (9 iz sedmega okvirnega programa za raziskave in eden iz programa za konkurenčnost in inovativnost za obdobje 2007–2013) predstavlja 77 % skupne ocenjene stopnje napake na področju „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ v letu 2015;

133.  obžaluje, da večina količinsko opredeljenih napak, ki jih je Računsko sodišče odkrilo (33 od 38), zadeva povračilo neupravičenih stroškov dela in posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci, in da so skoraj vse napake, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v izkazih stroškov, nastale zato, ker so si upravičenci napačno razlagali zapletena pravila o upravičenosti ali ker so napačno izračunali upravičene stroške, kar očitno kaže na to, da je treba poenostaviti pravila;

134.  pozdravlja, da se je po navedbah Računskega sodišča znatno izboljšala skladnost s pravili o javnem naročanju;

135.  sprašuje, zakaj je generalni direktor GD za raziskave in inovacije podobno kot v prejšnjih letih ponovno podal horizontalni pridržek glede vseh zahtevkov za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu za raziskave (1,47 milijarde EUR); meni, da horizontalnih pridržkov na splošno ni mogoče obravnavati kot instrumenta za dobro finančno poslovodenje; vendar priznava, da nekateri deli odhodkov v okviru sedmega okvirnega programa niso bili kriti z rezervo, če je bilo tveganje (in s tem stopnja preostale napake) dokazano občutno nižje kot pri vseh odhodkih; v okviru RTD se to nanaša na odhodke posameznih skupnih podjetij; izven GD RTD to velja tudi za odhodke Izvajalske agencije za raziskave v okviru programa Marie Curie in za vse odhodke Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta;

136.  je presenečen, da Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v letu 2015 ni sodeloval v skupnem podpornem centru za raziskave in inovacije;

137.  je zaskrbljen, da po mnenju komisarja sedmega okvirnega programa za raziskave ne bo mogoče v celoti izvesti in oceniti pred letom 2020, kar bi utegnilo povzročiti zamude pri s tem povezanih prihodnjih programih; poziva Komisijo, da objavi poročilo o oceni čim prej, najpozneje pa preden predstavi raziskovalni program po programu Obzorje 2020;

Obzorje 2020

138.  ugotavlja, da so bila v okviru Obzorja 2020 edina vnaprejšnja plačila opravljena do konca leta 2015; opozarja Komisijo, da bi pozen začetek projekta Obzorje 2020 lahko povzročil zamudo pri izvajanju programa; svari pred finančnimi zaostanki ob koncu programa;

139.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da večletni programi, ki določajo politične cilje, kot sta strategija EU 2020 in program Obzorje 2020, sicer napredujejo vzporedno, vendar med njimi ni dejanske povezave(20);

140.  poleg tega obžaluje, da je v prvem poročilu o spremljanju programa Obzorje 2020 le malo informacij o sinergijah med programom in strukturnimi skladi(21); poziva Komisijo, naj poroča o vplivih teh sinergij, ko bodo na voljo rezultati programa;

141.  je močno zaskrbljen, da Obzorje 2020 po mnenju Računskega sodišča(22) ni dovolj usmerjeno v osredotočenost na smotrnost poslovanja;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

142.  ponavlja svojo zahtevo iz resolucije o podelitvi razrešnice Komisiji(23) za leto 2014, da bi morala Komisija vsem generalnim direktoratom naročiti, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v svoja letna poročila o dejavnostih;

143.  poziva države članice, naj se dodatno potrudijo za dosego cilja 3 % BDP, namenjenih za raziskave; meni, da bi to spodbudilo odličnost in inovacije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prouči možnost, da bi predlagala pakt za znanost na lokalni, regionalni in nacionalni ravni po vzoru že obstoječe dinamike Konvencije županov; poziva države članice in Parlament, naj se potrudijo tudi v okviru proračuna Unije;

144.  poziva Komisijo, naj revidira ključni kazalnik smotrnosti „izložek inovacij EU“, saj po mnenju Komisije homogena narava kazalnika ni (...) primerna za določanje ciljev(24);

145.  poziva Komisijo, naj spremlja zlasti 16 primerov količinsko opredeljivih napak, pri katerih so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki sprejeti; poleg tega jo poziva, naj svoj pristojni odbor podrobno obvesti o sprejetih popravljalnih ukrepih pred koncem oktobra 2017;

146.  poziva Komisijo, naj svoj pristojni odbor podrobno obvesti o 10 transakcijah, ki predstavljajo 77 % napak, in o sprejetih popravljalnih ukrepih;

147.  poziva Komisijo, naj posodobi svoje upravljavske in kontrolne sisteme, tako da horizontalni pridržki ne bodo več potrebni; poziva Komisijo, naj svoj pristojni odbor obvesti o ukrepih, sprejetih pred novembrom 2017;

148.  poziva Komisijo, naj skupaj z Računskim sodiščem dodatno pojasni povezave med strategijo Evropa 2020 (2010–2020), večletnim finančnim okvirom (2014–2020) in prednostnimi nalogami Komisije (2015–2019), na primer v okviru procesa strateškega načrtovanja in poročanja (2016–2020); meni, da bi to okrepilo ureditve za spremljanje in poročanje ter Komisiji omogočilo, da bi uspešno poročala o prispevku proračuna Unije k ciljem strategije Evropa 2020;

Razno

149.  je seznanjen z izključnim dodeljevanjem nepovratnih sredstev za poslovanje iz proračunske postavke 04 03 01 05 „Ukrepi obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije“ le dvema določenima sindikalnima inštitutoma, Evropskemu sindikalnemu inštitutu in Evropskemu centru za delavska vprašanja; opominja Komisijo, da se bodo nepovratna sredstva za poslovanje in okvirna partnerstva v osnovi obravnavala kot nepovratna sredstva in se bodo zanje torej uporabljali odprti razpisni postopki in objave; izraža splošno zaskrbljenost glede utemeljitve takšnih praks dodeljevanja na podlagi dejanskih monopolov ali tehnične sposobnosti organov, visoke stopnje specializacije ali upravnih pooblastil (člen 190(1)(c) in (f) pravil uporabe); opozarja, da lahko zlasti dolgotrajno izključno dodeljevanje nepovratnih sredstev za poslovanje organom iz takšnih razlogov vodi v takšne dejanske monopole, visoko razvite sposobnosti, specializacijo in pooblastila, s čimer se nadalje utemelji izključno dodeljevanje nepovratnih sredstev za poslovanje na podlagi člena 190 pravil uporabe;

150.  v zvezi s tem opominja Komisijo, da je treba izjeme od pravil preglednosti in objave, določene v členu 125(ff) finančne uredbe, razlagati in uporabljati omejevalno; poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, naj si prizadevajo za jasno opredelitev časovnega okvira in obsega uporabe izjem od načel preglednosti in objave z jasnim ciljem nadaljnje omejitve njihove uporabe;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

151.  poziva Komisijo, naj izjeme od pravil preglednosti in objave, določene v členu 125(ff) finančne uredbe, razlaga in uporablja omejevalno; poziva Komisijo, naj jasno opredeli časovni okvir in obseg uporabe izjem od načel preglednosti in objave z jasnim ciljem nadaljnje omejitve njihove uporabe;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Strategija Evropa 2020

152.  ugotavlja, da bo po podatkih naknadne ocene za Evropski sklad za regionalni razvoj/Kohezijski sklad za obdobje 2007-2013(25) vsak naloženi evro v sklopu kohezijske politike do leta 2023 ustvaril 2,74 EUR dodatnega bruto domačega proizvoda (BDP); pozdravlja dejstvo, da so se sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov vlagala predvsem v inovacije za mala in srednja podjetja (32,3 milijarde EUR), splošno podporo podjetjem (21,4 milijarde EUR), strukturo za raziskave in tehnološki razvoj (RTD)(17,5 milijarde EUR), naložbe v prevoz (82,2 milijarde EUR), energetske naložbe (11,8 milijarde EUR), okoljske naložbe (41,9 milijarde EUR), naložbe v kulturo in turizem (12,2 milijarde EUR) ter mestno in družbeno infrastrukturo (28,8 milijarde EUR);

153.  pozdravlja dejstvo, da sta lahko Evropski sklad za regionalni razvoj/Kohezijski sklad do določene mere uravnovesila učinke finančne krize 2007–2008, kar kaže, da bi se brez posredovanja strukturnih skladov gospodarske in socialne razlike med evropskimi regijami še bolj povečale;

154.  pozdravlja dosežke kohezijske politike, prikazane v naknadnih ocenah programskega obdobja 2007–2013, v zvezi s cilji strategije EU 2020:

–  ESRR in Kohezijski sklad: v okviru krovnih ciljev 1 „Zaposlovanje“ in 2 „Raziskave in razvoj ter inovacije“ je bilo ustvarjenih 41.600 raziskovalnih delovnih mest in podprtih 400.000 malih in srednjih podjetij; v okviru krovnega cilja 3 „Podnebne spremembe in energija“ je bilo ustvarjenih 3.900 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

–  Evropski socialni sklad (ESS): v okviru krovnega cilja 1 „Zaposlovanje“ je vsaj 9,4 milijona oseb pridobilo zaposlitev (izmed katerih se je več kot 300.000 podprtih oseb samozaposlilo); v okviru krovnega cilja 4 „Izobraževanje“ je vsaj 8,7 milijona oseb pridobilo kvalifikacijo/potrdilo o izobrazbi;

155.  vendar ugotavlja, da se je zelo malo programov osredotočilo na rezultate ali izmerjen učinek; meni, da se ve malo ali nič o trajnostnih naložbah;

156.  vendar poudarja, da se je v letu 2015 zelo malo programov osredotočilo na rezultate ali izmerjen učinek; zato poziva Komisijo, naj na medinstitucionalni ravni določi in sprejme potreben niz kazalnikov za izvajanje proračuna glede na rezultat; meni pa, da se v tej fazi ve malo ali nič o trajnosti in evropski dodani vrednosti naložb;

157.  obžaluje, da se ga ne obvešča o ukrepih, za katere je Komisija pozvala države članice, naj jih izvajajo v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj obvesti Evropski parlament o ukrepih, ki so jih sprejele države članice v okviru evropskega semestra;

158.  je zelo zaskrbljen, da je Računsko sodišče omenilo zamude pri začetku izvajanja programskega obdobja 2014–2020 že v svojem letnem poročilu za leto 2014; opozarja, da je bilo ob koncu leta 2015 imenovanih manj kot 20 % nacionalnih organov, pristojnih za sklade ESI;

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad (ESS): splošna vprašanja

159.  pozdravlja, da je Računsko sodišče uskladilo poglavja v letnem poročilu z razdelki večletnega finančnega okvira; meni pa, da so sredstva v tem razdelku s finančnega vidika (Evropski sklad za regionalni razvoj: 28,3 milijarde EUR; Kohezijski sklad: 12,1 milijarde EUR; Evropski socialni sklad: 10,3 milijarde EUR) tako pomembna, da bi moralo Računsko sodišče pri revizijski strategiji ločeno prikazovati sredstva za ESRR in Kohezijski sklad na eni ter Evropski socialni sklad na drugi strani;

160.  je zaskrbljen, ker so se zlasti ob koncu programskega obdobja države članice osredotočale na črpanje sredstev, ki so bila na voljo za posamezne države, namesto da bi si prizadevale uresničiti cilje politik; poziva Evropsko komisijo, naj pomaga najmanj uspešnim državam s tehnično pomočjo, zlasti na koncu finančnega obdobja;

161.  je zaskrbljen, saj mora 16 držav članic, ki še niso prenesle direktive o javnem naročanju, 19 držav članic, ki še niso prenesle direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb, ter 17 držav članic, ki še niso prenesle direktive o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, to storiti čim prej, saj direktive omogočajo dodatne poenostavitve; poziva Komisijo, naj preverja napredek na tem področju;

162.  poudarja, kako pomembna je pobuda za zaposlovanje mladih; do konca novembra 2015 je bilo skoraj 320.000 prebivalcev vključenih v ukrepe, ki jih podpira pobuda za zaposlovanje mladih, 18 od 22 držav članic pa je začelo izvajati ukrepe v okviru te pobude; za 28 % razpoložljivih sredstev pobude za zaposlovanje mladih so bile prevzete obveznosti, za 20 % so bile podpisane pogodbe z upravičenci, 5 % pa je bilo izplačanih upravičencem; ugotavlja, da tri države članice do konca novembra 2015 še niso prevzele nikakršnih obveznosti za sredstva (Španija, Irska in Združeno kraljestvo);

163.  je seznanjen s predhodnimi rezultati izvajanja Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih v letih 2014 in 2015 ter dejstvom, da je 2,7 milijona udeležencev sodelovalo v dejavnostih ESS in pobude za zaposlovanje mladih, vključno z 1,6 milijona brezposelnimi in 700.000 neaktivnimi osebami;

164.  obenem obžaluje, da prva študija(26) kaže tudi na pomanjkanje učinkovitosti storitev in na pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov v nekaterih državah članicah;

Upravljavski in kontrolni sistemi (UKS)

165.  ugotavlja, da je šlo pri plačilih leta 2015 v več kot 80 % za vmesna plačila za operativne programe iz programskega obdobja 2007–2013, za katere se je obdobje upravičenosti končalo 31. decembra 2015; vnaprejšnja plačila za programsko obdobje 2014–2020 so znašala približno 7,8 milijarde EUR;

166.  izraža zaskrbljenost zaradi nesprejemljivih zamud pri izplačilih pripravnikom, vključenim v instrument jamstva za mlade, v Italiji; poziva Komisijo, naj spremlja stanje in pripravi poseben akcijski načrt za države članice, ki se soočajo s tem problemom;

167.  potrjuje, da je Računsko sodišče pregledalo 223 transakcij (120 transakcij se je nanašalo na ESSR, 52 na Kohezijski sklad, 44 pa na ESS);

168.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je po podatkih Računskega sodišča ocenjena stopnja napake znašala 5,2% (leta 2014: 5,7%); je zaskrbljen, da je Računsko sodišče, enako kot prejšnja leta, ugotovilo, da so imeli nacionalni organi v 18 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih naredili upravičenci, dovolj informacij, da bi napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; poziva države članice, naj uporabijo vse informacije, da bi preprečevale, odkrivale in odpravljale napake; poziva Komisijo, naj preverja, ali države članice s pomočjo informacij preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo napake; če bi se vse te informacije uporabile, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje za 2,4 odstotne točke nižja(27);

169.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so bila na področju odhodkov ESSR/Kohezijskega sklada glavna tveganja za pravilnost po eni strani to, da upravičenci prijavijo stroške, ki so neupravičeni v skladu z nacionalnimi pravili o upravičenosti in/ali manj številnimi določbami o upravičenosti v uredbah EU o strukturnih skladih, po drugi strani pa neskladnost s pravili javnega naročanja EU/nacionalnimi pravili pri dodeljevanju pogodb; Komisija je tveganje za napake na tem področju ocenila med 3 % in 5,6 %;

170.  je seznanjen, da je na področju odhodkov ESS Računsko sodišče ugotovilo glavno tveganje za pravilnost, povezano z neopredmeteno naravo naložb v človeški kapital in s tem, da pri izvajanju projektov sodeluje več partnerjev, pogosto v manjšem obsegu; Komisija je tveganje za napake na tem področju ocenila med 3 % in 3,6 %;

171.  obžaluje, da je eden glavnih virov napak v zvezi z odhodki za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo še vedno kršenje pravil javnega naročanja; opozarja, da resno neupoštevanje pravil javnega naročanja vključuje neupravičene neposredne oddaje naročil, dodatna dela ali storitve, neupravičeno izključitev ponudnikov in primere navzkrižja interesov ter diskriminatorna merila za izbor; meni, da za boj proti zlorabam in napakam potrebujemo politiko popolne preglednosti v zvezi s podatki o izvajalcih in podizvajalcih;

172.  poudarja, da poenostavitev, vključno s poenostavljenim obračunavanjem stroškov, zmanjšuje tveganje za napake; opozarja pa na dejstvo, da so upravni organi zaskrbljeni zaradi dodatne delovne obremenitve, pravne negotovosti in tveganja, da bi lahko nepravilnosti veljale za sistemsko napako;

173.  je zadovoljen, da so letna poročila držav članic o nadzoru skozi leta postala zanesljivejša in da je Komisija le v 14 primerih (ESSR/Kohezijski sklad) za več kot 2 % povečala stopnjo napake, ki so jo sporočile države članice;

174.  obžaluje, da je bil GD REGIO primoran izdati 67 pridržkov (v prejšnjem letu 77) zaradi nezanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov v 13 državah članicah in pridržek v zvezi s čezmejnim programom med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo v sklopu instrumenta za predpristopno pomoč; od 67 programov s pridržkom se jih je 22 izvajalo v Španiji, 10 na Madžarskem in 7 v Grčiji; obenem se je ocenjeni finančni učinek teh pridržkov v zvezi z ESSR/Kohezijskim skladom zmanjšal z 234 milijonov EUR v letu 2014 na 231 milijonov EUR v letu 2015;

175.  obžaluje tudi, da je GD EMPL izdal 23 pridržkov (prejšnje leto 36) zaradi nezanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov v 11 državah članicah; je seznanjen s tem, da se je ocenjeni finančni učinek teh pridržkov v zvezi z ESS zmanjšal s 169,4 milijona EUR v letu 2014 na 50,3 milijona EUR v letu 2015;

176.  podpira načrte Komisije, ki meni, da je treba izboljšanje ocen učinka programov kohezijske politike uvrstiti med prednostne naloge(28); poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava ugotovitve vključiti v zakonodajo za naslednje programsko obdobje;

Instrumenti finančnega inženiringa

177.  ugotavlja, da so upravni organi držav članic poročali, da je ob koncu leta 2015 skupaj delovalo 1.052 instrumentov finančnega inženiringa (vključno s 77 holdinškimi skladi in 975 posebnimi skladi): 89 % je bilo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, 7 % za projekte razvoja mest in 4 % za sklade za energetsko učinkovitost/obnovljive vire energije;

178.  se zaveda, da so bili instrumenti finančnega inženiringa oblikovani v 25 državah članicah (vse države članice razen Irske, Luksemburga in Hrvaške) in so prejeli finančno podporo iz 188 operativnih programov, tudi iz enega operativnega programa za čezmejno sodelovanje;

179.  potrjuje, da je skupna vrednost prispevkov iz operativnih programov za instrumente finančnega inženiringa znašala 16,9 milijarde EUR, vključno z 11,7 milijarde EUR iz strukturnih skladov (ESRR in ESS); prav tako priznava, da so plačila končnim prejemnikom ob koncu leta 2015 dosegla 12,7 milijarde EUR, pri čemer je bilo 8,6 milijarde EUR zagotovljene iz strukturnih skladov, kar pomeni, da je stopnja absorpcije dosegla skoraj 75 % zneska, ki se je iz operativnih programov izplačal instrumentom finančnega inženiringa;

180.  poudarja, da so prejemniki na Poljskem in Madžarskem ter v Italiji in Franciji največji upravičenci instrumentov finančnega inženiringa;

181.  se strinja s stališčem Računskega sodišča, da mora Komisija poskrbeti, da bodo vsi odhodki v zvezi s finančnimi instrumenti Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2007–2013 dovolj zgodaj vključeni v izjave o zaključku operativnih programov, da bodo lahko revizijski organi opravili preglede; poleg tega bi morala Komisija spodbujati vse države članice, ki so izvajale finančne instrumente, da zaradi zaključka operativnih programov opravijo posebne revizije izvajanja teh instrumentov;

182.  je močno zaskrbljen, da je finančna kompleksnost več kot 1.000 instrumentov finančnega inženiringa kriva za večino „proračunskih galaksij“, ki onemogočajo demokratično odgovornost;

Evropska investicijska banka

183.  je močno zaskrbljen zaradi v splošnem višjih stroškov in provizij za sklade, ki jih upravljata EIB/Evropski investicijski sklad in ki izvajajo finančne instrumente v deljenem upravljanju, kar so razkrile ugotovitve Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, in Računsko sodišče spodbuja k izvedbi podobne revizije za sedanje obdobje;

184.  poziva Komisijo, naj do junija vsako leto od leta 2018 naprej predstavi poročilo o izvajanju od začetka sedanjega večletnega finančnega okvira in trenutnem stanju, vključno z doseženimi rezultati, vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja in izvaja skupina EIB ter delujejo s sredstvi iz proračuna EU, da bi poročilo uporabili v postopku podelitve razrešnice;

Posebni primeri

185.  ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zaradi domnevnih nepravilnosti sprožil upravne preiskave, kot na primer v Nemčiji v zvezi s skupino Volkswagen zaradi škandala z emisijami, v Franciji v zvezi z Nacionalno fronto in njeno predsednico in na Češkem v zvezi s projektom, znanim pod imenom „štorkljino gnezdo“; poziva Komisijo, naj takoj po koncu preiskav obvesti pristojni odbor;

186.  je močno zaskrbljen, ker sta Računsko sodišče in GD REGION na Madžarskem odkrila resne nepravilnosti pri gradnji 4. linije podzemne železnice v Budimpešti; na podlagi upravne preiskave urada OLAF, ki se je začela leta 2012 in zaradi kompleksne narave primera končala šele pred kratkim, bo morala Komisija morda izterjati 228 milijonov EUR, Evropska investicijska banka pa bo morda morala izterjati 55 milijonov EUR; nepravilnosti pri upravljanju so bile odkrite na ravni projekta; poročilo urada OLAF o primeru predlaga tudi nadaljnjo sodno obravnavo na Madžarskem in v Združenem kraljestvu; poziva Komisijo, naj pristojni odbor redno obvešča o doseženem napredku in sprejetih ukrepih;

187.  obžaluje, da je romunski parlament sprejel dva odloka, ki bi utegnila preprečiti učinkovit boj proti korupciji ter omogočiti pomilostitev politikov, vpletenih v nezakonite dejavnosti; tovrstni novi zakonodajni ukrepi bi utegnili zelo negativno vplivati na prizadevanja Komisije za zaščito finančnih interesov Unije, saj je Romunija pomembna prejemnica sredstev iz strukturnih skladov; poziva Komisijo, naj pristojni odbor pravočasno pred glasovanjem o razrešnici za leto 2015 seznani z ukrepi, ki jih je sprejela za obravnavo tega primera;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

188.  ponavlja svojo zahtevo iz resolucije o podelitvi razrešnice Komisiji(29) za leto 2014, da bi morala Komisija vsem generalnim direktoratom naročiti, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v svoja letna poročila o dejavnostih;

189.  poziva Računsko sodišče, naj zaradi njihove finančne pomembnosti pri revizijski strategiji ločeno prikazuje sredstva za ESRR in Kohezijski sklad na eni ter Evropski socialni sklad na drugi strani;

190.  poziva Komisijo, naj:

–  okrepi upravljavske in nadzorne sisteme v 15 državah članicah(30), v katerih so bile odkrite pomanjkljivosti, in o prizadevanjih pisno poroča pristojnemu odboru pred oktobrom 2017;

–  pojasni razliko med vračljivim in nevračljivim DDV;

–  poroča o sproščenih sredstvih (država, sklad, znesek) po koncu finančnega obdobja 2007–2013;

–  v skladu s priporočilom Računskega sodišča pri predložitvi zakonodajnega predloga za naslednje programsko obdobje predlaga potrebne posodobitve oblike in mehanizma za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri tem pa upošteva tudi predloge skupine na visoki ravni, zadolžene za poenostavitev, da bi se povečal prispevek kohezijske politike k reševanju razlik in neenakosti med regijami ter državami članicami EU; poziva Komisijo, naj v zgodnji fazi pripravi sporočilo o tem vprašanju;

–  za naslednje programsko obdobje določi kazalnike uspešnosti, ki jih bo laže upravljati in meriti, saj so za Parlament pregledi zakonitosti in pravilnosti enako pomembni kot uspešnost;

–  predvidi popolno preglednost in dostop do dokumentacije za infrastrukturna dela, ki jih financira Unija, pri tem pa naj posebno pozornost nameni podatkom o pogodbenih izvajalcih in podizvajalcih;

191.  v celoti podpira mnenje komisarja Oettingerja, da je treba dolgoročno ponovno vključiti finančne instrumente in „proračune v senci“ pod okrilje proračuna Unije, saj bi to pomenilo, da Komisija odgovarja Parlamentu; poziva Komisijo, naj pred novembrom 2017 pripravi sporočilo o tem vprašanju;

Skupna kmetijska politika

192.  opozarja, da so sheme neposredne pomoči, uvedene z reformo skupne kmetijske politike leta 2013, začele veljati šele v letu zapadlosti 2015 in da se poročilo nanaša na odhodke v proračunskem letu 2015, povezane s prošnjami za neposredno pomoč, ki so bile vložene v letu 2014, torej zadnjem letu stare sheme skupne kmetijske politike;

Vprašanja skladnosti

193.  poudarja, da ocenjena stopnja napake Računskega sodišča v proračunskem letu 2015 za razdelek večletnega finančnega okvira 2 „Naravni viri“ znaša 2,9 %; ugotavlja, da je stopnja podobna tisti iz leta 2014, če se upošteva sprememba pristopa Računskega sodišča k napakam v zvezi z navzkrižno skladnostjo, ki niso več vključene v stopnjo napake;

194.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o prožnejši in učinkovitejši uporabi pravila notranje mobilnosti predstavnikov vodstvenih položajev, med drugim kadar sovpadajo okoliščine dolgega ostajanja na položaju, stalnih visokih stopenj napak, ki jih izpostavi Računsko sodišče, in trajnega pridržka glede rezultatov upravljanja zadevnih služb, s čimer bi povečali zanesljivost in odgovornost predstavnikov na visokih položajih;

195.  poudarja, da ocenjena napaka Računskega sodišča v zvezi s tržno in neposredno podporo znaša 2,2 %, kar je nekoliko nad pragom pomembnosti 2 % (enaka stopnja kot leta 2014), medtem ko na področju razvoja podeželja in drugih politik ocenjena stopnja napake ostaja s 5,3 % visoka, a vseeno nižja od 6 %, kolikor je znašala ocena iz prejšnjega leta;

196.  poudarja, da je skoraj do vseh napak na področju neposredne podpore prišlo zaradi previsokih zneskov pri navedbi upravičenih zemljišč, čeprav se je zanesljivost podatkov v identifikacijskem sistemu za zemljišča v zadnjih letih vseskozi izboljševala, in izpostavlja, da je bilo na področju razvoja podeželja polovica napak posledica neupravičenosti upravičenca ali projekta, 28 % težav pri javnih naročilih in 8 % kršitev kmetijskih in okoljskih obveznosti;

197.  močno obžaluje, da nacionalni organi na obeh področjih, tako v zvezi z neposredno podporo kot razvojem podeželja, niso zmanjšali stopnje napake v bližino ali pod prag pomembnosti(31), saj so imeli bodisi dovolj informacij, da bi lahko odkrili napako, ali pa so napako zakrivili sami; poziva države članice, naj uporabijo vse razpoložljive informacije, da bi preprečile, odkrile in popravile kakršne koli napake ter ustrezno ukrepale;

198.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija občutno zmanjšala število nerešenih postopkov potrjevanja skladnosti, in sicer s 192 v letu 2014 na 34 v letu 2015, in da po spremembi zakonodaje, ki je bila namenjena poenostavitvi postopka, zdaj zaradi upoštevanja notranjih in zunanjih rokov natančneje spremlja ciklus revizij;

Organi upravljanja

199.  obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti pri nekaterih osrednjih nadzornih funkcijah plačilnih agencij v državah članicah, ki so povezane z:

a)  za EKJS:

*   v zvezi z LPIS z upravnimi kontrolami;

*  kakovostjo inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

*  pomanjkljivo doslednostjo pri opredeljevanju parametrov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč (DKOS) ter

*  postopki izterjave nepravilnih plačil;

b)  za podporo za razvoj podeželja:

*  s pomanjkljivostmi pri upravnih pregledih, povezanih s pogoji za upravičenost, zlasti na področju javnih naročil;

c)  v zvezi z navzkrižno skladnostjo z zanesljivostjo kontrolnih statističnih podatkov in vzorčenja;

Zanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice

200.  ugotavlja, da so v letu 2015 certifikacijski organi prvič morali ugotoviti zakonitost in pravilnost odhodkov; obžaluje, da se je Komisija lahko le delno opirala na delo teh organov, saj so bile opazne očitne pomanjkljivosti v metodologiji in izvajanju, na primer:

*   neustrezne revizijske strategije;

*   premajhni vzorci;

*   nezadostne veščine in pomanjkljivo strokovno znanje revizorjev certifikacijskih organov;

201.  močno obžaluje, da je še vedno opaziti težave z zanesljivostjo podatkov, ki jih sporočajo države članice, na primer:

a)  pri neposrednih plačilih:

*  GD AGRI je opravil prilagoditve (povečanja) za 12 od 69 plačilnih agencij s stopnjo napake nad 2 %, (pri čemer pa nobena ni presegala 5 %), medtem ko je zgolj ena plačilna agencija oddala izjavo s pridržki;

*  GD AGRI je izdal pridržke za 10 plačilnih agencij: 3 za Španijo, po enega za Francijo, Bolgarijo, Ciper, Italijo (Kalabrija), Romunijo ter po enega za Španijo in Francijo v zvezi s programom POSEI (Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et à l'Insularité za najbolj oddaljene regije);

b)  za podeželje:

*  GD AGRI je opravil prilagoditve (povečanja) za 36 od 72 plačilnih agencij, v 14 primerih pa je bila prilagojena stopnja napake nad 5%;

*  GD AGRI je izdal pridržke za 24 plačilnih agencij iz 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija (4 plačilne agencije), Latvija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Švedska, Španija (3 plačilne agencije) in Združeno kraljestvo (2 plačilni agenciji);

*  GD AGRI je prav tako izdal pridržke v zvezi z javnimi naročili v dveh državah članicah: Nemčiji in Španiji;

202.  poudarja, da se za Evropski kmetijski jamstveni sklad stopnja napake, ki jo je ugotovil GD AGRI, razlikuje od stopnje napake iz podatkov Računskega sodišča(32), medtem ko je za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prilagojena stopnja napake 4,99 %, ki jo je navedel GD AGRI, v grobem v skladu z ocenjeno stopnjo napake Računskega sodišča;

Vprašanja uspešnosti

203.  ugotavlja, da je Računsko sodišče enako kot leta 2014 preučilo vprašanja uspešnosti izbranih transakcij na področju razvoja podeželja, in je zaskrbljen nad dejstvom, da pri 44 % projektov ni bilo zadostnih dokazov za upravičenost stroškov, pa tudi nad pomanjkljivostmi pri izbiri ukrepov in projektov, vključno z ohlapnimi povezavami s cilji programa Evropa 2020; poziva Evropsko komisijo, naj sprejme vse možne ukrepe za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja;

Ključni kazalniki uspešnosti

204.  je zaskrbljen zaradi zanesljivosti podatkov, na podlagi katerih Komisija meri ključni kazalnik uspešnosti 1, kakor ga je opredelil GD AGRI, o faktorskem dohodku v kmetijstvu; verjame, da trenutni trend kmetovanja ob delu zaradi nizkih cen primarnih proizvodov ni ustrezno upoštevan, in zlasti ugotavlja, da:

a)  Komisija ne more posredovati natančnih podatkov o kmetih, ki so v letu 2015 opustili dejavnost zaradi krize v sektorju mleka in svinjine, saj „nima na voljo podatkov o novih kmetih niti o številu kmetov, ki so zapustili sektor“ (pisni vprašanji 1 in 3 na zaslišanju komisarja Hogana 29. novembra 2016);

b)  je leto 2013 zadnje leto, za katerega so na voljo podatki o številu kmetij: 10.841.000 kmetij z enim kmetom;

c)  je v okviru prvega stebra SKP v letu 2015 prejelo podporo 7.246.694 kmetov iz EU in 127.268 prejemnikov, ki so prejeli podporo v okviru drugih tržnih ukrepov;

d)  faktorski dohodek v kmetijstvu se izračuna za „letno delovno enoto“, ki ustreza delu, ki ga opravi ena oseba, zaposlena za poln delovni čas v kmetijskem podjetju, pri čemer je skupna kmetijska delovna sila v EU-28 v letu 2013 ustrezala 9,5 milijona letnim delovnim enotam, od česar je bilo 8,7 milijona (92 %) redno zaposlenih(33)(34);

e)  je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 1/2016 prišlo do zaključka, da sistem Komisije za merjenje smotrnosti SKP v zvezi z dohodki kmetov ni dovolj dobro zasnovan, kakovost in količina statističnih podatkov, ki se uporabljajo za analizo dohodkov kmetov, pa ima pomembne omejitve;

205.  se boji, da Komisija ni dovolj dobro opremljena, da bi lahko vsako leto pripravila celovite podatke o ključnem kazalniku uspešnosti 1 ter posledično natančno in celovito spremljala razvoj dohodkov kmetov;

206.  meni, da ključni kazalnik uspešnosti 4 o stopnji zaposlenosti v razvoju podeželja ni relevanten, glede na to, da nanjo ne vplivajo zgolj ukrepi SKP in da je cilj ohranjanja in ustvarjanja delovnih mest na podeželju naveden tudi v več drugih instrumentih, predvsem drugih skladih ESI;

Poštena SKP

207.  poudarja, da so pri povprečnih dohodkih kmetov ogromne razlike med državami članicami ((35)), in opozarja, da je lani Parlament ugotovil, da je „nevzdržno, da ima 44,7 % vseh kmetij v Uniji dohodek nižji od 4000 EUR letno, da v povprečju 80 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP prejema približno 20 % plačil in da 79 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP prejme 5000 EUR ali manj letno“(36);

208.  ugotavlja, da je generalni direktor GD AGRI eno stran letnega poročila o dejavnostih za leto 2015 namenil trendom pri porazdelitvi neposrednih plačil, in ponovno poudarja, da lahko države članice po lastni presoji uporabijo možnosti za prerazporeditev subvencij v okviru SKP, uvedenih z reformo SKP leta 2013;

209.  meni, da neposredna plačila ne morejo v celoti odigrati vloge mehanizma varnostne mreže za stabilizacijo dohodka kmetij, zlasti manjših, saj zaradi trenutne porazdelitve plačil 20% vseh kmetij v EU prejme 80% vseh neposrednih plačil, kar ne odraža stopnje proizvodnje in je posledica tega, da države članice pri plačilih še naprej izhajajo iz zgodovinskih meril, čeprav priznava, da je velikost kmetije, torej ali gre za majhno ali veliko kmetijo, odvisna od države članice; meni, da večje kmetije v obdobju nestabilnosti dohodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo dohodkov kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so lahko bolj odporne; meni, da bi uvedba zgornje meje za neposredna plačila, kot jo je sprva predlagala Evropska komisija in podprl Evropski parlament, lahko zagotovila zadostna finančna sredstva, da bi bila SKP pravičnejša;

Biogorivo

210.  poudarja, da glede na ugotovitve Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 18/2016 o sistemu EU za certificiranje trajnostnih biogoriv certifikacijski sistem EU ni povsem zanesljiv in je izpostavljen goljufijam, saj je Komisija odobrila različne prostovoljne sheme brez ustreznega postopka preverjanja, s katerimi bi se zagotovilo, da biogorivo, proizvedeno iz odpadkov, dejansko izvira iz odpadkov;

Poenostavitev

211.  vztraja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 25/2016 preverilo, ali je LPIS državam članicam omogočal, da so zanesljivo preverile izmero in upravičenost zemljišč, ki so jih prijavili kmetje, ter ali se je sisteme prilagajalo, da bi ustrezali zahtevam SKP za obdobje 2014–2020, zlasti v zvezi z obveznostmi zelene komponente;

212.  je zaskrbljen zaradi zaključka Računskega sodišča, da je bilo maja 2015 opravljenih šest pomembnih sprememb, ki bi utegnile vplivati na LPIS, in da je zapletenost pravil in postopkov, potrebnih za spremembe, še dodatno povečala upravno obremenitev držav članic;

Češka plačilna agencija

213.  poziva Komisijo, naj pospeši postopek potrjevanja skladnosti, ki ga je začela 8. januarja 2016, da bi pridobila natančne in točne informacije o nevarnosti navzkrižja interesov pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu v Češki republiki; ugotavlja, da mora plačilna agencija odpraviti navzkrižje interesov, sicer ji lahko pristojni organ odvzame akreditacijo ali Komisija naloži finančne popravke, in poziva Komisijo, naj Parlament brez odlašanja obvesti, če bo GD AGRI uradu OLAF ob koncu kakršnega koli postopka potrjevanja skladnosti posredoval informacije o morebitnih primerih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese EU;

Poizvedba glede potrditve skladnosti

214.   meni, da bi morala Komisija poenostavitev SKP in zmanjšanje upravne obremenitve upravičencev in plačilnih agencij v prihodnjih letih uvrstiti med prednostne naloge; meni tudi, da bi morala Komisija stremeti k ohranitvi pozitivnega trenda pri učinkovitosti upravljanja SKP in stopenj napak v SKP, pri tem pa se osredotočati na ohranjanje korektivne zmogljivosti in korektivne ukrepe držav članic ter se vzdržati sprožitve ali nadaljevanja manj pomembnih poizvedb glede potrditve skladnosti;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

215.  poziva Komisijo, naj:

a)  si še naprej prizadeva za ukrepanje v primerih, v katerih nacionalna zakonodaja ni v skladu z zakonodajo Unije, vključno z vsemi pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo, zlasti ustavitvijo plačil;

b)  vsako leto spremlja rezultate ocen kakovosti LPIS, ki jih izvajajo države članice, ter preveri, ali vse države članice z negativno oceno dejansko sprejmejo potrebne popravljalne ukrepe;

c)  znova preuči pravni okvir LPIS, da bi za naslednje obdobje skupne kmetijske politike poenostavila in racionalizirala nekatera pravila, povezana s tem sistemom, npr. s ponovnim razmislekom, ali sta dvoodstotni prag stabilnosti in pravilo 100 dreves potrebna;

d)  zagotovi, da bodo vsi akcijski načrti držav članic za obravnavo napak na področju razvoja podeželja vključevali uspešne ukrepe na področju javnega naročanja;

e)  spremlja in dejavno podpira certifikacijske organe pri izboljševanju njihovega dela in metodologije v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov ter zlasti pri podajanju kakovostnih in obsežnih mnenj o zakonitosti in pravilnosti odhodkov SKP, da lahko Komisija na podlagi teh mnenj ugotovi zanesljivost kontrolnih podatkov plačilnih agencij oziroma po potrebi oceni potrebne prilagoditve stopnje napake plačilnih agencij, da bi se pri odhodkih za kmetijstvo izvajal enoten revizijski pristop;

f)  posodobi revizijski priročnik GD AGRI z vključitvijo podrobnih revizijskih postopkov in zahtev v zvezi z dokumentacijo za preverjanje podatkov, ki jih predložijo države članice in ki se uporabljajo za izračun finančnih popravkov;

g)  sprejme potrebne ukrepe, da bi od držav članic pridobila natančne in celovite podatke o številu kmetov v EU in o dohodkih kmetov, da bi resnično merila in spremljala ključni kazalnik uspešnosti 1, omenjen v letnem poročilu o dejavnostih generalnega direktorja GD AGRI, ki zadeva kmetijski dohodek;

h)  ponovno opredeli ključni kazalnik uspešnosti 4, ki zadeva zaposlovanje na podeželju, da bi poudarila poseben učinek ukrepov SKP na zaposlovanje na teh območjih;

i)  sproži redne razprave med državami članicami in Svetom glede izvajanja določb za prerazporejanje neposrednih plačil med upravičence, sprejetih z reformo SKP leta 2013, in v celoti poroča o napredku na tem področju v letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI; (37)

j)  v kontekstu svojih razmišljanj o poenostavljeni in posodobljeni SKP oceni, ali je shema neposrednih plačil ustrezno zasnovana za stabilizacijo dohodkov vseh kmetov ali če bi drugače zasnovana politika oziroma način razporejanja neposrednih plačil utegnil privesti do boljšega prilagajanja javnih sredstev za te cilje;

k)  občutno spremeni sistem certificiranja trajnostnih biogoriv in zlasti učinkovito preverja, da evropski pridelovalci surovin za biogoriva izpolnjujejo okoljske zahteve Unije na področju kmetijstva in zagotavljajo zadostne dokaze glede izvora odpadkov in ostankov, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, ter oceni, če upravljanje prostovoljnih shem zmanjšuje tveganje navzkrižja interesov;

l)  odpravi prag, pod katerim v razponu od 50.000 do 100.000 EUR ni treba izvajati poizvedb glede potrditve skladnost v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013(38);

m)  ponovno razmisli o uvedbi zavezujoče zgornje meje za neposredna plačila;

Evropa v svetu

Stopnje napak

216.  poudarja, da Računsko sodišče ugotavlja, da na porabo za „Evropo v svetu“ vpliva pomembna stopnja napake, pri čemer je ocenjena stopnja napake 2,8 %, (2,7 % leta 2014);

217.  obžaluje, da je bila pri izključitvi transakcij z več donatorji in transakcij v zvezi s proračunsko podporo ugotovljena 3,8-odstotna stopnja napake za specifične transakcije, ki jih neposredno upravlja Komisija (3,7 % leta 2015);

218.  je seznanjen, da bi v primeru, ko bi bile vse informacije, s katerimi razpolaga Komisija (in revizorji, ki jih imenuje Komisija), uporabljene za odpravo napak, stopnja napake za poglavje Evropa v svetu nižja za 1,6 odstotne točke; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive informacije, da bi preprečila, odkrila in popravila kakršne koli napake ter ustrezno ukrepala;

219.  poudarja, da so bile transakcije v zvezi s proračunsko podporo, ki jih je preverilo Računsko sodišče, brez napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo;

220.  poudarja, da najpomembnejša vrsta napake, ki predstavlja 33 % ocenjene stopnje napake, zadeva odhodke, ki jih ni bilo: t.j. odhodke, ki v trenutku, ko jih je Komisija sprejela in v nekaterih primerih obračunala, še niso nastali;

221.  poudarja, da najpogostejša vrsta napake, ki predstavlja 32 % ocenjene stopnje napake, zadeva neupravičene odhodke, t. j.

a)  odhodke, povezane z dejavnostmi, ki niso zajete v pogodbah, ali odhodke, ki so nastali zunaj obdobja upravičenosti;

b)  neupoštevanje pravila o poreklu;

c)  neupravičene davke in posredne stroške, ki so bili napačno zaračunani kot neposredni stroški;

Izjava o zanesljivosti

222.  spominja, da generalni direktor GD NEAR v svoji izjavi o zanesljivosti meni, da je pri obeh finančnih instrumentih, s katerima upravlja GD NEAR (evropski instrument sosedstva in instrument za predpristopno pomoč), finančna izpostavljenost zaradi zneska, pri katerem obstaja tveganje, pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, povprečna ugotovljena stopnja napake za celoten generalni direktorat pa znaša 1,12 %;

223.  obžaluje, da ta izjava ni skladna z revizijskim delom Računskega sodišča, in ugotavlja, da GD NEAR v svojem poročilu priznava, da je treba dodatno izboljšati pristop, ki ga uporablja;

224.  še zlasti ugotavlja, da je GD NEAR izračunal stopnjo preostale napake za 90 % svojih odhodkov in tako prišel do treh stopenj: stopnje preostale napake za neposredno upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč, stopnje preostale napake za posredno upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč in stopnje preostale napake za evropski instrument sosedstva, ki zajema vse načine upravljanja; za preostalih 10 % odhodkov je GD NEAR uporabil druge vire zagotovil;

225.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da izračun stopnje preostale napake za „posredno upravljanje, ki ga izvajajo države upravičenke“, ki združuje rezultate nestatističnega vzorčenja revizijskih organov z zgodovinsko stopnjo preostale napake, ki jo je izračunal GD NEAR, ni dovolj reprezentativen in ne zagotavlja natančnih informacij o znesku plačil, pri katerih obstaja tveganje; poudarja, da po mnenju Računskega sodišča obstaja tveganje, da je z izračunom stopnja napake prenizko ocenjena, kar utegne vplivati na zagotovilo generalnega direktorja;

226.  pozdravlja dejstvo, da je generalni direktor GD DEVCO končal nekdanjo prakso splošnega pridržka v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij za vse dejavnosti GD DEVCO in da je po priporočilih Parlamenta v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015 podal izjavo o zanesljivosti, v kateri razlikuje tveganja;

227.  je seznanjen, da je bil podan poseben pridržek za mirovno pomoč za Afriko zaradi slabosti pri kontroli, ki jih je ugotovila služba Komisije za notranjo revizijo; meni, da je bilo treba tak pridržek podati prej, saj so bile ugotovljene pomenjkljivosti prisotne že od vzpostavitve te pomoči leta 2004; poudarja, da je praksa splošnega pridržka za vse dejavnosti GD DEVCO očitno prispevala k premajhni preglednosti finančnega poslovodenja GD DEVCO;

228.  je seznanjen, da je GD DEVCO ocenil, da je tveganje visoko na dveh področjih porabe:

1)  pri nepovratnih sredstvih, za katera se uporablja neposredno upravljanje;

2)  pri posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami;vendar se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da bi bil lahko upravičen pridržek, kar zadeva posredno upravljanje z državami upravičenkami, še posebej, ker bi bila za nepovratna sredstva, ki jih posredno izvršujejo države upravičenke, potrebna podobna stopnja analize tveganja kot za nepovratna sredstva, ki se izvršujejo neposredno;

229.  poudarja, da ugotovitve Računskega sodišča (glej odstavke 48–50 poročila Računskega sodišča za leto 2015 o Evropskem razvojnem skladu) kažejo, da je bila popravna zmogljivost GD DEVCO precenjena, saj iz izračuna povprečnega letnega zneska izdanih nalogov za izterjavo za napake in nepravilnosti med letoma 2009 in 2015 niso bile izključene izterjave neporabljenega predfinanciranja in natečene obresti ter razveljavitve izdanih nalogov za izterjavo;

Slabosti v kontrolnih sistemih in sistemih preprečevanja

230.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti v kontrolnih sistemih Komisije, in sicer:

–  revizorji, ki so jih imenovali upravičenci, pri preverjanju odhodkov v nekaterih primerih niso odkrili napak, zaradi česar je Komisija sprejela neupravičene stroške;

–  odkrite so bile zamude Komisije pri potrditvi, odobritvi in plačilu odhodkov;

–  posebna pravila o stroških, določenih kot povprečnine ali na podlagi pavšalne stopnje, ki jih je pripravila Komisija v zvezi z instrumentom tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva), so bila oblikovana tako, da so ustvarjala tveganje, da bi imel partner države članice, ki izvaja pogodbo, dobiček.

Poročila o upravljanju zunanje pomoči

231.  ponovno obžaluje, da se poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravljajo vodje delegacij Unije, ne prilagajo k letnim poročilom o dejavnostih GD DEVCO in GD NEAR, kot določa 67.3 finančne uredbe; obžaluje, da se sistematično obravnavajo kot zaupna, čeprav člen 67.3 finančne uredbe določa, da se dajo na razpolago Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno;

232.  je seznanjen, da je GD NEAR prvič opravil analizo ključnih kazalnikov uspešnosti, zato ni mogoče sklepati o „trendih“, in ugotavlja, da za leto 2015 ni bilo izračunanih pet ključnih kazalnikov uspešnosti za GD NEAR;

233.  poudarja, da:

a)  se je uspešnost delegacij na splošno izboljšala, kar je mogoče izmeriti s povprečnim uresničevanjem meril po delegaciji;

b)  se je skupna vrednost portfelja projektov, s katerimi upravljajo delegacije, zmanjšala s 30 milijard EUR na 27,1 milijarde EUR, in da

c)  se je delež projektov s težavami pri izvajanju zmanjšal s 53,5 % na 39,7 %;

234.  poudarja, da gre pri 1) instrumentu za stabilnost, 2) instrumentu MIDEAST in 3) Evropskem razvojnem skladu še vedno za programe z zaskrbljujoče visokimi ravnmi težav pri izvrševanju ter da za nesprejemljive tri od štirih porabljenih eurov v okviru Evropskega razvojnega sklada obstaja tveganje, da ne bodo dosegli svojega cilja ali bodo zamujali;

235.  je seznanjen, da so vodje delegacij sporočili informacije o 3782 projektih z obveznostmi v znesku 27,41 milijarde EUR in da:

a)  je 800 projektov (21,2 %) v vrednosti 9,76 milijarde EUR (35,6 % celotnega portfelja projektov) izpostavljenih določeni vrsti tveganja pri realizaciji – bodisi predhodnega tveganja pri realizaciji ali sprotnega tveganja pri realizaciji; projekti, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada predstavljajo 72 % skupnega zneska, za katerega obstaja tveganje (7 milijard EUR);

b)  za 648 projektov (17,1 %) v vrednosti 6 milijard EUR (22 % celotnega portfelja projektov) obstaja tveganje zamud; projekti, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada predstavljajo dve tretjini vseh projektov z zamudo;

c)  za 1125 projektov (29,75 %) v vrednosti 10,89 milijarde EUR (39,71 %) obstaja tveganje, da ne bodo dosegli svojega cilja ali bo njihovo izvajanje zamujalo; Evropski razvojni sklad predstavlja 71 % od tega zneska 10,8 milijard EUR;

236.  pozdravlja, da je Komisija prvič povprašala vodje delegacij Unije o predhodnem tveganju pri projektih, kar lahko predstavlja prvi korak na poti v centraliziran proces obvladovanja tveganj; priporoča, naj Komisija na podlagi razpoložljivih informacij o zahtevnih področjih, na katerih utegnejo delovati delegacije, poglobi svoj dialog z delegacijami o tem, kako obvladovati tveganja v fazi izvajanja projektov;

237.  je seznanjen, da so štiri najmanj uspešne delegacije, za katere je odgovoren GD DEVCO, tiste v Jemnu, Srednjeafriški republiki, Gabonu in Mavretaniji, štiri najmanj uspešne delegacije, za katere je odgovoren GD NEAR, pa so tiste v Siriji, Egiptu, Albaniji in na Kosovu;

238.  pričakuje, da bo GD DEVCO napredoval pri uresničevanju naslednjih prednostnih nalog v letu 2016 in o tem poročal v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016:

a)  povečanje natančnosti finančnih napovedi o sklepih in pogodbah;

b)  povečanje odstotka plačil, opravljenih v obdobju 30 dni;

c)  povečanje učinkovitosti kontrol;

d)  izboljšanje uspešnosti vseh delegacij, ki so imele v letu 2015 manj kot 60 % svojih ključnih kazalnikov uspešnosti označenih „zeleno“, zlasti s sprejetjem akcijskih načrtov in informacijskih sistemov;

239.  pričakuje, da bo GD NEAR uresničil naslednje prednostne naloge v letu 2016 in o tem poročal v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016:

a)  uvedba petih ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih ni bilo v poročilu o upravljanju zunanje pomoči za leto 2015;

b)  izboljšanje možnosti spremljanja ključnih kazalnikov uspešnosti.

Poraba Unije za migracije in azil v državah sosedstva

240.  poudarja, da je pomemben vidik zunanjih odnosov Unije tudi to, da bi moral biti boj proti revščini namenjen tudi ustvarjanju pogojev za preprečevanje nenadzorovanega pritoka migrantov brez urejenega statusa v Evropo;

241.  podpira glavne ugotovitve v posebnem poročilu Računskega sodišča št. 9/2016 o porabi EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014 in predvsem poudarja, da sedanja razdrobljenost instrumentov ovira parlamentarni nadzor nad 1) načinom porabe sredstev in 2) ugotavljanjem odgovornosti, zato je težko natančno oceniti finančne zneske, dejansko porabljene za zunanje ukrepe na področju migracij.

Svetovna banka

242.  glede na zaskrbljujoče informacije, ki jih je 2. decembra 2016 objavil Politico, o „strahu pred navzkrižjem interesov v zvezi z Georgievo in Svetovno banko“ opozarja, da je Parlament v svoji zadnji resoluciji o razrešnici glede proračuna Komisije za leto 2014 pozval Komisijo, naj do konca leta 2017 pregleda kodeks ravnanja za komisarje in med drugim opredeli, kaj predstavlja navzkrižje interesov; poudarja, da brez podrobne opredelitve, kaj pomeni navzkrižje interesov, Parlament ne bo mogel pravilno, pošteno in dosledno presojati, ali obstaja dejansko ali možno navzkrižje interesov;

243.  meni, da bo verjetno nova shema financiranja, ki jo je Komisija sklenila s Svetovno banko(39), njen namen pa je nadomestiti pavšalno pristojbino za upravljanje s kompleksnejšo formulo in predvsem predvideti, da bi se utegnila za nekatere projekte, ki jih izvaja Svetovna banka, zaračunati pristojbina v višini 17% za stroške osebja in svetovalcev, škodila proračunu Unije in bi lahko povzročila, da bodo plačila presegala zgornjo mejo v višini 7 % za pristojbine za upravljanje, kar pa je v nasprotju s členom 124.4 finančne uredbe;

244.  poudarja, da se pristojbina za upravljanje, izplačana Svetovni banki, ne bo uporabila za razvojne in sodelovalne projekte; se sprašuje, zakaj bi morala Komisija plačevati Svetovni banki za bančne dejavnosti, ki so v središču njenega poslanstva.

Organizacija International Management Group (IMG)

245.  čestita Komisiji za rešitev zadeve T-381/15 z dne 2. februarja 2017; poziva k posredovanju informacije, katere pogodbe z organizacijo IMG se še izvajajo;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

246.  poziva:

–  GD DEVCO ter GD NEAR, naj izboljšata kakovost preverjanj odhodkov, ki jih naročijo upravičenci, in sicer z uvedbo novih ukrepov, kot sta uporaba tabel za oceno kakovosti dela revizorjev, ki jih naročijo upravičenci, in revizija nalog in pristojnosti revizorjev;

–  GD NEAR, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da je financiranje, ki se zagotavlja z instrumentom tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, skladno z načelom neprofitnosti in načelom dobrega finančnega poslovodenja;

–  GD NEAR, naj spremeni metodologijo za izračun stopnje preostale napake, da bi za plačila v okviru posrednega upravljanja instrumenta za predpristopno pomoč zagotovil statistično točne informacije o znesku, pri katerem obstaja tveganje;

–  GD DEVCO, naj spremeni oceno svoje prihodnje popravne zmogljivosti, tako da iz nje izključi izterjave neporabljenega predfinanciranja in natečenih obresti ter razveljavitve izdanih nalogov za izterjavo;

–  GD DEVCO in GD NEAR, naj objavita poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravijo vodje delegacij Unije in priložijo k letnim poročilom o dejavnostih, kakor predvideva člen 67.3 finančne uredbe, in v letnih poročilih o dejavnostih navedeta ukrepe, ki sta jih sprejela, da bi rešila težave z izvajanjem v delegacijah, zmanjšala zamude in poenostavila programe;

–  Komisijo, naj objavi izjave vodij delegacij Unije o zanesljivosti;

–  Komisijo, naj:

1)  pojasni cilje;

2)  razvije, razširi in izboljša okvir za merjenje uspešnosti politik na področju migracij in azila v državah sosedstva;

3)  ciljno usmeri razpoložljive finančne vire na jasno določene in količinsko opredeljene ciljne prednostne naloge in

4)  dodatno utrdi povezavo med razvojem in migracijami;

–  Komisijo, naj v kodeks ravnanja za komisarje vključi opredelitev navzkrižja interesov, naj temeljito premisli o potrebi, da se v sheme financiranja z mednarodnimi organizacijami in pooblaščenimi subjekti vključijo določbe o prejemkih osebja, povezanih z dejavnostmi, ki so v samem središču njihovega poslanstva, in da naj do konca leta 2017 Evropskemu parlamentu posreduje svoje premisleke v zvezi s tem, pa tudi v zvezi z učinkom uporabe nove politike za povračilo stroškov.

Migracije in varnost

247.  pozdravlja, da se je Računsko sodišče migracijske in varnostne politike – glede na politično občutljivost te teme – prvič lotilo v drugem delu poglavja 8 svojega letnega poročila; ugotavlja, da to področje z 0,8 milijarde EUR predstavlja majhen, a vse večji del proračuna Unije;

248.  obžaluje, da Računsko sodišče v zvezi s tem področjem politike ni omenilo nobene stopnje napake, medtem ko generalni direktor GD HOME v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015 ocenjuje, da stopnja preostale večletne napake za nepovratna sredstva, ki niso namenjena za raziskave in s katerimi neposredno upravlja GD HOME, znaša 2,88 %;

249.  se strinja s pomisleki Računskega sodišča glede tega, da revizije na področju solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov, ki jih je izvedla Komisija, niso obsegale preizkusov kontrol večine ključnih procesov in da zato obstaja tveganje, da je Komisija za nekatere letne programe z neuspešnimi kontrolnimi sistemi menila, da dajejo razumno zagotovilo, zato njene naknadne revizije ne bodo osredotočene nanje;

250.  želi spomniti, da je GD HOME za obdobje 2007–2013 odkril pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vračanje, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Sklada za zunanje meje v Češki republiki, Nemčiji, Franciji in na Poljskem;

251.  meni, da ključni kazalnik uspešnosti št. 1, vključen v letno poročilo o dejavnostih GD HOME za leto 2015, ni relevanten, saj upravljanje GD HOME ni bistveno vplivalo na stopnjo vračanja migrantov brez urejenega statusa v tretje države;

252.  obžaluje, da Komisija meni, da je težko, če ne nemogoče, pripraviti oceno stroškov, plačanih za migrante/prosilce za azil po državah, saj upravljanje migracijskih tokov zajema širok nabor dejavnosti(40);

253.  poziva Računsko sodišče, naj organu za proračunski nadzor v svojem letnem poročilu za leto 2016 sporoči najverjetnejšo stopnjo napake v zvezi z migracijsko in varnostno politiko in naj oceni zmogljivosti služb Komisije za odpravljanje napak na tem področju politike;

254.  je zaskrbljen zaradi nadzora sredstev za begunce, ki jih države članice pogosto dodelijo v izrednih razmerah, ne da bi pri tem upoštevale veljavne predpise; meni, da je ključnega pomena, da Komisija zagotovi bolj strog sistem nadzora, tudi zaradi zagotovitve spoštovanja človekovih pravic beguncev in prosilcev za azil.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

255.  priporoča, naj GD HOME:

a)  v svojem letnem poročilu o dejavnostih skrbno količinsko opredeli in analizira vrsto ugotovljenih napak in zagotovi več informacij o tem, kako zanesljive so njegove „zmogljivosti za odpravljanje napak“;

b)  pri upravljanju svojih sredstev spodbuja uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, uporabo pavšalnih zneskov in standardiziranih „stroškov na enoto“;

c)  skrbno upošteva pretekle izkušnje glede pomanjkljivosti, ugotovljenih pri upravljanju Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vračanje, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013;

d)  proračunskemu organu in organu za proračunski nadzor predloži kar najbolj natančne podatke o stroških, plačanih za migrante/prosilce za azil, ter tako konkretno utemelji zneske iz proračunskih zahtevkov za financiranje programov, ob hkratnem priznavanju neprecenljive vrednosti vsakega in vseh človeških življenj;

e)  preizkusi učinkovitost notranjih kontrolnih sistemov, ki jih države članice uporabljajo za programe SOLID, za večino ključnih procesov: izbirne postopke in postopke za oddajo javnega naročila, oddajo javnega naročila, spremljanje projektov, plačila in računovodstvo;

f)  zagotavlja in spodbuja večje sinergije med vsemi službami, pristojnimi za programe, ki bi lahko vplivali na migracijske tokove.

Uprava

256.  ugotavlja, da je uradnik lahko imenovan na delovno mesto višjega strokovnjaka ali višjega asistenta, ki odpira možnosti za napredovanje v razred AD 14 ali AST 11, in da, ko je uradnik imenovan na delovno mesto višjega strokovnjaka, ne obstaja možnost, da se ga vrne na delovno mesto administratorja; obžaluje nedoslednost med tem ukrepom in tistimi, ki so namenjeni zmanjšanju upravnih stroškov ali okrepitvi povezave med razredom in funkcijo; poziva Komisijo, naj to prakso prekine;

257.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je povprečno število let v istem razredu pred napredovanjem znižalo za stopnjo AD 11 in višje; ugotavlja, da je za razred AD 12, na primer, leta 2008 uradnik napredoval v povprečju le vsakih 10,3 let, medtem ko je leta 2015 napredoval vsakih 3,8 let, kar kaže, da so se napredovanja v višje plačne razrede pospešila; poziva Komisijo, naj upočasni napredovanja v razrede, višje od AD 11 ali AST 9;

258.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, in sicer razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile od leta 2004; pozdravlja, da je v Komisiji sestava uslužbencev iz držav članic, ki so se Uniji pridružile pred letom 2004 in od leta 2004, bolj uravnotežena; vendar poudarja, da so te države članice še vedno premalo zastopane na višji ravni uprave in vodstvenih položajih, kjer se pričakuje nadaljnji napredek;

259.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so v Luksemburgu zdravstvene storitve obračunane previsoko in da imajo zavarovanci skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij EU težave pri tem, da bi bili obravnavani pod enakimi pogoji kot luksemburški državljani; poziva institucije in zlasti Komisijo, naj v vseh državah članicah in zlasti v Velikem vojvodstvu Luksemburgu zahtevajo in zagotovijo izvajanje člena 4 Direktive 2011/24/EU, po katerem morajo države članice zagotoviti, da izvajalci zdravstvenih storitev na njihovem ozemlju pacientom iz drugih držav članic zaračunajo enake cene kot domačim pacientom; poziva jo tudi, naj v primeru nespoštovanja direktive naloži ustrezne kazni.

OLAF

260.  ugotavlja, da je kolegij komisarjev na podlagi zahteve belgijskih organov v okviru preiskave, povezane z zadevo „Dalli“, odvzel imuniteto generalnemu direktorju urada OLAF; meni da se generalni direktor sooča s trojnim navzkrižjem interesov:

–  medtem ko je kolegij odločal o odvzemu njegove imunitete, je generalni direktor proučeval možnost sprožitve preiskav urada OLAF proti članom Komisije;

–  ko je kolegij sprejel odločitev o odvzemu njegove imunitete, je generalni direktor sprožil sodni postopek proti Komisiji zaradi domnevne nepravilnosti pri sprejetju njene odločitve; hkrati je generalni direktor še vedno zastopal Komisijo v zadevah politike, povezanih z njegovim portfeljem;

–  po potrditvi odvzema njegove imunitete je belgijski javni tožilec sprožil preiskavo o vlogi generalnega direktorja v tej zadevi, obenem pa je javni tožilec ostal sogovornik generalnega direktorja urada OLAF za boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU v Belgiji;

meni, da bi lahko ta navzkrižja interesov škodovala ugledu urada OLAF in Komisije; zato poziva Komisijo, naj generalnemu direktorju urada OLAF odredi dopust do konca preiskave, ki jo izvajajo belgijski organi, in imenuje začasnega namestnika;

*  je osupel nad poročili, da je po izračunih urada OLAF „stalna malomarnost“ carinskih organov Združenega kraljestva prikrajšala EU za 1.987 milijard EUR prihodkov neobračunane carine na kitajsko blago in da je prefinjena mreža organiziranega kriminala odtujila 3,2 milijarde EUR od prihodka od davka na dodano vrednost večjih držav EU, kot so Francija, Nemčija, Španija in Italija;

*  poziva, naj se mu omogoči dostop do celotnega spisa o zadevi in se ga redno obvešča.

Kodeks ravnanja

261.  je trdno prepričan, da obstaja vse večja potreba po strogi etični ureditvi, da bi se upoštevala člena 17 PEU in 245 PDEU; vztraja, da dobro delujoči kodeksi ravnanja zahtevajo nenehno pozornost; poudarja, da je kodeks ravnanja učinkovit preprečevalni ukrep samo, če se pravilno uporablja in če se njegova skladnost sistematično preverja, ne le v primerih zapletov;

262.  je seznanjen s predlogom Komisije o reviziji kodeksov ravnanja za komisarje; vendar obžaluje, da je revizija omejena na podaljšanje obdobja mirovanja na tri leta le za nekdanjega predsednika Evropske komisije; poziva Komisijo, naj opravi revizijo kodeksa ravnanja za komisarje do konca leta 2017, tudi z izvajanjem priporočila Evropskega parlamenta o reformi ad hoc odbora za etiko, da bi razširili njegove pristojnosti in vključili neodvisne strokovnjake, opredelitvijo navzkrižja interesov ter uvedbo meril za oceno združljivosti zaposlitve po koncu mandata in podaljšanjem obdobja mirovanja na tri leta za vse komisarje;

263.  poudarja, da je pomemben korak v zvezi z navzkrižjem interesov povečanje preglednosti predsednika Evropske komisije, ad hoc odbora Komisije za etiko in generalnega sekretariata, kadar se proučujejo okoliščine morebitnih konfliktov; ugotavlja, da bo javnost lahko zahtevala odgovornost Komisije samo, če se bodo mnenja odbora za etiko objavljala proaktivno;

264.  poziva kolegij komisarjev, naj zdaj, ko je bilo dokončno oblikovano priporočilo o ad hoc odboru za etiko v primeru nekdanjega predsednika Komisije, sprejme sklep o posredovanju zadeve Sodišču Evropske unije, da bi o zadevi podalo mnenje.

Strokovne skupine

265.  pozdravlja sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije, vendar obžaluje, da Komisija ni organizirala celovitega javnega posvetovanja, čeprav so številne nevladne organizacije pokazale interes za to; ponovno poudarja, kako pomembno je oživiti udeležbo predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev na ključnih področjih, kot sta preglednost in delovanje evropskih institucij;

266.  želi spomniti, da pomanjkanje preglednosti negativno vpliva na zaupanje državljanov EU v institucije EU; verjame, da bo dejanska reforma sistema strokovnih skupin Komisije na podlagi jasnih načel preglednosti in uravnotežene sestave izboljšala razpoložljivost in zanesljivost podatkov, kar bo tudi povečalo zaupanje ljudi v EU;

267.  meni, da bi morala Komisija doseči napredek v smeri bolj uravnotežene sestave strokovnih skupin; obžaluje pa dejstvo, da še ni jasnega razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi interesi, da bi zagotovili najvišjo raven preglednosti in ravnovesja;

268.  želi spomniti, da sta tako Parlament kot tudi evropski varuh človekovih pravic Komisiji priporočila, naj objavi dnevne rede, referenčno gradivo, zapisnike s sej in razprave strokovnih skupin.

Posebni svetovalci

269.  poziva Evropsko komisijo, naj objavi imena, funkcije, razred in pogodbo (delovni čas, trajanje pogodbe, kraj dela) vseh posebnih svetovalcev; meni, da pri posebnih svetovalcih obstaja tveganje navzkrižja interesov; je trdno prepričan, da je treba navzkrižje interesov preprečiti, saj bi ogrozilo verodostojnost institucij; poziva Komisijo, naj objavi izjave o interesih posebnih svetovalcev.

Evropske šole

270.  ugotavlja, da so posamezne šole odgovorne za letne računovodske izkaze (ki predstavljajo „splošni okvir“); ugotavlja, da so razpoložljive odobritve v proračunu za leto 2015 znašale 288,8 milijona EUR, h katerim je Komisija prispevala 168,4 milijona EUR (58 %);

271.  je zgrožen, da je po vseh teh letih domnevnih reform Računsko sodišče še vedno zelo kritično do finančnega poslovodenja evropskih šol:

„II. Šole zaključnega računa niso pripravile v zakonitem roku. Ugotovljene so bile številne napake, ki so bile v večini popravljene (kot posledica revizije) v končni različici računovodskih izkazov. Gre za sistematične slabosti v računovodskih postopkih. (...)

IV. V sistemih za plačila dveh izbranih šol so bile odkrite znatne pomanjkljivosti: nobene samodejne povezave med računovodskim in plačilnim sistemom in nobenega strogega ločevanja nalog, plačil, izvršenih izven računovodskega sistema, sistem ni samodejno zavrnil ter slaba raven nadzora na splošno. Te pomanjkljivosti pomenijo precejšnje tveganje glede zakonitosti in pravilnosti plačil.

V. Sodišče je odkrilo več pomembnih pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil, ki bi utegnile ogroziti načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

VI. V nekaj primerih pa Računsko sodišče ni našlo dokazov kvalifikacij zaposlenega osebja in je ugotovilo opustitve v njihovih osebnih spisih.

VII. Zaradi tega Računsko sodišče ni moglo potrditi, da je bilo finančno poslovodenje dobro.“

272.  obžaluje, da „[...] Računsko sodišče ni moglo potrditi, da je bilo finančno poslovodenje dobro“;

273.  obžaluje tudi, da je Komisija v skladu z ugotovitvami Računskega sodišča in zaradi primera suma goljufije, ki se je zgodila med letoma 2003 in 2012, ponovno izrazila pridržek glede tveganja za ugled glede plačil;

274.  opozarja, da so proračunska sredstva, dodeljena sistemu evropskih šol, znatno večja od proračunskih sredstev dodeljenih vsem razen dveh od 32 agencij; meni, da bi bilo treba finančno odgovornost sistema evropskih šol dvigniti na raven, ki bo primerljiva ravni odgovornosti evropskih agencij, tudi z namenskim postopkom podelitve razrešnice za sredstva v višini 168,4 milijona EUR, ki so mu bila dana na voljo;

275.  opozarja, da je Parlament v postopku podelitve razrešnice Komisiji za leto 2010 že izrazil pomisleke glede „strukture sprejemanja odločitev in financiranja Konvencije o evropskih šolah“ in je zahteval, da Komisija „skupaj z državami članicami preuči možnost revizije te konvencije in [...] do 31. decembra 2012 poroča o doseženem napredku“; ugotavlja, da Parlament poročila o napredku nikoli ni prejel;

276.  ugotavlja, da postaja trenutna finančna in organizacijska kriza v sistemu evropskih šol vse resnejša zaradi načrtov za odprtje pete šole v Bruslju in možnih posledic odstopa ene države članice od konvencije o evropskih šolah v prihodnosti; dvomi, da ima sistem evropskih šol, kot je trenutno organiziran in financiran, sredstva za pokritje načrtovane širitve na pet šol v Bruslju; opozarja, da bi to lahko v prihodnosti ustvarilo še večje težave s preobremenitvijo nekaterih jezikovnih oddelkov, ki imajo v okviru trenutnih modelov upravljanja s človeškimi viri na voljo zmogljivost za pokritje le štirih (v primeru nemških jezikovnih oddelkov) ali treh (v primeru angleških jezikovnih oddelkov) bruseljskih šol;

277.  meni, da je nesprejemljivo, da predstavniki držav članic še naprej podeljujejo razrešnico evropskim šolam, čeprav Komisija, ki plača 58 % letnega proračuna, in Računsko sodišče to odsvetujeta;

278.  v celoti podpira 11 priporočil, ki jih je v poročilu o zaključnem računu evropskih šol za leto 2014 z dne 11. novembra 2015 izdalo Računsko sodišče in ki se nanašajo na računovodstvo, uslužbence, postopek javnega naročanja, kontrolne standarde in vprašanja v zvezi s plačili;

279.  pozdravlja posodobljeni akcijski načrt GD za človeške vire in varnost, ki bo omogočil obravnavanje pridržka Komisije in ugotovitev Računskega sodišča;

280.  poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo za Parlament in Svet, ki bo odražalo način, na katerega bi lahko upravno strukturo evropskih šol najbolje preoblikovali pred novembrom 2017;

281.  poziva Komisijo, naj opravi svojo vlogo v vseh vidikih procesa reforme, ki zajema vodstvena, finančna, organizacijska in pedagoška vprašanja; poziva Komisijo, naj vsako leto Parlamentu predloži poročilo z oceno napredka na teh področjih, da bi zagotovila, da bodo lahko njegovi ustrezni odbori nadzorovali upravljanje šolskega sistema in ocenili, kako ta uporablja sredstva, ki so sistemu dana na voljo iz proračuna Unije; poziva ustreznega komisarja, naj se tej zadevi pozorno posveti, ter ga posebej vabi k osebni udeležbi na polletnih sestankih sveta guvernerjev; znova poudarja stališče Parlamenta, da je „obsežen pregled“ sistema evropskih šol nujno potreben; poziva k predložitvi prvega osnutka zadevnega pregleda do 30. junija 2017.

Mnenja odborov

Zunanje zadeve

282.  pozdravlja doseženi napredek, vendar ugotavlja, da Komisija za 6 od 10 civilnih misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) še vedno ni potrdila, da so v skladu s členom 60 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pospeši postopke in v skladu s priporočilom Računskega sodišča akreditira vse civilne misije SVOP, da bodo lahko izvrševale proračun v okviru posrednega upravljanja;

283.  pozdravlja oblikovanje platforme za podporo misijam, katere cilj je zmanjšati upravno obremenitev in povečati učinkovitost civilnih misij SVOP; obžaluje njeno omejeno velikost in obseg ter ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri vzpostavljanju centra skupnih služb, ki bi s centralizacijo vseh podpornih storitev za misije, ki jih ni treba zagotavljati lokalno, ustvaril dodatne prihranke in povečal učinkovitost;

284.  ponovno izraža stališče, da je treba finančna pravila Unije bolje prilagoditi posebnostim zunanjega delovanja, vključno s kriznim upravljanjem, in poudarja, da je treba pri potekajoči reviziji finančne uredbe poskrbeti za večjo prilagodljivost;

285.  izraža zaskrbljenost, ker ni neposrednih nadzornih instrumentov za uporabo makrofinančne pomoči v tretjih državah, ki to pomoč prejemajo; poziva Komisijo, naj tovrstno pomoč natančneje poveže z merljivimi parametri;

286.  prav tako pozdravlja priporočila Računskega sodišča iz njegovega posebnega poročila št. 13/2016 o pomoči EU za krepitev javne uprave v Moldaviji in posebnega poročila št. 32/2016 o pomoči EU za Ukrajino; meni, da bi morala EU v celoti uporabiti vzvod, ki ga ponuja pogojevanje, in zagotoviti ustrezno spremljanje izvajanja sprejetih reform, s čimer bi pozitivno prispevala h krepitvi demokratične prakse v Moldaviji in Ukrajini.

Razvoj in sodelovanje

287.  v tem okviru pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2016 o porabi Unije na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva; opozarja na njegovo ugotovitev, da poraba Unije na področju zunanjih migracij ni bila učinkovita, da njenih rezultatov ni mogoče izmeriti, da pristop Komisije, ki naj bi zagotovil pozitiven potek migracij, ni jasen, da ima podpora za vračanje in ponovni sprejem zelo majhen učinek in da spoštovanje človekovih pravic migrantov, ki naj bi bilo osnova vseh ukrepov, še vedno obstaja samo na papirju in se le redko uresniči v praksi;

288.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2016 o porabi za humanitarno pomoč na območju Velikih jezer; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da je Komisija na splošno uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti; poudarja, da je ta pomoč pravo nasprotje porabi na področju migracij, in meni, da je to še en dokaz, da dobro načrtovane razvojne politike prinašajo veliko boljše rezultate kot kratkoročni migracijski aktivizem;

289.  je zaskrbljen, ker je mogoče v zadnjih predlogih Komisije opaziti jasno težnjo, da se v zvezi z upravičenimi odhodki uradne razvojne pomoči in državami, upravičenimi do pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ne upoštevajo pravno zavezujoče določbe Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(41); opozarja, da je zakonitost izdatkov Unije eno ključnih načel dobrega finančnega poslovodenja in da politični dejavniki ne bi smeli imeti večje teže kot jasne pravne določbe, če Komisija želi ohraniti verodostojnost v zvezi z vprašanji pravne države; v zvezi s tem Komisijo spominja na nedavno sodbo Sodišča Evropske unije(42) o sodelovanju z Marokom in vprašanju Zahodne Sahare, v kateri je razsodilo, da je Unija ves čas kršila mednarodno pravo;

290.  podpira uporabo proračunske podpore, toda poziva Komisijo, naj razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči s pomočjo proračunske podpore, oceni in opredeli na bolj jasen način za vsak primer posebej ter predvsem okrepi kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi možne uporabe proračunske podpore v državah, kjer ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

291.  poziva Komisijo, naj za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustanavljanju in utrjevanju demokratičnih institucij, izkoreninjenju korupcije, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije; poudarja, da lahko pristop pozitivne pogojenosti skupaj z močno osredotočenostjo na financiranje manjših programov podeželskih skupnosti prinese resnične spremembe in zagotovi, da se bo davkoplačevalski denar Unije porabljal na bolj trajnosten način;

292.  obžaluje, da pred ustanovitvijo nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko ni bilo posvetovanja s Parlamentom poziva k odločnejšim prizadevanjem za preglednost pri sprejemanju odločitev o projektih skrbniškega sklada EU, poudarja, da še vedno ni ustreznega načina za redno posvetovanje s Parlamentom, in obžaluje, da v zvezi s tem še niso bili sprejeti ukrepi.

Zaposlovanje in socialne zadeve

293.  je seznanjen s priporočilom Sodišča, naj Komisija uporabi izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, ter poroča o usmerjeni analizi nacionalnih pravil o upravičenosti za programsko obdobje 2014–2020, na podlagi tega pa naj zagotavlja smernice državam članicam v zvezi s poenostavljanjem in preprečevanjem nepotrebnih zapletenih in obremenjujočih pravil;

294.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi programe financiranja Unije vključila v letno študijo bremena, kot je bilo to dogovorjeno z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; poudarja, da bi z uvedbo letnih ciljev za zmanjšanje bremena, ki vključuje programe financiranja EU, izboljšali skladnost, kar bi prispevalo k zmanjšanju stopnje napak;

295.  pozdravlja večjo osredotočenost na rezultate programskega obdobja 2014–2020; vendar meni, da bi z nadaljnjim razvojem kazalnikov rezultatov in sistemov spremljanja prispevali k ustrezni finančni odgovornosti ter povečali učinkovitost prihodnjih operativnih programov.

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

296.  je zadovoljen z delom petih decentraliziranih agencij, ki so v njegovi pristojnosti in ki opravljajo tehnične, znanstvene ali vodstvene naloge ter tako pomagajo institucijam Unije pri oblikovanju in izvajanju politik na področju okoljske in podnebne politike, javnega zdravja in varnosti hrane, prav tako pa je zadovoljen z načinom, na katerega te agencije izvršujejo svoje proračune;

297.  je zadovoljen s skupno stopnjo izvrševanja proračuna za delovanje programa LIFE+ v letu 2015, ki je znašala 99,95 % za obveznosti in 98,93 % za plačila; poudarja, da je LIFE+ prispeval k večji ozaveščenosti državljanov in njihovi udeležbi v zakonodaji in izvajanju okoljske politike Unije ter izboljšanemu upravljanju v tem sektorju; ugotavlja, da so bile leta 2015 prevzete obveznosti za nepovratna sredstva v višini 225,9 milijona EUR, 40 milijonov EUR je bilo porabljenih za finančne instrumente, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, 59,2 milijona EUR pa za ukrepe za podporo vlogi Komisije pri zagonu in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje; ugotavlja, da je bilo 10,2 milijona EUR porabljenih za upravno podporo programu LIFE in podporo Izvajalski agenciji za mala in srednja podjetja;

298.  je seznanjen, da je GD CLIMA stopnjo izvrševanja povišal na 99,9 % za 108.747.880 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti oziroma na 91,77 % za 47.479.530 EUR v odobritvah plačil ter da bi stopnja izvrševanja plačil dosegla 96,88 %, če ne bi upoštevali upravnih odhodkov;

299.  spodbuja proračunski organ, naj se v prihodnje osredotoči na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe z resnično dodano vrednostjo za Unijo; potrjuje, da je bilo izvršenih deset pilotnih projektov in pet pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 1.400.000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 5.599.888 EUR v odobritvah plačil;

300.  priznava, da je bila ocena drugega programa na področju zdravja (2008–2013) dokončana leta 2015; pozdravlja, da je bil leta 2015 tretji program na področju zdravja okrepljen, da bi podprli in spodbudili izmenjavo informacij in primerov dobre prakse v državah članicah, ki se srečujejo z izzivi zaradi sprejemanja večjega števila migrantov, prosilcev za azil in beguncev, zlasti glede priprav GD SANTE na osebno zdravstveno evidenco za oceno zdravja migrantov, ki bi se uporabljala na „žariščnih točkah“ in v sprejemnih centrih, ter dodatnih proračunskih sredstev za projekte, povezane z zdravjem migrantov.

Promet in turizem

301.  ugotavlja, da so bila leta 2015 prek sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih leta 2015 na podlagi pozivov za zbiranje ponudb, objavljenih v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope leta 2014, za 263 prometnih projektov namenjena sredstva v višini 12,8 milijarde EUR; ugotavlja tudi, da so sredstva v sklopu tega instrumenta ustvarila skupne naložbe v višini 28,3 milijarde EUR, pri čemer se je prispevek Unije kombiniral z regionalnimi proračuni in proračuni držav članic, pa tudi s posojili Evropske investicijske banke;

302.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na področju „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“, h kateremu spada promet, revidiralo zgolj sedem transakcij, za katere je odgovoren GD MOVE; ugotavlja, da je le ena revidirana transakcija vsebovala napake in da se te nanašajo na neupoštevanje pravil javnega naročanja;

303.  poudarja, da so v ocenjevalnem poročilu EIB za portfelj dela za infrastrukturo in inovacije navedeni geografska neravnovesja in sektorska zgoščenost, financiranje v sklopu tega dela pa se osredotoča predvsem na tri države članice (63 %); poziva Komisijo, naj nujno oceni učinek EFSI za celotno Unijo; obžaluje, da se EFSI ne uporablja v zadostni meri za financiranje inovativnih prometnih projektov za vse vrste prevoza, na primer za spodbujanje trajnostnih načinov prevoza ali nadaljnje spodbujanje procesa digitalizacije in neoviranega dostopa;

304.  obžaluje, da Komisija (GD MOVE) še ni pripravila uradnega konsolidiranega strateškega dokumenta za nadzor nad razvojem koridorjev osrednjega omrežja TEN-T; poziva Komisijo, naj sprejme tak strateški dokument za nadzorne dejavnosti in preglednost; opozarja, da preglednost in posvetovanje z vsemi deležniki prispevata k uspešnosti prometnih projektov;

305.  poudarja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 financirali iz več virov, med drugim iz instrumenta za povezovanje Evrope, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in sklada EFSI; zato poziva Komisijo, naj razvije sinergije, ki bodo tem različnim virom financiranja omogočile najučinkovitejše dodeljevanje razpoložljivih sredstev in njihovo kombinacijo; poziva Komisijo, naj letno pripravi in objavi, med drugim na svojih spletnih mestih, zlahka dostopne sezname prometnih, vključno z deleži posameznih načinov, in turističnih projektov, ki se sofinancirajo z omenjenimi skladi.

Regionalni razvoj

306.  poziva Komisijo prek skupine na visoki ravni(43), naj pri reviziji nacionalnih upravljavskih in kontrolnih sistemov posebno pozornost posveti nacionalnim pravilom o upravičenosti in državam članicam pomaga pri njihovi poenostavitvi, kar bo omogočilo spremembe; v zvezi s tem opozarja na pomen uporabe načela enotne revizije; poziva Komisijo, naj v preprostih in učinkovitih smernicah pojasni koncept povračljivega DDV, da bi preprečila različne razlage nepovračljivega DDV in neoptimalno rabo sredstev Unije; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj poskrbijo, da bodo upravičenci prejemali usklajene informacije glede pogojev financiranja, zlasti kar zadeva upravičenost odhodkov in ustrezne zgornje meje za povračilo sredstev;

307.  obžaluje, da so upravljavski organi v letu 2015 predložili manj zahtevkov za povračilo stroškov kot v letu 2014, zaradi česar se je vsota zahtevkov za povračilo stroškov zmanjšala s 23,2 milijarde EUR v letu 2014 na 10,8 milijarde EUR v letu 2015, pri čemer 2,8 milijarde EUR ostaja neizplačanih še od konca leta 2014; poudarja, da zamude pri izvrševanju proračuna v obdobju 2014–2020 ne bi smele biti večje kot v prejšnjih obdobjih, saj bi to vodilo h kopičenju neizplačanih zahtevkov ob koncu obdobja financiranja; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razmere pozorno spremlja in ustrezno prilagodi plačilni načrt;

308.  obžaluje, da do 30. junija 2016 direktiv o javnem naročanju še niso prenesle vse države članice, in poziva Komisijo, naj jim še naprej pomaga državam članicam povečati zmogljivosti za prenos teh direktiv, pa tudi za uresničitev vseh njihovih akcijskih načrtov o vnaprejšnji pogojenosti, ki je bistven pogoj za preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti; poudarja, kako pomembno je uresničiti akcijski načrt za javna naročila evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014–2020, da bi poenostavili, pospešili in uskladili elektronske postopke javnega naročanja;

309.  ugotavlja, da je povprečna stopnja izplačil za 1025 finančnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada konec leta 2014 znašala 57 %, kar je samo 10 % več kot v letu 2013; obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da je bilo obdobje upravičenosti za izplačila končnim prejemnikom v sklopu finančnih instrumentov podaljšano s sklepom Komisije, ne s spremembo uredbe; je zaskrbljen, da bi utegnilo Računsko sodišče vsa izplačila po 31. decembru 2015 obravnavati kot nepravilna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil velik delež začetnih donacij iz finančnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v programskem obdobju 2007–2013 porabljen za stroške upravljanja in provizije;

310.  pozdravlja pristop Računskega sodišča, ki se je osredotočilo na smotrnost, in meni, da je dobra praksa, če upravljavski organi opredelijo ustrezne kazalnike rezultatov za merjenje prispevka projektov k doseganju ciljev operativnih programov v skladu z merilom dodatnosti; poudarja, da je treba izboljšati komunikacijo; poziva Komisijo, naj poišče učinkovitejše komunikacijske kanale, da bo prispevala k prepoznavnosti naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva jo še, naj oblikuje omejeno število relevantnih kazalnikov, ki bodo olajšali merjenje smotrnosti;

311.  poziva Komisijo in države članice, naj čim bolje izkoristijo ozemeljske instrumente, tako da poskrbijo, da bo financiranje celostnih strategij za urbani razvoj odobreno, kar bo mestom omogočilo vlaganje v obsežne strategije, izkoriščanje sinergij med politikami in ustvarjanje dolgoročnih pozitivnih učinkov na rast in delovna mesta.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

312.  poziva Računsko sodišče, naj še naprej ločeno ocenjuje Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in razdelek 2, tudi po naslednjem proračunskem letu, saj ločene ocene omogočajo ciljne ukrepe za zmanjšanje zelo različnih stopenj napak;

313.  poziva Komisijo in organe držav članic, naj še naprej obravnavajo in zmanjšujejo zaplete glede neposrednih plačil, kjer je mogoče, zlasti kadar je pri upravljanju EKJS vključenih veliko različnih ravni;

314.  pozdravlja novo generacijo dodatnih finančnih instrumentov, vendar meni, da morajo imeti jasnejše cilje in da jih je treba na koncu obdobja izvajanja dovolj temeljito nadzorovati, da bo mogoče dokazati njihov učinek in da ne bodo povečali stopnje napake;

315.  poziva, naj bodo v nacionalnih plačilnih agencijah v državah članicah, ki v zadnjih treh letih niso izpolnile pričakovanj, namesto državljanov posamezne države članice odgovorni uradniki EU, ki že opravljajo te dejavnosti;

316.  opozarja na večletno naravo sistema za upravljanje kmetijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem direktive, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

317.  meni, da poenostavitev skupne kmetijske politike ne bi smela ogroziti trajnostne proizvodnje hrane, in poziva k ukrepom, ki bodo omogočili prehod na nizkoogljično gospodarstvo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju.

Ribištvo

318.  je zadovoljen, da je nadaljnje ukrepanje v zvezi s pridržki GD MARE iz njegovega letnega poročila za leto 2014, ki zadevajo sisteme upravljanja in kontrolne sisteme za programe Evropskega sklada za ribištvo (2007–2013), precej zmanjšalo število operativnih programov in zadevnih držav članic na samo pet;

319.  je prepričan, da sistem notranjih kontrol GD MARE daje zadostno zagotovilo za ustrezno upravljanje tveganj, povezanih z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij;

320.  pozdravlja dejstvo, da pri 12 transakcijah, ki se nanašajo zlasti na ribištvo in jih je revidiralo Računsko sodišče, niso bile odkrite količinsko opredeljive napake;

321.  vendar meni, da je obžalovanja vredno, da je velika večina držav članic podrobnosti o svojih operativnih programih v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo posredovala zelo pozno, kar je povzročilo velike zamude pri uporabi sredstev;

322.  ugotavlja, da zato ni bilo mogoče nobenega izdatka prijaviti Komisiji pred 30. junijem 2015 in jih na ta datum tudi kontrolirati; poudarja, da so za izvrševanje odobritev pri deljenem upravljanju odgovorne države članice;

Kultura in izobraževanje

323.  znova poudarja, da je bil namen vključitve vseh programov mobilnosti za mlade v EU v program Erasmus+ predvsem povečanje njihove učinkovitosti, zato poziva Komisijo, naj se drži dogovorjenih ciljev in proračunskih vrstic programa, da slednji ne bo postal premalo osredotočen;

324.  pozdravlja hitro odzivanje programov Erasmus+ in „Ustvarjalna Evropa“ na nove izzive pri vključevanju beguncev in migrantov ter boju proti radikalizaciji v letu 2015;

325.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 prvič na voljo posojila iz jamstvene sheme za študentska posojila (za magisterij Erasmus+), ki sta jih začeli nuditi banki v Španiji in Franciji; vztraja, da bo ta shema uspešno delovala samo, če bo poskrbljeno za široko geografsko pokritost in če bo Komisija pozorno spremljala posojilne pogoje;

326.  želi spomniti, da je bilo leto 2015 prvo leto, ko sta program „Ustvarjalna Evropa“ upravljala dva generalna direktorata Komisije, GD EAC in GD CNECT; vztraja, da je potreben usklajen pristop, tako da notranji organizacijski izzivi ne bodo ovirali delovanja programa ali škodovali njegovemu ugledu v javnosti.

Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

327.  poziva Komisijo, naj sestavi evidenco odkritih navzkrižij interesov in jo posreduje organu za podelitev razrešnice;

328.  obžaluje, da ključni kazalniki uspešnosti v letnem poročilu o dejavnostih GD HOME ne zajemajo števila ljudi, ki jim je bila zagotovljena pomoč oziroma so bili preseljeni, premeščeni ali vrnjeni v letu 2015; obžaluje, da ni na voljo kazalnikov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti učinek ukrepov, sprejetih za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona;

329.  spodbuja oblikovanje jasnejših in dolgoročnih političnih prednostnih nalog s konkretnejšo preobrazbo v operativne prednostne naloge; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje z drugimi organi, zlasti agencijami;

330.  obžaluje, da upravne strukture Komisije za varnost informacij niso usklajene s priznanimi primeri najboljše prakse (podatki v revizijskem poročilu Službe za notranjo revizijo).

Vprašanja, povezana s spolom

331.  poudarja, da bi morala biti enakost spolov horizontalni cilj za vsa področja politik; ugotavlja pa, da nekateri programi ne vsebujejo posebnih ciljnih dejavnosti s posebnimi proračunskimi sredstvi za izpolnitev tega cilja in da bi moral biti rezultat boljšega zbiranja podatkov ne le količinska opredelitev odobritev, dodeljenih za ukrepe, ki prispevajo k enakosti spolov, temveč tudi izboljšanje ocene učinka teh sredstev Unije;

332.  ponovno poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov upošteva v vseh fazah proračunskega postopka, med drugim tudi pri izvrševanju proračuna in ocenjevanju njegovega izvajanja, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programom Obzorje 2020, da bi se tako borila proti diskriminaciji v državah članicah; poudarja, da bi bilo treba enotni sklop merljivih kazalnikov rezultatov in vpliva, ki bi omogočali boljšo oceno izvrševanja proračuna z vidika enakosti spolov, vključiti v načrtovanje, izvrševanje in ocenjevanje proračuna v skladu s pobudo „proračun EU, usmerjen v rezultate“ in osredotočenostjo na uspešnost;

333.  poziva Komisijo, naj tako nove kot obstoječe proračunske vrstice analizira glede na enakost spolov in po potrebi spremeni politike, če je le mogoče, da ne bo posredno prihajalo do neenakosti spolov.

2.2.2017

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Zigmantas Balčytis

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  z obžalovanjem ugotavlja, da se stopnja napake v razdelku 4 v proračunskem letu 2015 po ocenah Evropskega računskega sodišča v njegovem letnem poročilu v primerjavi z letom 2014 ni zmanjšala in znaša 2,8 %; vseeno poudarja, da je ta stopnja napake nižja kot v drugih razdelkih, čeprav se zunanja pomoč Unije pogosto nudi v kriznih regijah in zapletenih političnih razmerah;

2.  podpira vsa priporočila Računskega sodišča na osnovi njegovih ugotovitev; pozdravlja dejstvo, da je Komisija v celoti uresničila 5 od 7 priporočil Računskega sodišča iz poročil za leti 2012 in 2013, in jo poziva, naj poskrbi, da bosta uresničeni tudi preostali dve;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kakovost preverjanja odhodkov, ki ga izvajajo revizorji, ki jih najamejo upravičenci, še vedno pomanjkljiva, zaradi česar Komisija včasih odobri neupravičene stroške, in priznava, da je treba izboljšati nadzor nad nepovratnimi sredstvi; poudarja, da so bile zamude Komisije odkrite tudi pri potrditvi, odobritvi in plačilu odhodkov.

4.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da GD NEAR ni dovolj natančno ocenil zneska tveganih izplačil, in pričakuje, da bo ta generalni direktorat svojo metodologijo takoj popravil;

5.  pozdravlja doseženi napredek, vendar ugotavlja, da Komisija za 6 izmed 10 civilnih misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike še vedno ni potrdila, da so v skladu s členom 60 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pospeši postopke in v skladu s priporočilom Računskega sodišča akreditira vse civilne misije skupne varnostne in obrambne politike, da bodo lahko izvrševale proračun v okviru neposrednega upravljanja;

6.  pozdravlja oblikovanje platforme za podporo misijam, katere cilj je zmanjšati upravno obremenitev in povečati učinkovitost civilnih misij SVOP; obžaluje njeno omejeno velikost in obseg ter ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri vzpostavljanju centra skupnih služb, ki bi s centralizacijo vseh podpornih storitev za misije, ki jih ni treba zagotavljati lokalno, ustvaril dodatne prihranke in povečal učinkovitost;

7.  poziva k dodatnemu napredku pri nadgradnji skladišča SVOP, da bi bilo mogoče ponovno uporabiti odvečno opremo in jo premeščati med misijami na podlagi dejanskih potreb, s tem pa ustvariti prihranke in povečati razpoložljivost potrebne opreme;

8.  znova opozarja, da je treba finančna pravila Unije bolje prilagoditi posebnostim zunanjega delovanja, vključno s kriznim upravljanjem, in poudarja, da je treba pri potekajoči reviziji finančne uredbe poskrbeti za večjo prilagodljivost.

9.  izraža zaskrbljenost, ker ni neposrednih nadzornih instrumentov za uporabo makrofinančne pomoči v tretjih državah, ki to pomoč prejemajo; poziva Komisijo, naj tovrstno pomoč natančneje poveže z merljivimi parametri;

10.  je seznanjen s posebnimi poročili Računskega sodišča 11/2016, 20/2016 in 21/2016, ki se osredotočajo na predpristopno pomoč EU za krepitev upravne zmogljivosti na Zahodnem Balkanu; pozdravlja vsa priporočila Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj jih začne izvajati; predvsem opozarja, kako pomembno je zagotavljati odzivno, ciljno in prožno pomoč državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam z Zahodnega Balkana, pri tem pa v celoti uporabiti razpoložljive instrumente za spodbujanje reform, ki so potrebne, da bi te države ubrale evropsko pot;

11.  prav tako pozdravlja priporočila Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 13/2016 o pomoči EU za krepitev javne uprave v Moldaviji in posebnega poročila št. 32/2016 o pomoči EU za Ukrajino; meni, da bi morala EU v celoti uporabiti vzvod, ki ga ponuja pogojevanje, in ustrezno spremljati izvajanje sprejetih reform, s čimer bi pozitivno prispevala h krepitvi demokratične prakse v Moldaviji in Ukrajini.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

11

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Mike Hookem, Othmar Karas, Antonio López-Istúriz White, Norica Nicolai, Urmas Paet, Soraya Post, György Schöpflin, Igor Šoltes, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch, Jasenko Selimovic

6.3.2017

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je bilo treba do leta 2015 uresničiti razvojne cilje tisočletja in skupno zavezo Unije, da bo povečala uradno razvojno pomoč na 0,7 % skupnega bruto nacionalnega dohodka (BND); obžaluje, da je skupna zaveza Unije dosegla le 0,47 % BND, kar pomeni, da cilj kljub občutnemu povišanju ni bil dosežen; ugotavlja tudi, da se je po podatkih, ki jih je objavil odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), uradna razvojna pomoč institucij Unije v letu 2015 zmanjšala; opozarja na predlog Komisije o novem evropskem soglasju o razvoju, ki jasno potrjuje skupno zavezo Unije povečanju deleža BND za uradno razvojno pomoč na 0,7 %, pa tudi posebne cilje za najmanj razvite države; obžaluje, da je Komisija letno poročilo o zunanji pomoči objavila pozno; poziva jo, naj pospeši objavo zapoznelega letnega poročila o odgovornosti EU na področju financiranja za razvoj za leto 2015;

2.  poudarja, kako pomembna so mednarodno dogovorjena načela za razvojno učinkovitost, na primer odgovornost, nevezana pomoč, vzajemno dogovorjeno pogojevanje ter usmerjenost v prednostne naloge upravičencev, ki jih upošteva tudi Unija, za učinkovito razvojno politiko Unije;

3.  v tem kontekstu pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2016 o porabi Unije na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva; opozarja na njegovo ugotovitev, da poraba Unije na področju zunanjih migracij ni bila učinkovita, da njenih rezultatov ni mogoče izmeriti, da pristop Komisije, ki naj bi zagotovil pozitiven potek migracij, ni jasen, da ima podpora za vračanje in ponovni sprejem zelo majhen učinek in da spoštovanje človekovih pravic migrantov, ki naj bi bilo osnova vseh ukrepov, še vedno obstaja samo na papirju in se le redko uresniči v praksi;

4.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2016 o humanitarni pomoči na območju Velikih jezer; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da je Komisija na splošno uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti; poudarja, da je ta pomoč pravo nasprotje porabi na področju migracij, in meni, da je to še en dokaz, da dobro načrtovane razvojne politike prinašajo veliko boljše rezultate kot kratkoročni migracijski aktivizem;

5.  je zaskrbljen, ker je mogoče v zadnjih predlogih Komisije opaziti jasno težnjo, da se v zvezi z upravičenimi odhodki uradne razvojne pomoči in državami, upravičenimi do pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ne upošteva pravno zavezujočih določb Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(44); opozarja, da je zakonitost izdatkov Unije osrednje načelo dobrega finančnega poslovodenja in da politični dejavniki ne bi smeli imeti večje teže kot jasne pravne določbe, če Komisija želi ohraniti verodostojnost v zvezi z vprašanji pravne države; v zvezi s tem Komisijo spominja na nedavno sodbo Sodišča Evropske unije(45) o sodelovanju z Marokom in vprašanju Zahodne Sahare, v kateri je razsodilo, da je Unija ves čas kršila mednarodno pravo;

6.  podpira uporabo proračunske podpore, toda poziva Komisijo, naj razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči s pomočjo proračunske podpore, oceni in definira na bolj jasen način, prav tako pa naj poveča število zaposlenih v delegacijah EU, ki proračunsko podporo izvajajo; je zelo zaskrbljen zaradi možne uporabe proračunske podpore v državah, kjer ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

7.  poziva Komisijo, naj za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustanavljanju in utrjevanju demokratičnih institucij, izkoreninjenju korupcije, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije; poudarja, da lahko pristop pozitivne pogojenosti skupaj z močno osredotočenostjo na financiranje manjših programov podeželskih skupnosti prinese resnične spremembe in zagotovi, da se bo davkoplačevalski denar Unije porabljal na bolj trajnosten način; po drugi strani odločno obsoja vse poskuse, da bi pomoč pogojili z nadzorom na mejah;

8.  obžaluje, da pred ustanovitvijo skrbniškega sklada EU za nujno pomoč Afriki ni bilo posvetovanja s Parlamentom, čeprav ima ta na podlagi politične zaveze, ki jo je sprejela Komisija, pravico do okrepljenega nadzora nad načrtovanjem programov Evropskega razvojnega sklada; poziva k odločnejšim prizadevanjem za preglednost pri sprejemanju odločitev o projektih skrbniškega sklada EU, poudarja, da še vedno ni ustreznega načina za redno posvetovanje s Parlamentom, in obžaluje, da v zvezi s tem še niso bili sprejeti ukrepi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nirj Deva, Raymond Finch, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ádám Kósa, Paul Rübig

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

PPE

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta, Željana Zovko, Anna Záborská

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

1

EFDD

Raymond Finch

2

0

ECR

Nirj Deva, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

–  :  proti

0  :  vzdržani

31.1.2017

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Marian Harkin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ocenjena stopnja napake na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije znaša 5,2 % in se je glede na prejšnje leto sicer malenkost zmanjšala (za 0,5 %), vendar je še vedno previsoka in ostaja daleč od cilja, ki znaša 2 %;

2.  ugotavlja, da je glavni vir napak na tem področju vključevanje neupravičenih odhodkov v izjave o stroških upravičencev, izbira neupravičenih projektov, dejavnosti in upravičencev ter kršitev pravil o javnih naročilih in državni pomoči, ki jih ni mogoče vedno opredeliti kot upravne napake; poudarja, da je treba takoj ukrepati za zmanjšanje teh virov napak, ter ugotavlja, da so včasih izbrani neupravičeni projekti in dejavnosti, ki jih izvajajo neupravičeni izvajalci; poziva države članice, da se teh praks ne poslužujejo;

3.  obžaluje, da so imele države članice podobno kot že v preteklih letih na voljo dovolj informacij za preprečevanje in odpravljanje napak pred vložitvijo zahtevkov za povračilo, ter je trdno prepričan, da bi bila ocenjena stopnja napake za 2,4 % nižja, če bi države članice izpolnile svojo dolžnost in te informacije uporabile, poleg tega pa so napake na ravni držav članic k stopnji napake prispevale dodatnih 0,6 %; poudarja, da bi bila ocenjena stopnja napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, če bi bili vsi ti elementi upoštevani; poudarja, da je treba absolutno okrepiti upravno pomoč Komisije državam članicam;

4.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo do konca leta 2015 imenovanih manj kot 20 % nacionalnih organov, pristojnih za evropske strukturne in investicijske sklade, zato obstaja neposredno tveganje, da bodo zamude pri izvrševanju proračuna za programsko obdobje 2014–2020 večje kot v obdobju 2007–2013; poudarja, da ta zamuda znatno bremeni upravičence ter s tem ogroža stabilno financiranje projektov, kot sta evropski socialni sklad in pobuda za zaposlovanje mladih; poziva Komisijo in tiste države članice, ki zamujajo, naj hitro sprejme potrebne varnostne ukrepe za zagotovitev, da te zamude ne bodo sprožile podobnih proračunskih zapletov, kot smo jim bili priča ob koncu programskega obdobja 2007–2013;

5.  je seznanjen s priporočilom Sodišča, naj Komisija pri pripravi zakonodajnega predloga za programsko obdobje 2014–2020 temeljito premisli o oblikovanju in mehanizmu za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri tem pa naj upošteva predloge skupine na visoki ravni, zadolžene za poenostavitev;

6.  je seznanjen s priporočilom Sodišča, naj Komisija uporabi izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, ter poroča o usmerjeni analizi nacionalnih pravil o upravičenosti za programsko obdobje 2014–2020, na podlagi tega pa naj zagotavlja smernice državam članicam v zvezi s poenostavljanjem in preprečevanjem nepotrebnih zapletenih in obremenjujočih pravil;

7.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi programe financiranja Unije vključila v letno študijo bremena, kot je bilo to dogovorjeno z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; poudarja, da bi z uvedbo letnih ciljev za zmanjšanje bremena, ki vključuje programe financiranja EU, izboljšali skladnost, kar bi prispevalo k zmanjšanju stopnje napak;

8.  potrjuje ugotovitve Računskega sodišča(46) v zvezi z jamstvom za mlade;

9.  je seznanjen z odločitvijo Komisije, da v odzivu na precejšnje upravno breme za upravičence zaradi vse višje stopnje nadzora ustanovi skupino na visoki ravni za poenostavitev;

10.  pozdravlja priporočilo Sodišča Komisiji, naj natančneje opredeli povezave med strategijo Evropa 2020, večletnim finančnim okvirom in prednostnimi nalogami Komisije, da bi učinkovito poročala o prispevku proračuna EU k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020;

11.  pozdravlja večjo osredotočenost na rezultate programskega obdobja 2014–2020, vendar meni, da bi z nadaljnjim razvojem kazalnikov rezultatov in sistemov spremljanja prispevali k ustrezni finančni odgovornosti ter povečali učinkovitost prihodnjih operativnih programov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Evelyn Regner, Csaba Sógor, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marco Valli

1.2.2017

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je zadovoljen s splošnim izvrševanjem Komisije za proračunske postavke za okolje, podnebne ukrepe, javno zdravje in varnost hrane v letu 2015;

2.  je zadovoljen z delom petih decentraliziranih agencij, ki so v njegovi pristojnosti in ki opravljajo tehnične, znanstvene ali vodstvene naloge ter tako pomagajo institucijam Unije pri oblikovanju in izvajanju politik na področju okolja, podnebja, javnega zdravja in varnosti hrane, prav tako pa je zadovoljen z načinom, na katerega te agencije izvršujejo svoje proračune;

3.  glede na skupno stopnjo napake v razdelku „Razvoj podeželja, ribištvo, okolje in podnebje“ v poglavju o okolju opaža rahlo zmanjšanje stopnje napake v poročilu Računskega sodišča za leto 2015, ki znaša 5,3 % v primerjavi s 6 % leto prej;

Okolje in podnebni ukrepi

4.  poudarja, da je imel GD ENV na voljo 369.251.846 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in da je uporabil 99,83 % tega zneska; ugotavlja, da je bilo za odobritve plačil na voljo 332.260.333 EUR, in je zadovoljen, da je bilo porabljenega 99,36 % tega zneska; prav tako ugotavlja, da se upravni odhodki za program LIFE+ izvršujejo skozi dve proračunski leti (s samodejnimi prenosi v naslednje leto) in da bi stopnja izvrševanja plačil znašala 99,72 %, če teh odhodkov ne bi upoštevali;

5.  je zadovoljen s skupno stopnjo izvrševanja proračuna za delovanje programa LIFE+ v letu 2015, ki je znašala 99,95 % za obveznosti in 98,93 % za plačila; poudarja, da je LIFE+ prispeval k večji ozaveščenosti državljanov in njihovi udeležbi v zakonodaji in izvajanju okoljske politike Unije ter izboljšanemu upravljanju v tem sektorju; ugotavlja, da so bile leta 2015 prevzete obveznosti za nepovratna sredstva v višini 225,9 milijona EUR, 40 milijonov EUR je bilo porabljenih za finančne instrumente, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, 59,2 milijona EUR pa za ukrepe za podporo vlogi Komisije pri zagonu in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje; ugotavlja, da je bilo 10,2 milijona EUR porabljenih za upravno podporo programu LIFE in podporo Izvajalski agenciji za mala in srednja podjetja (EASME);

6.  je seznanjen, da je GD CLIMA stopnjo izvrševanja povišal na 99,9 % za 108.747.880 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti oziroma na 91,77 % za 47.479.530 EUR v odobritvah plačil ter da bi stopnja izvrševanja plačil dosegla 96,88 %, če ne bi upoštevali upravnih odhodkov;

7.  poudarja, da je bilo 4.400.000 EUR namenjenih prispevkom za mednarodne konvencije, protokole in sporazume, katerih pogodbenica je Unija, oziroma glede katerih sodeluje pri pripravljalnih delih; meni, da je glede tega pomembno, da se vloga Evropskega parlamenta ustrezno odraža;

8.  spodbuja proračunski organ, naj se v prihodnje osredotoči na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe z resnično dodano vrednostjo za Unijo; potrjuje, da je bilo izvršenih deset pilotnih projektov in pet pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 1.400.000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 5.599.888 EUR v odobritvah plačil;

Javno zdravje

9.  priznava, da je bila ocena drugega programa na področju zdravja (2008–2013) dokončana leta 2015; pozdravlja, da je bil leta 2015 tretji program na področju zdravja okrepljen, da bi podprli in spodbudili izmenjavo informacij in primerov dobre prakse v državah članicah, ki se srečujejo z izzivi zaradi sprejemanja večjega števila migrantov, prosilcev za azil in beguncev, zlasti glede priprav GD SANTE na osebno zdravstveno evidenco za oceno zdravja migrantov, ki bi se uporabljala na „žariščnih točkah“ in v sprejemnih centrih, ter dodatnih proračunskih sredstev za projekte, povezane z zdravjem migrantov;

10.  ugotavlja, da je stopnja izvrševanja za program javnega zdravja 2014–2020 zelo visoka (99,9 %) in da so bile odobritve plačil, ki so na voljo, v celoti izvršene;

11.  ugotavlja, da je bil GD SANTE v letu 2015 odgovoren za izvrševanje 237.251.659 EUR v proračunskih vrsticah za javno zdravje in da so bile za 97,4 % tega zneska ustrezno sprejete obveznosti; ugotavlja še, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 97,2 %; vendar poudarja, da so bila vsa sredstva na področju zdravja v celoti izvršena, razen za Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA); kljub temu poudarja, da se premajhna poraba teh odobritev za prevzem obveznosti popolnoma ujema z realizacijo v letu 2014;

12  priznava, da je iz zaključnih računov agencij razvidno, da so imele pozitivno realizacijo proračuna v višini 3.083.926 EUR (ECDC), 1.089.066 EUR (EFSA) in 1.949.934 EUR (EMA) in da je bil ta znesek v letu 2015 knjižen kot kredit namenskih prejemkov, ki se bo izvajal v letu 2016; zato ob upoštevanju tega priznava, da je stopnja izvrševanja za te tri agencije tudi 100 %;

13.  kar zadeva odobritve plačil ugotavlja, da je bilo med postopkom globalne prerazporeditve septembra 2015 na področju zdravja vrnjenih 8,1 milijona EUR v odobritvah plačil;

Varnost hrane, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin

14.  priznava, da je bilo, kar zadeva odobritve za prevzem obveznosti za varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin, v okviru postopka globalne prerazporeditve 12,9 milijona EUR vrnjenih iz proračuna za hrano in krmo, od katerih 2,4 milijona EUR iz zdravja rastlin in 10,5 milijona EUR iz sklada za nujno pomoč; ugotavlja, da so bile preostale odobritve za prevzem obveznosti, ki so na voljo, v celoti izvršene;

15.  ugotavlja, da v letu 2015 ni bil izglasovan noben nov pilotni projekt; priznava, da je bilo glede pripravljalnega ukrepa za nadzorne točke za prevoz živali leta 2015 izvedeno izplačilo preostalega zneska v višini 0,4 milijona EUR;

16.  na osnovi razpoložljivih podatkov in poročila o izvrševanju meni, da se Komisiji lahko podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju okoljske in podnebne politike, javnega zdravja in varnosti hrane za proračunsko leto 2015.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Mark Demesmaeker, Ian Duncan, Stefan Eck, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Martin Häusling, Jan Huitema, Peter Jahr, Merja Kyllönen, Gesine Meissner, James Nicholson, Gabriele Preuß, Bart Staes, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dieter-Lebrecht Koch, Jiří Maštálka, Clare Moody

1.3.2017

MNENJE Odbora za promet in turizem

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III - Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavka mnenja: Karima Delli

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je bilo leta 2015

–  2.276.574.666 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 1.742.254.807 EUR v sredstvih za plačila na voljo za prometne politike, vključno z instrumentom za povezovanje Evrope, varnostjo v prometu in pravicami potnikov ter prometnimi agencijami,

–  241.000.390 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 152.559.306 EUR v sredstvih za plačila na voljo za raziskave in inovacije v zvezi s prometom, med drugim za skupni podjetji SESAR2 in Shift2Rail,

–  75.145.385 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in plačila na voljo za upravne odhodke;

2.  obžaluje, da je treba za pripravo razrešnice o splošnem proračunu Evropske unije – Komisija za celovit pregled nad izvrševanjem proračuna v zvezi s prometom preučiti več različnih poročil; nadalje obžaluje, da finančno poročanje o odobrenih proračunskih sredstvih ni usklajeno, to je, ali so bili nalogi za izterjavo, sodelovanje tretjih držav, namenski prihodki itd. upoštevani, kar močno otežuje pripravo razrešnice;

3.  ugotavlja, da so skupne neporavnane obveznosti ob koncu leta 2015 znašale 4.243 milijonov EUR (2.843 milijonov EUR leta 2014);

4.  ugotavlja, da so bila leta 2015 prek sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih leta 2015 na podlagi pozivov za zbiranje ponudb, objavljenih v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope leta 2014, za 263 prometnih projektov namenjena sredstva v višini 12,8 milijarde EUR; ugotavlja tudi, da so sredstva v sklopu tega instrumenta ustvarila skupne naložbe v višini 28,3 milijarde EUR, pri čemer se je prispevek Unije kombiniral z regionalnimi proračuni in proračuni držav članic, pa tudi s posojili Evropske investicijske banke (EIB);

5.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na področju „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“, h kateremu spada promet, revidiralo zgolj sedem transakcij, za katere je odgovoren GD MOVE; ugotavlja, da je le ena revidirana transakcija vsebovala napake in da se te nanašajo na neupoštevanje pravil javnega naročanja;

6.  ker je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in jamstvenega sklada s ciljno stopnjo 50 % vplivala na proračunsko prilagodljivost v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in se je zmanjšal tudi načrtovani proračun instrumenta za povezovanje Evrope, meni, da bi bilo treba predlog Komisije o podaljšanju sklada EFSI podpreti tako, da se zanj pred tem opravi ocena učinka;

7.  poudarja, da so v ocenjevalnem poročilu EIB za portfelj dela za infrastrukturo in inovacije navedeni geografska neravnovesja in sektorska zgoščenost, financiranje v sklopu tega dela pa se osredotoča predvsem na tri države članice (63 %); poziva Komisijo, naj obvezno oceni učinek EFSI za celotno Unijo; obžaluje, da se EFSI ne uporablja v zadostni meri za financiranje inovativnih prometnih projektov za vse vrste prevoza, na primer za spodbujanje trajnostnih načinov prevoza ali nadaljnje spodbujanje procesa digitalizacije in neoviranega dostopa;

8.  obžaluje, da Komisija (GD MOVE) še ni pripravila uradnega konsolidiranega strateškega dokumenta za nadzor nad razvojem koridorjev osrednjega omrežja TEN-T; poziva Komisijo, naj sprejme tak strateški dokument za nadzorne dejavnosti in preglednost; opozarja, da preglednost in posvetovanje z vsemi deležniki prispeva k uspešnosti prometnih projektov;

9.  ugotavlja, da Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA) še ni sprejela uradne nadzorne strategije, v kateri bi zajela vse nadzorne ukrepe, ki se bodo izvajali v različnih fazah postopka upravljanja nepovratnih sredstev; zato jo poziva, naj oblikuje ključne kazalnike uspešnosti ter izmeri učinkovitost in uspešnost nadzornih ukrepov, prav tako pa naj uvede predhodne in naknadne preglede vmesnih in končnih plačil;

10.  poudarja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 financirali iz več virov, med drugim iz IPE, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz sklada EFSI; zato poziva Komisijo, naj razvije sinergije, ki bodo tem različnim virom financiranja omogočile najučinkovitejše dodeljevanje razpoložljivih sredstev in njihovo kombinacijo; poziva Komisijo, naj letno pripravi in objavi, med drugim na svojih spletnih mestih, zlahka dostopne sezname prometnih, vključno z deleži posameznih načinov, in turističnih projektov, ki se sofinancirajo z omenjenimi skladi;

11.  obžaluje, da Skupno podjetje Shift2Rail še ni postalo finančno neodvisno; ugotavlja, da je zaradi tega proračunsko in finančno poslovodenje Skupnega podjetja del finančnega poslovodenja Komisije (GD MOVE); vendar pozdravlja, da je maja 2016 končno postalo finančno neodvisno;

12.  ugotavlja, da je proračun Skupnega podjetja S2R v letu 2015 znašal 48,04 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, pri čemer se je 45,33 milijona EUR porabilo za odhodke za poslovanje in 2,71 milijona EUR za upravne odhodke; sredstva za plačila so bila pri odhodkih za poslovanje določena v višini 0,00 EUR, saj skupno podjetje v letu 2015 ni podpisalo nobenega sporazuma o nepovratnih sredstvih, sredstva za plačila pri upravnih odhodkih pa so znašala 2,71 milijona EUR, pri čemer se je 1,35 milijona EUR zagotovilo s prispevki Unije;

13.  močno obžaluje, da prispevki članov Skupnega podjetja S2R za leto 2014 še niso bili zbrani, prispevek za leto 2015 (1,35 milijona EUR) pa je bil zbran le delno;

14.  pozdravlja dokončno vzpostavitev upravne strukture, izoblikovanje članstva Skupnega podjetja S2R ter sprejetje strateškega načrta, ki je bil osnovni pogoj za sprejetje prvega letnega načrta dela skupnega podjetja in posledično objave razpisov za zbiranje predlogov; obžaluje pa, da v letu 2015 ni bil imenovan izvršni direktor;

15.  ugotavlja, da je Skupno podjetje S2R decembra 2015 objavilo štiri razpise za zbiranje predlogov v vrednosti 170 milijonov EUR za podporo pri inovacijah na področju železniškega prometa, pri čemer 90 milijonov EUR zagotovi Unija; ugotavlja, da je znesek 90 milijonov EUR seštevek sredstev za leti 2015 (45,33 milijona EUR) in 2016 (45,25 milijona EUR);

16.  meni, da bi morala Komisija nadalje izboljšati preglednost upravljanja sredstev;

17.  obžaluje, da sredstva za turizem še vedno niso ustrezna, zlasti da bi z njimi spodbujali razvoj trajnostnih in dostopnih turističnih projektov ter podprli mala in srednja podjetja, mikropodjetja in razvoj sodelovalnega gospodarstva;

18.  predlaga, naj Parlament v zvezi s sektorji, za katere je pristojen Odbor za promet in turizem, Komisiji podeli razrešnico glede izvrševanja splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2015.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Bruno Gollnisch, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Mark Demesmaeker, Markus Ferber, Karoline Graswander-Hainz, Kateřina Konečná, Franck Proust

25.1.2017

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015: oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z ugotovitvijo iz letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015, da se je ocenjena napaka za kohezijsko politiko zmanjšala s 5,3 % v letu 2013 in 5,7 % v letu 2014 na 5,2 % v letu 2015; poudarja, da je manjša stopnja napake v zadnjih dveh programskih obdobjih rezultat boljših upravljavskih in kontrolnih sistemov v državah članicah in korektivnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija; pričakuje, da se bo ocenjena stopnja napake še zmanjšala; pozdravlja dejstvo, da so programi za obveščanje in usposabljanje upravičencev ter ukrepi za poenostavitev prispevali k manjšemu številu napak; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo ukrepe za doseganje ravnovesja med večjo poenostavitvijo ter strogo uporabo pravil in dobrim finančnim poslovodenjem;

2.  ugotavlja, da do napak v glavnem prihaja pri uporabi pravil o upravičenosti ter zaradi kršitev pravil o javnem naročanju in državni pomoči; poziva Komisijo, naj temeljito poenostavi pravila o državni pomoči, da bi zlasti zagotovila boljše usklajevanje s kohezijsko politiko; poziva Komisijo, naj organom pravočasno posreduje informacije in jim ponudi usposabljanje v zvezi s postopki javnih naročil in pravili državne pomoči; opozarja, da bi morala Komisija poskrbeti za pravno usklajenost pravil o državni pomoči, ki veljajo za evropske strukturne in investicijske sklade, in pravil o javnem naročanju; poudarja, da je mogoče napake, narejene v letu 2015, pred zaključkom računov še odpraviti; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se kontrole revizijskih organov v primerjavi z letom poprej občutno izboljšale; poudarja, da neupravičeni stroški v izjavah o odhodkih in neupravičeni projekti predstavljajo tri četrtine napak, hude kršitve pravil o javnem naročanju pa eno sedmino (eno polovico v letu 2014);

3.  želi spomniti, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba razlikovati med goljufijami in drugimi nepravilnostmi; meni, da do nepravilnosti, ki niso goljufije, pogosto prihaja zaradi slabega finančnega poslovodenja in neustreznih sistemov kontrole ter pomanjkanja upravnih zmogljivosti, kar je povezano tako s poznavanjem pravil kot s strokovnim znanjem o posameznih delih ali storitvah;

4.  poziva Komisijo prek skupine na visoki ravni(47), naj pri reviziji nacionalnih upravljavskih in kontrolnih sistemov posebno pozornost posveti nacionalnim pravilom o upravičenosti in državam članicam pomaga pri njihovi poenostavitvi, kar bo omogočilo spremembe; v zvezi s tem opozarja na pomen uporabe načela enotne revizije; poziva Komisijo, naj v preprostih in učinkovitih smernicah pojasni koncept povračljivega DDV, da bi preprečila različne razlage nepovračljivega DDV in neoptimalno rabo sredstev Unije; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj poskrbijo, da bodo upravičenci prejemali usklajene informacije glede pogojev financiranja, zlasti kar zadeva upravičenost odhodkov in ustrezne zgornje meje za povračilo sredstev;

5.  poudarja, da so bili postopki v regulativnem okviru 2014–2020, po katerem je treba preverjanje in kontrole upravljanja opraviti pred izdajo potrdila Komisiji, izboljšani in je prepričan, da bo ta novost prispevala k trajnemu zmanjšanju stopnje napake;

6.  izraža zadovoljstvo z rezultati evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki jih je dosegla delovna skupina Komisije za boljše izvajanje, tako da je zmanjšala zastoje in zamude pri dodeljevanju in uporabi sredstev strukturnih skladov za obdobje 2006–2013;

7.  obžaluje, da so upravljavski organi v letu 2015 predložili manj zahtevkov za povračilo stroškov kot v letu 2014, zaradi česar se je vsota zahtevkov za povračilo stroškov zmanjšala s 23,2 milijarde EUR v letu 2014 na 10,8 milijarde EUR v letu 2015, pri čemer 2,8 milijarde EUR ostaja neizplačanih še od leta 2014; poudarja, da zamude pri izvrševanju proračuna v obdobju 2014–2020 ne bi smele biti večje kot v prejšnjih obdobjih, saj bi to vodilo h kopičenju neizplačanih zahtevkov ob koncu obdobja financiranja; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razmere pozorno spremlja in ustrezno spremeni plačilni načrt;

8.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je programsko obdobje 2014–2020 začelo z zamudo (večina izplačil za kohezijsko politiko v letu 2014 se je nanašala na prejšnje programsko obdobje) in da je bilo do izteka leta 2015 imenovanih manj kot 20 % nacionalnih organov, odgovornih za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; države članice poziva, naj ta proces pospešijo s stalnim spremljanjem napredka pri izvajanju projektov, Komisijo pa, naj ponudi pomoč in pojasnila; poudarja, da prepozno imenovanje upravljavskih organov povzroča velike zamude pri izvajanju programov financiranja;

9.  obžaluje, da do 30. junija 2016 direktiv o javnem naročanju še niso prenesle vse države članice, in poziva Komisijo, naj jim še naprej pomaga povečati zmogljivosti za prenos teh direktiv, pa tudi za uresničitev vseh njihovih akcijskih načrtov o vnaprejšnji pogojenosti, ki je bistven pogoj za preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti; poudarja, kako pomembno je uresničiti akcijski načrt za javna naročila evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014–2020, da bi poenostavili, pospešili in uskladili elektronske postopke javnega naročanja;

10.  ugotavlja, da je povprečna stopnja izplačil za 1.025 finančnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada konec leta 2014 znašala 57 %, kar je samo 10 % več kot v letu 2013; obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da je bilo obdobje upravičenosti za izplačila končnim prejemnikom v sklopu finančnih instrumentov podaljšano s sklepom Komisije, ne s spremembo uredbe; je zaskrbljen, da bi utegnilo Računsko sodišče vsa izplačila po 31. decembru 2015 obravnavati kot nepravilna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil velik delež začetnih donacij iz finančnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v programskem obdobju 2007–2013 porabljen za stroške upravljanja in provizije;

11.  poziva Komisijo, naj glede na ustanovitev sklada EFSI ponovno ovrednoti predhodno oceno, ki jo je pripravila v zvezi z dolžniškim instrumentom instrumenta za povezovanje Evrope, in temeljito oceni učinke sklada EFSI na druge programe in finančne instrumente Unije;

12.  je seznanjen z revidirano finančno uredbo, ki jo je Komisija nedavno predložila skupaj z akti, ki jo dopolnjujejo, pa tudi s predlaganim pregledom večletnega finančnega okvira, katerega namen je poenostavitev postopkov, večja prilagodljivost in več sinergij; poziva Komisijo, vse institucije in sodelujoče deležnike, naj razmislijo o mehanizmu izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov po letu 2020, ob upoštevanju predlogov skupine na visoki ravni;

13.  pozdravlja pristop Računskega sodišča, ki se je osredotočilo na smotrnost, in meni, da je dobra praksa, če upravljavski organi opredelijo ustrezne kazalnike rezultatov za merjenje prispevka projektov k doseganju ciljev operativnih programov v skladu z merilom dodatnosti; poudarja, da je izboljšati komunikacijo; poziva Komisijo, naj poišče učinkovitejše komunikacijske kanale, da bo prispevala k prepoznavnosti naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva jo še, naj oblikuje omejeno število relevantnih kazalnikov, ki bodo olajšali merjenje smotrnosti;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj čim bolje izkoristijo ozemeljske instrumente, tako da poskrbijo, da bo financiranje celostnih strategij za urbani razvoj odobreno, kar bo mestom omogočilo vlaganje v obsežne strategije, izkoriščanje sinergij med politikami in ustvarjanje dolgoročnih pozitivnih učinkov na rast in delovna mesta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Jens Nilsson, Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Ivana Maletić, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Maurice Ponga, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Iuliu Winkler

27.1.2017

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Peter Jahr

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da stopnja napake, ki jo je na področju naravnih virov za leto 2015 ugotovilo Računsko sodišče, znaša 2,9 % (leta 2014 je znašala 3,6 %) in se še naprej zmanjšuje, je pa tudi najnižja stopnja napake pri politikah v deljenem upravljanju; ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake nekoliko nad pragom pomembnosti, ki znaša 2 %; poudarja, da popravna zmogljivost finančnih popravkov in izterjav občutno zmanjšuje preostalo tveganje za proračun EU; opominja, da so napake pogosto upravne narave, zato se stopnje napake ne sme obravnavati kot merila za goljufije, neučinkovitost ali zapravljanje;

2.  poudarja, da je GD AGRI v letu 2015 opravil znatno količino dela, da bi zagotovil, da bodo organi držav članic čedalje bolj sposobni preprečevati napake pri odhodkih za kmetijstvo in izvajanju svojih programov za razvoj podeželja; čestita GD AGRI za pozitiven učinek, ki je viden v letnem poročilu Evropskega računskega sodišča za leto 2014, in meni, da bi morali njegovi ukrepi ponuditi dobre temelje za ključna leta v okviru obdobja porabe 2014–2020;

3.  ugotavlja, da v skupni kmetijski politiki obstajata dve zelo različni, vendar dopolnjujoči se politiki, katerih stopnja napake se znatno razlikuje: za prvi steber (Evropski kmetijski jamstveni sklad) znaša 2,2 %, za drugi steber (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) pa 5,3 %, pri čemer je Računsko sodišče ugotovilo, da se je pri razvoju podeželja zmanjševala; je seznanjen z njegovo pripombo, da države članice niso dovolj upoštevale prednostnih nalog EU(48), in meni, da je mogoče razliko pojasniti z drugačno strukturo, obliko, obsegom in cilji stebrov skupne kmetijske politike; ugotavlja, da birokratske prepreke pri financiranju v sklopu drugega stebra prispevajo k povečevanju števila napak, in poudarja, da je treba še naprej poenostavljati postopke financiranja EKSRP; pozdravlja večinoma pravilno izvrševanje neposrednih plačil;

4.  poziva Računsko sodišče, naj še naprej ločeno ocenjuje Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in razdelek 2, tudi po naslednjem proračunskem letu, saj ločene ocene omogočajo ciljne ukrepe za zmanjšanje zelo različnih stopenj napak;

5.  poudarja, da obstaja pomembna razlika med vrstami napak, in sicer se razlikuje med malomarnostjo in večjimi napakami; ugotavlja, da gre pri večini količinsko opredeljivih napak za prijavljanje prevelikih površin, upravičenih do pomoči, ki prispevajo skupaj 0,7 % k ocenjeni skupni stopnji napake, medtem ko so napake/kršitve v nacionalnih upravah redke; prav tako opozarja, da pogosto ne gre za zmotne naložbe, temveč da prihaja do odhodkov za projekte, upravičence ali stroške, ki niso upravičeni do nepovratnih sredstev, na primer ker ni bil upoštevan postopek oddaje javnih naročil;

6.  poudarja, kako pomembno je potrditi legitimnost skupne kmetijske politike, saj je eno glavnih orodij za ukrepe EU, ki naj bi ohranjali in ustvarjali delovna mesta in konkurenčnost na podeželju; poziva, naj se jasno razlikuje med različnimi vrstami napak, saj nekatere odkrite napake nimajo negativnih finančnih posledic, npr. nepravilno navajanje površin zaradi prekomerne uporabe; poziva, naj se te napake razvrstijo v štiri kategorije: 1. napake brez negativnih finančnih posledic, 2. malomarnost, 3. huda malomarnost, 4. goljufija; meni, da bi morala Komisija od držav članic zahtevati, da morajo akcijski načrti vključevati popravne ukrepe za obravnavanje najpogostejših vzrokov za napake, da preučijo svoje strategije za revizije skladnosti razvoja podeželja in da zagotovijo pravilno uporabo postopkov za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti transakcij; spodbuja uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot so standardni stroški na enoto, v programih razvoja podeželja, kjer je to primerno, da se še zmanjšata stopnja napake in upravno breme ter spodbudi podjetništvo;

7.  pozdravlja objavo poročila o dejavnostih GD AGRI za leto 2015, v katerih je jasno izražen prispevek SKP k splošni konkurenčnosti evropskega kmetijstva, kmetijskemu in živilskemu sektorju ter h krepitvi podeželskih območij; zato poziva, naj se SKP v prihodnje umesti na stabilno finančno podlago, da si bo mogoče še naprej prizadevati za izpolnitev ciljev iz Pogodb, obenem pa zagotoviti lasten prispevek k varstvu okolja in obvladovanju podnebnih sprememb; potrjuje, da imajo države članice z letnim poročilom o dejavnostih za leto 2015 dovolj informacij, da pred prijavo odhodkov Komisiji odkrijejo in odpravijo napake; pozdravlja vključitev širšega nabora kazalnikov v letno poročilo o dejavnostih Komisije, kar naj bi pokazalo gibanja na tem področju politike v času, in Komisijo spodbuja, naj to prakso nadaljuje, da bosta sozakonodajalca in Računsko sodišče bolje obveščeni o dogajanju v tem sektorju, njegovih učinkih in širšem kontekstu;

8.  poudarja, da bi bilo mogoče s posebnimi akcijskimi načrti po potrebi dodatno povečati zanesljivost stopnje napake za neposredna plačila SKP in programe za razvoj podeželja, kakor jo sporočajo države članice, pa tudi način, na katerega države članice uporabljajo informacije, ki so na voljo, za odkrivanje in odpravljanje napak, preden sporočijo odhodke Komisiji, saj bi bilo tako mogoče hitreje odkriti napake in zmanjšati njihovo stopnjo; poudarja, da morajo države članice pravočasno posredovati poročila;

9.   poudarja, da je možnost izplačila predujmov pred 16. oktobrom in tudi po letu 2017 pomembna, zlasti ko gre za plačila na površino za območja, ki se soočajo z neugodnimi naravnimi razmerami ali drugimi posebnimi težavami, ob upoštevanju ekonomskega položaja kmetov in dveh odstopanj od člena 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013 za leti 2015 in 2016;

10.  ugotavlja, da so stopnje napak, ki jih je odkrilo Računsko sodišče na osnovi majhnega vzorca plačil (180), zdaj že zelo blizu ocenam Komisije na osnovi preverjanja več tisoč transakcij na kraju samem, in meni, da bi bilo mogoče nadaljnje občutno zmanjšanje stopenj napak doseči samo z nesorazmernimi stroški, glede na ukrepe, sprejete v zadnjih letih, zlasti okvir skupnega spremljanja in vrednotenja ter finančne popravke za zaščito proračuna EU na tem področju politike;

11.  poziva Komisijo in organe držav članic, naj še naprej obravnavajo in zmanjšujejo zaplete glede neposrednih plačil, kjer je mogoče, zlasti kadar je pri upravljanju EKJS in skladov za razvoj podeželja vključenih veliko različnih ravni v državah članicah;

12.  ugotavlja, da stopnja ustavitev in prekinitev plačil Komisije narašča, kar zagotavlja sistematično izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti;

13.  priznava, da sta bila programa razdeljevanja sadja in brezplačnega mleka v šolah združena v en sam, uporabniku bolj prijazen program, s čimer se je izboljšalo njuno sprejetje in izvajanje; poudarja, da je treba manjše programe prilagoditi lokalnim posebnostim; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija s predlogom spremembe za zmanjšanje birokracije podala pobudo za takojšnjo poenostavitev;

14.  poudarja, da manjši programi zbujajo manj pozornosti in/ali zaradi svoje neprilagodljivosti redno vsebujejo visoko stopnjo napake; zato predlaga Komisiji, naj ponovno preuči in poenostavi takšne programe, da bi zmanjšala birokratsko breme, ki ga vključujejo, saj zmanjšanje birokratskih postopkov vodi k večjemu zanimanju in zmanjšanju stopnje napak;

15.  poziva, naj se manjši programi prenesejo v drugi steber skupne kmetijske politike;

16.  pozdravlja novo generacijo dodatnih finančnih instrumentov, vendar meni, da morajo imeti jasnejše cilje in da jih je treba na koncu obdobja izvajanja dovolj temeljito nadzorovati, da bo mogoče dokazati njihov učinek in da ne bodo povečali stopnje napake;

17.  poziva, naj bodo v nacionalnih plačilnih agencijah v državah članicah, ki v zadnjih treh letih niso izpolnile pričakovanj, namesto državljanov posamezne države članice odgovorni uradniki EU, ki že opravljajo te dejavnosti;

18.  opozarja na večletnost sistema za upravljanje kmetijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem direktive, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

19.  pozdravlja nova pravila za načrtovalno obdobje 2014–2020, vključno z ukrepi, kot so imenovanje revizijskih organov in organov za potrjevanje, akreditacija revizijskih organov, finančna analiza in potrjevanje računovodskih izkazov, finančni popravki in neto finančni popravki, sorazmerni nadzor in predhodno pogojevanje, katerih cilj je dodatno prispevati k zmanjšanju stopnje napake; prav tako odobrava opredelitev resne pomanjkljivosti in pričakovano višjo stopnjo popravkov za ponavljajoče se pomanjkljivosti;

20.  pozdravlja nov pristop Komisije k analizi stopnje napake; je seznanjen z novim postopkom, s katerim je bilo leta 2016 prvič izvedeno predhodno preverjanje na ravni kmetij, pri čemer se niso upoštevala posebna nacionalna pravila, ohranila pa se je metoda za obravnavo manjših napak; ugotavlja pa, da je zaradi izjemne kompleksnosti okoliščin potrebna nadaljnja poenostavitev, pri čemer pa je treba ohraniti določene cilje politik; poudarja, da je v sistemu kazni potrebna večja sorazmernost, saj odkritje manjših napak ne bi smelo pomeniti obvezne zaustavitve plačil;

21.  pozdravlja posodobitev identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS), ki omogoča natančnejše prepoznavanje površin, saj pri tem pogosto prihaja do napak; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo zamude pri registraciji zemljišč v nekaterih državah članicah, saj bi te utegnile vplivati na prihodnje financiranje, prav tako pa naj posredujejo zanesljive in posodobljene podatke ter slike glede LPIS, da se zmanjša tveganje za napake, povezane z navajanjem previsokih vrednosti za upravičena zemljišča; priznava, da se bo z rednejšim posodabljanjem nadzornega sistema v vseh državah članicah stopnja napake zaradi večje zanesljivosti podatkov srednjeročno zmanjšala, kakor je potrdilo tudi Evropsko računsko sodišče, prav tako pa se bo dolgoročno stopnja napake zaradi boljše uporabe brezplačnih satelitskih posnetkov še zmanjšala; opozarja, da je že na ravni držav članic opaziti prizadevanja in pobude, da bi dodatno poenostavili SKP, pri tem pa zagotovili natančnost, ki bo združljiva z meritvami GPS; poudarja, da je treba zmanjšati birokratsko breme, ki nastaja zaradi dodatnih meritev površin, ki so bile že izmerjene, tako za kmete kot za upravo; ugotavlja, da se z boljšim izvajanjem celovitega upravnega in nadzornega sistema za neposredna plačila, ki zajema podatkovne zbirke o kmetijskih gospodarstvih, aplikacije za pomoč in identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS), učinkovito preprečuje in zmanjšuje stopnja napake; ugotavlja, da Komisija spremlja ustrezno izvajanje popravljalnih ukrepov, s katerimi se obravnavajo nekatere pomanjkljivosti, saj je večina napak, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, razmeroma majhnih in za posamezne izjave o upravičenih površinah znašajo manj kot 5,0 %;

22.  meni, da poenostavitev skupne kmetijske politike ne bi smela ogroziti trajnostne proizvodnje hrane, in poziva k ukrepom, ki bodo omogočili prehod na nizkoogljično gospodarstvo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;

23.  ugotavlja, da je revizija za leto 2015 prvič zajela tudi odslej obvezne ukrepe za večjo ekološkost, zaradi česar je prišlo do pričakovanega povečanja stopnje napake.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, Daniel Buda, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Laurenţiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Julie Girling, Karin Kadenbach, Norbert Lins, Florent Marcellesi, Momčil Nekov (Momčil Nekov (Momchil Nekov)), John Procter, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Miguel Viegas

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Damiano Zoffoli

27.1.2017

MNENJE Odbora za ribištvo

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015: Evropska komisija

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Alain Cadec

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o zaključnem računu Evropske unije za proračunsko leto 2015; je prav tako seznanjen z letnim poročilom Računskega sodišča za proračunsko leto 2015; je seznanjen z letnim poročilom o dejavnostih GD MARE za leto 2015;

2.  je seznanjen z mnenji Računskega sodišča glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi; ugotavlja, da se pozitivni trend iz zadnjih letih finančnega poslovodenja nadaljuje, pri čemer se je skupna stopnja napake v letu 2015 zmanjšala na 0,74 %; je seznanjen, da ima Računsko sodišče negativno mnenje o plačilih, kjer je skupna stopnja napake znašala 3,8 %, ki pa se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšala, pri čemer za ribištvo ni bila podana ločena stopnja napake; poziva, naj se ribištvo obravnava ločeno in ne skupaj s kmetijstvom, da bi zagotovili večjo preglednost na področju ribištva;

3.  pozdravlja, da je nadaljnje ukrepanje v zvezi s pridržki GD MARE iz letnega poročila za leto 2014, ki zadevajo sisteme upravljanja in nadzora za programe Evropskega sklada za ribištvo (2007–2013), precej zmanjšalo število operativnih programov in zadevnih držav članic na samo pet;

4.  je prepričan, da sistem notranjih kontrol GD MARE daje zadostno zagotovilo za ustrezno upravljanje tveganj, povezanih z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij;

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

5.  pozdravlja dejstvo, da pri 12 transakcijah, ki se nanašajo zlasti na ribištvo in jih je revidiralo Računsko sodišče, niso bile odkrite količinsko opredeljive napake;

6.  izraža obžalovanje, da je velika večina držav članic svoje operativne programe v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo posredovala zelo pozno, kar je povzročilo velike zamude pri uporabi sredstev;

7.  ugotavlja, da zato ni bilo mogoče nobenega izdatka prijaviti Komisiji pred 30. junijem 2015 in jih na ta datum tudi kontrolirati; opominja, da so za izvrševanje kreditov pri deljenem upravljanju odgovorne države članice;

8.  meni, da mora Komisija oblikovati enoten in prilagodljiv sistem, da bodo države članice lahko posredovale zanesljive informacije ter izboljšale instrumente in kanale, ki jih uporabljajo za posredovanje informacij Komisiji;

9.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi vso potrebno pomoč, da omogoči prehod z načina neposrednega upravljanja k skupnemu upravljanju Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, obenem pa naj zagotovi pravilno in celovito uporabo sredstev tega sklada; zato pozdravlja, da je ta vidik ustrezno upoštevan v programu revizij GD MARE za leto 2017;

Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja

10.  pozdravlja, da je bil v letu 2015 uspešno dokončan prenos pristojnosti Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja; poudarja, da mora agencija vsem svojim upravičencem ponujati visokokakovostno podporo za 19 ukrepov Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

Odziv na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 11/2015 (razrešnica za leto 2014) ²Ali Komisija dobro upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju²?

11.  pozdravlja, da je Komisija sprejela in upoštevala vsa priporočila Računskega sodišča;

12.  poudarja in soglaša s pomisleki, ki so jih revizorji Komisije izrazili glede potrebe, da se zagotovi dobro razmerje med kakovostjo in ceno sporazumov o partnerstvu ter njihovo ekonomsko in okoljsko trajnost;

13.  poudarja, da informacije, pridobljene z neodvisnimi naknadnimi ocenami, niso bile vedno dovolj popolne, dosledne oziroma primerljive, zaradi česar so bile manj koristne pri odločanju in pogajanjih;

14.  se strinja z mnenjem Komisije o pomenu predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (COM(2015)0636) za krepitev nadzora in preglednosti dejavnosti ribiške flote Unije zunaj voda Unije;

15.  poziva k dodatnemu fiskalnemu naporu na področju mednarodnih sporazumov o ribolovu, ob upoštevanju večjih ribolovnih območij, ki še niso del nobenega protokola;

Razrešnica

16.  na osnovi razpoložljivih podatkov predlaga, da se Komisiji podeli razrešnica glede odhodkov na področju pomorskih zadev in ribištva za proračunsko leto 2015.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, David Coburn, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, Mike Hookem, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Annie Schreijer-Pierik, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ian Duncan, Verónica Lope Fontagné

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

João Pimenta Lopes

25.1.2017

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavka mnenja: Silvia Costa

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja vrednost in priljubljenost programa Erasmus+; obžaluje začasno prekinitev plačil v sklopu veje „Mladi“ v Grčiji, ki je trajala vse leto 2015, in zlasti njene posledice za mladino; pozdravlja, da so bila plačila znova obnovljena aprila 2016;

2.  opozarja na skrbi, ki so jih izrazile mladinske nevladne organizacije glede decentralizacije izplačevanja sredstev v programu Erasmus+; pozdravlja zavezo Komisije, da bo poiskala rešitev; poudarja, da bi lahko sodelovanje deležnikov in upravičencev na sestankih programskega odbora tlakovalo pot k trajni in skupni rešitvi;

3.  znova poudarja, da je bil namen vključitve vseh programov mobilnosti za mlade v EU v program Erasmus+ predvsem povečanje njihove učinkovitosti; zato poziva Komisijo, naj se drži dogovorjenih ciljev in proračunskih vrstic programa, da slednji ne bo postal premalo osredotočen;

4.  pozdravlja hitro odzivanje programov Erasmus+ in „Ustvarjalna Evropa“ na nove izzive pri vključevanju beguncev in migrantov ter boju proti radikalizaciji v letu 2015;

5.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 prvič na voljo posojila iz jamstvene sheme za študentska posojila (za magisterij Erasmus+), ki sta jih začeli nuditi banki v Španiji in Franciji; vztraja, da bo ta shema uspešno delovala samo, če bo poskrbljeno za široko geografsko pokritost in če bo Komisija pozorno spremljala posojilne pogoje;

6.  pozdravlja povečanje sredstev za Erasmus+ v letu 2017, poudarja, da je treba njegov proračun tudi v prihodnjih letih povečati najmanj za enak znesek, in poziva, da se ta denar porabi izključno za programske vrstice, ki že obstajajo;

7.  spominja, da je bilo leto 2015 prvo leto, ko sta program „Ustvarjalna Evropa“ upravljala dva generalna direktorata Komisije, GD EAC in GD CNECT; vztraja, da je potreben usklajen pristop, tako da notranji organizacijski izzivi ne bodo ovirali delovanja programa ali škodovali njegovemu ugledu v javnosti;

8.  je seznanjen, da je povečanje števila vlog za financiranje v letu 2015 v programih „Evropa za državljane“ in „Ustvarjalna Evropa“, zlasti v podprogramu „Kultura“, v skladu s pričakovanim vzorcem skozi življenjski cikel teh programov; poudarja pa, da je stopnja uspešnosti projektov v programu „Ustvarjalna Evropa“ še vedno prenizka; ugotavlja, da se stanje programa „Evropa za državljane“ ne izboljšuje, saj rezi, ki so bili narejeni v začetku, ovirajo njegovo izvajanje prav v času, ko so tovrstni projekti res potrebni za komunikacijo EU z državljani; zato vztraja, da ta situacija povzroča frustracijo in razočaranje med vlagatelji prošenj in da bilo treba zaradi večjega števila odobrenih vlog povečati financiranje obeh programov;

9.  opominja, da Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) igra pomembno vlogo pri izvajanju teh treh programov; pozdravlja, da ta agencija v večjem obsegu uporablja spletne vloge za projekte; je vseeno zaskrbljen, da se zdi uporabnikom sistem še vedno preveč zapleten, in poziva EACEA, naj pri izboljšavah sistemov in komunikaciji z morebitnimi upravičenci, pa tudi neuspešnimi kandidati, upošteva izkušnje nacionalnih uradov;

10.  je seznanjen z zadržki EACEA v zvezi s plačili za programe za vseživljenjsko učenje, kulturo in mlade v obdobju 2007–2013; se strinja z agencijo, da bi lahko nadomestitev upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski za programe v obdobju 2014–2020 zmanjšala stopnjo napake, če bodo zagotovljene sorazmerne finančne kontrole, ki vlagateljev ne bodo odvračale od oddaje vlog;

11.  je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 16/2016 z naslovom „Cilji EU za področje izobraževanja: programi so usklajeni, toda pri merjenju uspešnosti obstajajo pomanjkljivosti“ in njegovimi priporočili; se strinja z Računskim sodiščem, da bi bilo treba izobraževalne cilje ustrezno vgraditi v operativne programe, in pozdravlja izboljšano obliko teh programov v programskem obdobju 2014–2020, kot je ugotovilo Računsko sodišče; je seznanjen, da Računsko sodišče vztraja, da mora vedno obstajati jasna povezava med izobraževalnimi ukrepi in zaposljivostjo; znova poudarja, da bi moral biti osrednji vidik izobraževanja res priprava študentov za trg dela, vendar visoko kakovostno izobraževanje daleč presega povečevanje zaposljivosti, zato poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj zagotovita, da bo širša usmeritev ohranjena;

12.  je zaskrbljen zaradi vse večjih pritiskov na zmogljivosti štirih evropskih šol v Bruslju, izmed katerih so bile tri v letih 2014–2015 in 2015–2016 uradno prezasedene; pozdravlja odločitev belgijske vlade, da v Bruslju v šolskem letu 2019–2020 odpre peto evropsko šolo; pozdravlja sklep sveta guvernerjev, da se struktura v Berkendaelu da na voljo kot začasen podaljšek šole Bruselj I;

13.  je vse bolj zaskrbljen, ker si evropske šole ne prizadevajo odpraviti problemov, ki jih vedno znova odkriva Računsko sodišče, Evropski parlament pa nanje opozarja v poročilih o razrešnici; prav tako ga skrbi, ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu evropskih šol za proračunsko leto 2015 zapisalo, da šole zaključnega računa niso pripravile v zakonitem roku, zato ne more potrditi, da je bilo finančno poslovodenje dobro; poudarja, da je Računsko sodišče osrednjemu uradu evropskih šol večkrat priporočilo, naj oblikuje obširnejše smernice za načrtovanje in pripravo postopkov javnih naročil; poudarja, da morajo osrednji urad in evropske šole spoštovati finančno uredbo in pravila za njeno izvajanje, obenem pa poenostaviti merila za izbiro in dodelitev ter izboljšati dokumentacijo;

14.  je seznanjen s prizadevanjem institucij EU, da bi zmanjšale zamude pri izplačevanju; poudarja, da se bo ponavljajočim se zamudam mogoče izogniti s spoštovanjem odobrenih sredstev za plačila, zagotovitvijo zadostnih sredstev pri reviziji večletnega finančnega okvira in uvedbo sistema lastnih sredstev EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia

15.2.2017

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015: oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavec mnenja: Petr Ježek

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da konsolidirani računovodski izkazi Unije v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2015; ugotavlja, da je na plačila pomembno vplivala ocenjena stopnja napake v višini 3,8 %; je zadovoljen, da se je stopnja znižala, saj je leta 2014 znašala 4,4 %; ugotavlja, da so odstopanja pri ocenjeni stopnji napake posledica razlike med zahtevki in povračilom stroškov; spodbuja nadaljnje poenostavljanje finančne uredbe Unije, da bi bili uspešni pri uresničevanju ciljne stopnje 2 %;

2.  poziva Komisijo, naj sestavi evidenco odkritih navzkrižij interesov in jo posreduje organu za podelitev razrešnice;

3.  opozarja, da je bilo leto 2015 polno izzivov za politiko Unije na področju notranjih zadev, zlasti na področju upravljanja migracij pa tudi na področju varnosti; priznava osrednjo vlogo GD za migracije in notranje zadeve pri oblikovanju političnih odzivov ter mobilizaciji osebja in sredstev za nujno pomoč najbolj prizadetim državam članicam;

4.  obžaluje, da ključni kazalniki uspešnosti v letnem poročilu o dejavnostih GD za migracije in notranje zadeve ne zajemajo števila ljudi, ki jim je bila zagotovljena pomoč oziroma so bili preseljeni, premeščeni ali vrnjeni v letu 2015; obžaluje, da ni na voljo kazalnikov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti učinek ukrepov, sprejetih za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona;

5.  spodbuja oblikovanje jasnejših in dolgoročnih političnih prednostnih nalog s konkretnejšo preobrazbo v operativne prednostne naloge; glede na to poudarja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje z drugimi organi, zlasti agencijami;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so finančni zneski, ki jih je treba plačati v prihodnjih letih, visoki; opozarja, da Komisija še ni pripravila napovedi v zvezi z denarnim tokom v naslednjih 7 do 10 letih, zato jo poziva, naj to stori;

7.  obžaluje, da upravne strukture za varnost informacij Komisije niso usklajene s priznanimi primeri najboljše prakse (podatki v revizijskem poročilu Službe za notranjo revizijo);

8.  se strinja z oceno Računskega sodišča, da naraščanje števila finančnih mehanizmov, ki niso neposredno financirani iz proračuna EU in jih Računsko sodišče ne revidira, pomeni tveganje za odgovornost ter usklajevanje politik in operacij Unije(49);

9.  je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 9/2016: „Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014“, v katerem je zapisano, da med revizijo ni bilo mogoče ugotoviti skupnega zneska odhodkov iz proračuna EU in da ni jasno, ali so se odhodki namenjali za načrtovane geografske in tematske prioritete; se sprašuje, ali je bila situacija v letu 2015 še vedno podobna; poziva Komisijo, naj oblikuje kvalitativne in v rezultate usmerjene kazalnike za ocenjevanje kakovosti in rezultatov, doseženih s porabo sredstev za politike na področju zunanjih migracij(50);

10.  meni, da je treba za pozitiven učinek skladov EU za migracije s postopki na nacionalni ravni in na ravni Unije zagotavljati preglednost, učinkovito spremljanje in odgovornost; poziva k uvedbi mehanizmov spremljanja in ocenjevanja že med potekom programov, ne samo naknadno, saj bo to zagotovilo učinkovito porabo sredstev in izvajanje ciljev politike; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo kazalniki rezultatov in merljivi cilji na osnovi opravljenih dejavnosti določeni na ravni politike in projektov; poziva k uvedbi zanesljivih in primerljivih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov; meni, da bi moralo Računsko sodišče spremljati porabo sredstev v celotnem ciklu projektov, ne samo na koncu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

9.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Michał Boni, Caterina Chinnici, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Tanja Fajon, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petr Ježek, Jeroen Lenaers, Nadine Morano, Morten Helveg Petersen, Emil Radev, Barbara Spinelli, Anders Primdahl Vistisen, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lara Comi, Josu Juaristi Abaunz, Georg Mayer

27.1.2017

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015: oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2016/2151(DEC))

Pripravljavka mnenja: Viorica Dăncilă

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi morala biti enakost spolov horizontalni cilj za vsa področja politik; ugotavlja pa, da nekateri programi ne vsebujejo posebnih ciljnih dejavnosti s posebnimi proračunskimi sredstvi za izpolnitev tega cilja in da bi moral biti rezultat boljšega zbiranja podatkov ne le količinska opredelitev sredstev, dodeljenih za ukrepe, ki prispevajo k enakosti spolov, temveč tudi izboljšanje ocene učinka teh sredstev Unije;

2.  želi spomniti, da je enakopravnost žensk in moških ena od vrednot, na katerih Evropska unija temelji in za katere se zavzema, kot je zapisano v členu 8 PDEU; meni, da je treba enakost spolov vključiti v vse politike in zato upoštevati tudi v proračunskem postopku;

3.  ponovno poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov v boju proti diskriminaciji v državah članicah upošteva v vseh fazah proračunskega postopka, med drugim tudi pri izvrševanju proračuna in ocenjevanju njegovega izvajanja, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programom Obzorje 2020; poudarja, da bi bilo treba enotni sklop merljivih kazalnikov rezultatov in vpliva, ki bi omogočali boljšo oceno izvrševanja proračuna z vidika enakosti spolov, vključiti v načrtovanje, izvrševanje in ocenjevanje proračuna v skladu s pobudo „proračun EU, usmerjen v rezultate“ in osredotočenostjo na uspešnost;

4.  poziva Komisijo, naj tako nove kot obstoječe proračunske vrstice analizira glede na enakost spolov in po potrebi spremeni politike, če je le mogoče, da ne bo posredno prihajalo do neenakosti spolov;

5.  poudarja, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, doslej ni bil sprejet še noben poseben ukrep; poziva k učinkovitemu spremljanju izvajanja te izjave v letnem proračunskem postopku;

6.  poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020 vpelje steber o enakosti spolov ter vključi posebne cilje, povezane z enakostjo spolov;

7.  poziva Računsko sodišče, naj oceni vključitev analize doseganja ciljev, povezanih z enakostjo spolov iz strategije EU 2020 v letna poročila, ki ocenjujejo izvrševanje proračuna Unije;

8.  ponavlja svoje prejšnje pozive Komisiji, naj zagotovi popolno izvajanje sredstev, dodeljenih za program Pravice, enakost in državljanstvo ter jo poziva, naj nemudoma sprejme ukrepe za povečanje sredstev za spodbujanje enakosti spolov; ugotavlja, da je bilo polno izvrševanje proračuna za leto 2015 navedeno prek uporabe celotnih obveznosti, kar pa ne omogoča jasne ocene uporabe sredstev;

9.  poziva Evropsko komisijo, naj pri pripravi letnega delovnega programa spoštuje ustrezno in pravično razdelitev finančne podpore med različna področja, ki so zajeta v specifičnih ciljih programa Pravice, enakost in državljanstvo, pri čemer naj upošteva raven finančnih sredstev, ki so že bila dodeljena v okviru prejšnjega programskega obdobja 2007–2013; obžaluje zmanjšanje sredstev za posebne cilje programa Daphne; ugotavlja, da so proračunska sredstva za prevzem obveznosti za program Daphne v letu 2013 znašala 18 milijonov EUR, v letu 2012 19,5 milijonov EUR, v letu 2011 več kot 20 milijonov EUR, v letu 2016 pa je v delovnem programu Pravice, enakost in državljanstvo za ta cilj predvidenih nekaj več kot 14 milijonov EUR.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Ángela Vallina, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, Biljana Borzan, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Forenza, Mylène Troszczynski, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sorin Moisă

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Notis Marias, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Julia Pitera, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Raymond Finch, Lieve Wierinck

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Lieve Wierinck

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Cătălin Sorin Ivan, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

3

-

ECR

Notis Marias

EFDD

Raymond Finch

ENF

Jean-François Jalkh

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 375, 13.10.2016, str. 1.

(4)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(5)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(6)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.

(8)

UL C83, 30. marec 2010, Luxembourg, 2013.

(9)

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 31/2016.

(10)

  Posebni poročili Računskega sodišča št. 5/2015 in št. 19/2016.

(11)

Evropska komisija, GD REGIO, povzetek podatkov o napredku, doseženem pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa, o katerih so poročali organi upravljanja v skladu s členom 67(2)(j) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, programsko obdobje 2007–2013, stanje na dan 31. decembra 2015, 20. september 2016, str. 61.

(12)

Glej odstavek 1.39 letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2015.

(13)

COM (2016)446.

(14)

Gl. odstavka 3.22 in 3.23 letnega poročila Evropskega računskega sodišča.

(15)

Gl. odstavek 3.29 letnega poročila Evropskega računskega sodišča.

(16)

Gl. odstavke od 3.33 do 3.38 letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2015.

(17)

Gl. odstavek 3.56 letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2015.

(18)

Gl. odstavek 4.16 letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2015.

(19)

COM(2016)0674, SWD(2016)0338, SWD(2016)0339.

(20)

Evropsko računsko sodišče, Letno poročilo za leto 2015, točka 3.19.

(21)

Evropsko računsko sodišče, Letno poročilo za leto 2015, točka 3.22.

(22)

Evropsko računsko sodišče, Letno poročilo za leto 2015, Oddelek 3.

(23)

P8_TA-PROV(2016)0147 z dne 28. aprila 2016, točka 8.

(24)

Letno poročilo o dejavnostih za leto 2015, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Bruselj 2016, str. 11, opomba 8.

(25)

SWD(2016)0318.

(26)

Prvi rezultati pobude za zaposlovanje mladih, končno poročilo GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji, junij 2016.

(27)

Letno poročilo Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2015, točka 6.36.

(28)

Odgovor na pisno vprašanje št. 19 komisarki Crețu.

(29)

P8_TA-PROV(2016)0147 z dne 28. aprila 2016, točka 8.

(30)

Letno poročilo Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2015, točka 6.9, opomba 8.

(31)

Če bi preprečili te napake, bi zmanjšali ocenjeno stopnjo napake za 0,9 odstotne točke na področju tržne in neposredne podpore ter za 3,2 odstotne točke na področju razvoja podeželja in drugih politik“.

(32)

V letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI je navedeno, da se je agregirana prilagojena stopnja napake z 2,61 % leta 2014 znižala na 1,47 % leta 2015.

(33)

Poln delovni čas pomeni najmanjše število ur, ki jih zahtevajo ustrezne nacionalne določbe na področju zaposlitvenih pogodb. Če nacionalne določbe ne določajo števila ur, se kot najmanjše število letnih delovnih ur uporabi 1.800 ur, kar je enako 225 delovnim dnem po osem ur.

(34)

Po podatkih iz najnovejše študije o strukturi kmetij (Eurostat) se je delovna sila na kmetijah v EU-28 skupaj zmanjšala za 2,3 milijona letnih delovnih enot oziroma za 19,8 %.

(35)

Glej odgovor na pisno vprašanje št. 3 – zaslišanje komisarja Hogana 29. novembra 2016.

(36)

Odstavek 317 resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici.

(37)

Države članice morajo zmanjšati razlike na svojih ozemljih med ravnmi plačil upravičencem na hektar (gre za tako imenovano „notranjo konvergenco“). Načeloma (z nekaterimi izjemami) morajo tudi zmanjšati za vsaj 5 % prejemke, ki presegajo 150.000 EUR, ki jih vsak upravičenec prejme iz sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino. Poleg tega imajo države članice možnost, da prerazporedijo do 30 % svojih nacionalnih sredstev za neposredna plačila za prvih 30 ha za vsako kmetijo („prerazporeditveno plačilo“) in da določijo absolutno zgornjo mejo za prejemke vsakega upravičenca iz sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino („omejitev“);

(38)

Glej člen 35(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo.

(39)

Sklep Komisije z dne 12. aprila 2016 o spremembi Sklepa Komisije C(2014)5434, ki dovoljuje uporabo povračil na podlagi stroškov za enoto pri dejavnostih, ki jih izvaja subjekt Svetovne banke v sklopu okvirnega sporazuma z Unijo.

(40)

Odgovor na pisno vprašanje št. 23 – zaslišanje komisarja Avramopulosa z dne 29. novembra 2016.

(41)

Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(42)

Sodba Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016, Svet proti Front Polisario, C-104/16 P, ECLI: EU: C:2016:973.

(43)

Skupina neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov

(44)

Uredba (ES) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(45)

Sodba Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016, Svet proti Front Polisario, C-104/16, ECLI:EU: C:2013:973.

(46)

Glej tudi Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 3/2015: Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju.

(47)

Skupina neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

(48)

Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2015, odstavek 7.76.

(49)

Letno poročilo Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij, str. 74.

(50)

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 9/2016: Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014, str. 7.

Pravno obvestilo