Postopek : 2016/2155(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0151/2017

Predložena besedila :

A8-0151/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 19
CRE 26/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0149

POROČILO     
PDF 582kWORD 59k
3.4.2017
PE 593.841v02-00 A8-0151/2017

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče

(2016/2155(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Benedek Jávor

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče

(2016/2155(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0273/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0151/2017),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče

(2016/2155(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 15/2012: Obvladovanje navzkrižij interesov v izbranih agencijah EU,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0151/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor ter pozdravlja redne povratne informacije na zahtevo Parlamenta; pozdravlja nedavno prakso, ki Parlamentu omogoča predstavljanje pobud Računskemu sodišču za njegov letni delovni program; poziva k še bolj strukturirani vsakoletni razpravi med predsednikom Računskega sodišča in konferenco predsednikov odborov Parlamenta;

2.  ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih revizor uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča;

3.  ugotavlja, da je bil končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2015 132 906 000 EUR (133 498 000 EUR v letu 2014) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 98,68 %; poudarja, da je bila stopnja izvrševanja nižja kot leta 2014 (98,8 %);

4.  poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji; poudarja pa, da se uvedba oblikovanja proračuna glede na uspešnost ne bi smela uporabljati le za proračun institucije kot celoto, temveč bi morala zajemati tudi sklop posebnih, izmerljivih, dosegljivih, realnih in časovno določenih (SMART) ciljev v letnih načrtih za posamezne oddelke in enote ter osebje; v zvezi s tem pozdravlja izvajanje načela oblikovanja proračuna v vsakodnevnem delovanju Računskega sodišča;

5.  spominja Računsko sodišče, da je v skladu s skupnim pristopom (odstavek 54) za revizijo decentraliziranih agencij „v celoti odgovorno Evropsko računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke v zvezi z javnimi naročili“; spodbuja Računsko sodišče, naj predstavi predloge za reševanje vprašanja revizije agencij v okviru sedanjega pregleda finančne uredbe in pregleda okvirne finančne uredbe, ki bo sledila; meni, da bi bilo treba to zadevo pojasniti, da bi znatno zmanjšali morebitno pretirano upravno breme decentraliziranih agencij, ne da bi s tem vplivali na potrebo po delu Računskega sodišča in njegovo učinkovitost;

6.  ugotavlja, da je bila reforma Računskega sodišča izvedena leta 2015 in da jo Računsko sodišče ocenjuje kot uspešno; z zanimanjem pričakuje vmesno oceno strategije Računskega sodišča za obdobje 2013–2017, vključno z analizo uresničevanja glavnih ciljev reforme;

7.  pozdravlja pristop z dodano vrednostjo Unije iz poročil Računskega sodišča; poziva, naj se v sodelovanju z drugimi institucijami EU oblikujejo kazalniki uspešnosti in prednostne naloge za dobro finančno poslovodenje;

8.  ugotavlja, da revizija člena 163 finančne uredbe predvideva, „da se posebna poročila pripravijo in sprejmejo v [...] obdobju [...] 13 mesecev“; ugotavlja, da ta časovni okvir v letu 2015 ni bil upoštevan; poziva Računsko sodišče, naj spoštuje ta časovni okvir, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost poročil; v zvezi s tem spodbuja Računsko sodišče, naj izboljša priporočila v svojih posebnih poročilih, da bodo bolj ciljno usmerjena;

9.  meni, da bi morale institucije prejemnice namenjati večji pomen posebnim poročilom Računskega sodišča in da bi morala vključevati letna namenska poročila; poudarja, da bi bilo mogoče povečati učinkovitost posameznih posebnih poročil, če bi jih pravočasno združili v skupine glede na posebna področja politik, s čimer bi Parlamentu omogočili, da bi za posebna poročila Računskega sodišča pripravil ad hoc poročila zunaj ciklusa podelitve razrešnice;

10.  obžaluje, da Računsko sodišče do danes ni predstavilo posebnega poročila o navzkrižju interesov v vseh agencijah, zlasti v tistih, ki so povezane z industrijo, to pa navkljub večkratnim zahtevam Parlamenta v njegovih poročilih o razrešnici od leta 2012; poziva Računsko sodišče, naj pripravi in objavi prvo posebno poročilo o navzkrižju interesov do konca junija 2017 ter nato vsako leto; meni, da so letna poročila Računskega sodišča o navzkrižju interesov bistvena za integriteto institucij EU, saj so odnosi med evropskimi agencijami, ki delujejo na področju industrije, ter industrijo in lobističnimi podjetji izjemno pomembni;

11.  ugotavlja, da Računsko sodišče izpolnjuje medinstitucionalni dogovor o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v obdobju petih let; prosi, da se ga do junija 2017 obvesti, kako je to zmanjšanje usklajeno z novimi zaposlitvami, ki jih je Računsko sodišče izvedlo v letu 2015, in kolikšen je delež novih zaposlitev leta 2015;

12.  obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov med člani Računskega sodišča leta 2015, ko je bilo med njimi pet žensk in 23 moških, ter da se je število članic slabše zastopanega spola v letu 2016 zmanjšalo na tri; obžaluje tudi, da je na Računskem sodišču še vedno neuravnotežena zastopanost spolov na delovnih mestih višje in srednje vodstvene ravni (30,4 %/69,6 %); poziva Računsko sodišče, naj spodbuja uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti na vodstvenih delovnih mestih; poleg tega poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice poroča o tozadevnih sprejetih ukrepih in doseženih rezultatih, pri čemer pa ne sme biti ogroženo poslanstvo Računskega sodišča;

13.  poudarja, da mora geografsko ravnotežje, torej razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element upravljanja virov, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje; pozdravlja, da je Računsko sodišče doseglo splošno uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so pristopile k Uniji pred letom 200, in tistih, ki so se ji pridružile leta 2004 ali pozneje; vseeno poudarja, da so te države članice še vedno premalo zastopane na višji ravni uprave in vodstvenih delovnih mestih, kjer je potreben dodaten napredek;

14.  je zaskrbljen zaradi visokega števila dni bolniškega dopusta med zaposlenimi; poziva Računsko sodišče, naj si prizadeva za dejavnosti za dobro počutje, da bi prispevalo k boljšemu počutju osebja, da bo lahko uspešneje izvajalo svoje glavno poslanstvo;

15.  je seznanjen z metodo, ki jo Računsko sodišče uporablja za izračunavanje bolniškega dopusta zaposlenih; meni, da ta metoda ni primerna za učinkovito izračunavanje odsotnosti zaradi bolezni; poziva Računsko sodišče, naj uporabi sistem izračunavanja na osnovi delovnih dni odsotnosti na posameznega zaposlenega, kot ga uporabljajo druge institucije;

16.  je seznanjen, da je Računsko sodišče organiziralo pet dni opravljanja dejavnosti zunaj kraja dela, predvsem pri pripravi reforme Računskega sodišča, pri čemer je sodeloval majhen delež članov osebja (samo 107); poziva Računsko sodišče k boljšemu ciljnemu usmerjanju dejavnosti za dobro počutje, da se vključi proaktivni in pozitivni razvoj človeških virov, pri čemer bi sodelovalo čim več članov osebja;

17.  je seznanjen z okrepljenim etičnim okvirom Računskega sodišča za preprečevanje navzkrižij interesov ter kršitev osebja in članov; poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu poroča o reviziji notranjih pravil za preprečevanje nadlegovanja;

18.  poziva Računsko sodišče, naj uveljavi predložitev izjav o interesih namesto izjav o neobstoju navzkrižja interesov, saj je lastno presojanje o obstoju navzkrižja interesov že samo po sebi navzkrižje interesov; meni, da bi morala neodvisna tretja stran presojati o obstoju navzkrižja interesov; poziva Računsko sodišče, naj do junija 2017 poroča o uvedenih spremembah in sporoči, kdo preverja stanje na področju navzkrižja interesov; ponavlja, da sta integriteta in preglednost ključna za zaupanje javnosti; poziva Računsko sodišče, naj določi jasna pravila glede izmeničnega zaposlovanja uradnikov v javnem in zasebnem sektorju (pojav vrtljivih vrat) ter za preprečevanje tega pojava sprejme ukrepe in odvračilne sankcije, kot sta denimo zmanjšanje pokojnine ali prepoved dela v podobnih organih za vsaj tri leta;

19.  spominja Računsko sodišče, da morajo decentralizirane agencije Unije sprejeti kodeks dobrega upravnega ravnanja in da se jih spodbuja, naj uporabljajo register za preglednost kot referenčni pripomoček pri stikih z ustreznimi zastopniki;

20.  poziva Računsko sodišče, naj pristopi k medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost;

21.  pozdravlja vzpostavitev portala za preglednost na spletnem mestu Računskega sodišča, pa tudi dejstvo, da je Računsko sodišče že sprejelo pravila o prijavljanju nepravilnosti; priporoča Računskemu sodišču, naj s temi pravili seznani vse zaposlene; poziva ga, naj do junija 2017 posreduje podrobnosti o primerih prijav nepravilnosti v letu 2015, če obstajajo, ter o njihovi obravnavi in reševanju;

22.  je seznanjen, da je imelo Računsko sodišče leta 2015 v lasti tri stavbe, K1, K2 in K3; predlaga Računskemu sodišču, naj vključi načrtovanje prenove teh stavb v letno poročilo o dejavnostih in zagotovi izvajanje najvišjih možnih standardov energetske učinkovitosti med prenovo;

23.  je seznanjen s povzetkom nepremičninske politike Računskega sodišča, vključenim v letno poročilo o dejavnostih, in poziva, naj se v prihodnosti zagotovijo podrobnejše informacije glede tega vprašanja;

24.  je seznanjen s povečanjem obsega prevajalskih del v letu 2015, ki se je povečalo za skoraj 3 % glede na leto 2014; ugotavlja, da je bila v okviru reforme Računskega sodišča struktura direktorata za prevajanje optimizirana; poziva Računsko sodišče, naj pojasni, kako je direktorat izboljšal svoje delo;

25.  je seznanjen s pogajanji med Računskim sodiščem in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) za obravnavo možnosti upravnega dogovora; poziva Računsko sodišče, naj poroča o napredku pogajanj pri tem vprašanju;

26.  ponovno poziva Računsko sodišče, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih so bili predmet preiskave Računsko sodišče ali člani osebja;

27.  je seznanjen s priporočilom službe notranjega revizorja za razmislek o bolj racionalni uporabi uradnih vozil Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj obravnava to vprašanje v sodelovanju s Sodiščem Evropske unije in obvesti Parlament o sprejetih ukrepih za racionalizacijo upravljanja voznega parka;

28.  spodbuja prizadevanja in dosežke Računskega sodišča pri zmanjševanju vpliva na okolje; je seznanjen, da je Računsko sodišče leta 2013 uvedlo Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) s ciljem pridobitve certifikata EMAS do konca leta 2016; pozdravlja, da je Računsko sodišče 13. novembra 2015 sprejelo okoljsko politiko, ki formalizira njegovo sodelovanje v visokokakovostni pobudi za okoljsko upravljanje; izraža skrb glede zamude v postopku pridobivanja certifikata EMAS;

29.  poudarja pomen širitve sodelovanja z evropskimi univerzami pri oblikovanju posebnih študij o evropski reviziji; poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvešča o razvoju in rezultatih tega prihodnjega razširjenega sodelovanja;

30.  poziva Računsko sodišče, naj razmisli o možnosti podajanja priporočil o boljšem obveščanju o proračunu Unije, svojih funkcijah in poslanstvu ter o tem, kako to bolje pojasniti evropskim državljanom.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Notis Marias, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Markus Pieper, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch, Jens Geier, Arne Lietz, Piernicola Pedicini

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

22

+

ALDE

Martina Dlabajová, Hannu Takkula

ECR

Richard Ashworth

EFDD

Piernicola Pedicini

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Markus Pieper, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Jens Geier, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Arne Lietz, Georgi Pirinski,

Verts/ALE

Benedek Jávor, Bart Staes

3

-

ECR

Notis Marias

EFDD

Raymond Finch

ENL

Jean-François Jalkh

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 375, 13.10.2016, str. 1.

(4)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(5)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

Pravno obvestilo