Postopek : 2016/2152(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0153/2017

Predložena besedila :

A8-0153/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 19
CRE 26/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.15

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0146

POROČILO     
PDF 859kWORD 90k
4.4.2017
PE 593.979v01-00 A8-0153/2017

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament

(2016/2152(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Dennis de Jong

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament

(2016/2152(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0270/2016)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7), zlasti člena 22,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0153/2017),

A.  ker je predsednik 4. julija 2016 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2015;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 24. junija 2016 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker Računsko sodišče v svoji reviziji navaja, da v svoji posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2015 ni odkrilo resnih slabosti v letnih poročilih o dejavnostih ter v notranjih kontrolnih sistemih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot to zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012;

D.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament

(2016/2152(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0153/2017),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) po pregledu končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.  ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 129 vprašanj in ker je Odbor za proračunski nadzor (CONT) prejel odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.  ker je nadzor, zlasti v obliki letnega postopka podelitve razrešnice, bistven za zagotavljanje, da sta politično vodstvo in uprava Parlamenta odgovorna državljanom Unije; ker so izboljšave kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti pri upravljanju javnih financ vedno mogoče; ker bi moral biti ključni element pri izvrševanju proračuna načelo, da se proračun oblikuje na podlagi rezultatov in da se dobro upravljajo človeški viri;

Nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta

1.  je seznanjen, da formalni nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta sestavljajo štirje poglavitni deli:

(a)  potrditev končnega zaključnega računa s strani računovodje Parlamenta;

(b)  letna poročila notranjega revizorja in njegovo mnenje o sistemu notranje kontrole;

(c)  ocena upravnih in drugih odhodkov za vse institucije Unije, tudi Parlamenta, s strani njegovega zunanjega revizorja, Računskega sodišča; ter

(d)  postopek podelitve razrešnice, ki jo pripravi odbor CONT in pripelje do sklepa Parlamenta o podelitvi razrešnice predsedniku Parlamenta;

2.  je seznanjen, da letno poročilo notranjega revizorja vsebuje ugotovitve, ki temeljijo na specifičnem revizorskem delu; si prizadeva izboljšati upravljanje proračuna in finančno poslovodenje, vendar ne za zagotovitev celovite slike upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta; podobno ugotavlja, da poročilo Računskega sodišča predstavlja le rezultate majhnega vzorca (16 transakcij), kar zadeva transakcije Parlamenta;

3.  razume, da na splošno nizka stopnja napak, kar zadeva upravne odhodke, lahko pomeni razmeroma majhno pozornost, ki jo Računsko sodišče posveča transakcijam Parlamenta;

4.  vseeno poudarja, da je tudi v primeru zelo nizke stopnje napake tveganje izgube ugleda razmeroma visoko, saj bi lahko takšne finančne in proračunske napake negativno vplivale na položaj institucije;

5.  dodaja, da od nedavnega velja – zaradi splošnega občutka, da je treba proračun oblikovati glede na uspešnost –, da v razrešnicah ne bi smeli zgolj odkrivati nepravilnosti, temveč vanje vključiti tudi merjenje konkretne uspešnosti in rezultatov ter da je tudi to še posebej pomembno v primeru Parlamenta, saj odsotnost rezultatov neposredno vpliva na ugled institucije;

6.  je seznanjen, da v takšnih okoliščinah delo Parlamenta v povezavi s postopkom podelitve razrešnice nudi eno od možnosti za temeljitejšo obravnavo računovodskih izkazov uprave Parlamenta;

Računovodski izkazi Parlamenta

7.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2015 znašal 1 794 929 112 EUR oziroma 19,78 % razdelka V večletnega finančnega okvira(8), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2015, kar je 2,2-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2014 (1 755 631 742 EUR);

8.  je seznanjen, da je skupni znesek prihodkov, vknjiženih do 31. decembra 2015, znašal 176 367 724 EUR (leta 2014: 174 436 852 EUR), vključno z 27 988 590 EUR namenskih prejemkov (2014: 26 979 032 EUR);

9.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 71 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč); je seznanjen, da to kaže, da odhodke Parlamenta zaznamuje velika kontinuiteta, ki je pretežno povezana s plačami poslancev in uslužbencev, ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi in drugimi pogodbenimi obveznostmi;

10.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2015:

(a) Razpoložljiva odobrena sredstva (EUR)

odobrena sredstva za leto 2015:

1 794 929 112

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2014:

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2014:

277 911 825

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2015:

27 988 590

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2014:

106 077 150

skupaj:

2 206 906 677

(b) Uporaba odobrenih sredstev v proračunskem letu 2015 (EUR)

obveznosti:

2 176 992 756

izvršena plačila:

1 770 807 099

odobrena sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

392 379 176

odobrena sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

stornirana odobrena sredstva:

43 720 402

(c) Proračunski prihodki (EUR)

prejeti v letu 2015:

176 367 724

(d) Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2015 (EUR)

1 511 058 599

11.  ugotavlja, da so bile v letu 2015 prevzete obveznosti za 99,1 % vseh odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta in da je stopnja storniranih sredstev znašala 0,9 %, tako da je bila podobno kot v letu poprej dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja;

12.  opozarja, da so stornirana odobrena sredstva skupaj znašala 41 422 684 EUR, pri čemer je večina storniranih sredstev zadevala plače in odhodke, povezane z nepremičninami;

13.  ugotavlja, da so prerazporeditve neizkoriščenih sredstev znašale 71 000 000 EUR, kar predstavlja 4 % končnih odobrenih sredstev, prerazporejenih iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov, in sicer za financiranje letne zakupnine stavbe Konrad Adenauer; poziva, da bi morala biti nepremičninska politika Parlamenta dovolj jasno oblikovana kot del proračunske strategije; meni, da je stopnja prerazporeditev neizkoriščenih sredstev zelo visoka; je trdno prepričan, da bi se morala ta prerazporeditev z učinkovitim upravljanjem proračuna zmanjšati na najnižjo možno stopnjo; v zvezi s tem poziva Računsko sodišče, naj pripravi poročilo o nepremičninski politiki Parlamenta;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2015 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

14.  je seznanjen, da revizija na splošno kaže, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake, a je na podlagi sedmih količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira za upravo znašala 0,6 % (0,5 % več kot v letu 2014);

15.  je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da so bile napake prisotne pri 22 transakcijah od 151 revidiranih transakcij vseh institucij Unije (14,6 %); vendar ugotavlja, da je bilo pri teh 22 transakcijah količinsko opredeljenih le sedem napak, ki so tako imele finančne posledice, zaradi česar je ocenjena stopnja napake 0,6 %;

16.  je nadalje seznanjen s specifičnimi ugotovitvami glede Parlamenta, ki so vključene v letno poročilo Računskega sodišča za leto 2015; je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti pri nadzoru odobritve in poravnavi odhodkov leta 2014; te slabosti so bile ugotovljene le pri eni od šestnajstih transakcij Parlamenta, ki so bile revidirane v zvezi z eno ali drugo politično skupino, in so bile odpravljene leta 2015;

17.  je seznanjen z odgovori Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem; prosi Računsko sodišče, naj pristojni odbor obvešča o izvajanju njegovih priporočil, naj zagotovi boljše usmerjanje in pregleda obstoječi nadzorni okvir za izvrševanje proračunskih odobritev, namenjenih političnim skupinam;

Letno poročilo notranjega revizorja

18.  ugotavlja, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 30. januarja 2017 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2015 sprejel poročila o naslednjih zadevah:

–  spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročil o notranji reviziji;

–  kodeks na področju večjezičnosti;

–  merjenje operativne učinkovitost in uspešnosti IT;

–  sistem finančnega poslovanja;

–  postopek izterjave dolgov;

–  upravljanje neprekinjenega poslovanja;

–  inventar podatkovnega centra in upravljanje zunanjega strokovnega znanja IT;

19.  je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira, kar zadeva potrebo po:

–  pripravi utemeljenega predloga za posodobitev kodeksa na področju večjezičnosti za storitve tolmačenja, ki vključuje posebne določbe za načrtovanje sestankov, povezanih s trialogi;

–  izboljšanju regulativnega okvira, ki se uporablja za sestanke s tolmačenjem, vključno z: boljšo uskladitvijo obstoječih pravil; ukrepi za enakomernejšo porazdelitev povpraševanja skozi teden ter za ugotavljanje, kateri termini so manj uporabljeni, in njihovo zapolnjevanje; poudarja, da je treba zmanjšati število prepozno odpovedanih sej, ki vodijo do znatnega napačnega dodeljevanja sredstev;

–  oblikovanju ustreznih meril in okvirnih pragov za začetek pravnih postopkov in za odpis dolgov ter njihovo predložitev s strani glavnega odredbodajalca na podlagi prenosa;

–  oblikovanju primernega upravljanja in politike (vključno z institucionalnimi smernicami in praktično ureditvijo) na področju upravljanja neprekinjenega poslovanja;

20.  je seznanjen, da so ob koncu leta 2015 po več naknadnih revizijah štirje ukrepi iz pregleda notranjega nadzornega okvira, vsi „zmernega tveganja“, ostali odprti, datum zapadlosti enega od njih je bil prenesen v leto 2017 v kontekstu novega sistema finančnega poslovodenja Parlamenta; poziva notranjega revizorja, naj odbor CONT obvešča o napredku pri izvajanju teh ukrepov;

21.  poziva notranjega revizorja, naj pri predstavitvi svojega letnega poročila večjo pozornost nameni vidikom, pri katerih je našel pomanjkljivosti in/ali nepravilnosti, in uvede ukrepe, ki omogočajo oceno uspešnosti in rezultatov; prav tako ga poziva, naj poroča o nadaljnjem ukrepanju, razvoju in rešitvah težav, ki jih je odkril pri izvajanju svojih nalog;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2014

22.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2014, ki jih je odbor CONT prejel 20. oktobra 2016, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2014 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; vendar obžaluje, da veliko zahtev ni bilo nadalje obravnavanih, za kar ni bilo podanih nobenih razlogov ali utemeljitev; poudarja, da je pomembno, da se z generalnim sekretarjem v odboru CONT pogosteje obravnavajo vprašanja, ki vplivajo na proračun Parlamenta in njegovo izvrševanje;

23.  je seznanjen, da datum predložitve osnutka poročila o razrešnici Parlamentu in datum za predložitev dodatnih vprašanj generalnemu sekretarju nista bila usklajena; poziva generalnega sekretarja, naj na dodatna vprašanja odgovori pred rokom za vložitev predlogov sprememb in po potrebi pred glasovanjem v odboru;

Razrešnica Parlamentu za leto 2015

24.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, odgovornim za proračun, generalnim sekretarjem in odborom CONT v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja 30. januarja 2016;

25.  izraža zadovoljstvo nad zavezanostjo uprave Parlamenta stalnemu izboljševanju parlamentarnih služb kot celote ter učinkovitemu uresničevanju teh izboljšav, čeprav tudi meni, da v nekaterih primerih predolgo traja, da se spremembe uvedejo v praksi;

26.  ugotavlja, da se Parlamentu s stroški v višini približno 3,60 EUR na prebivalca na leto ni treba bati primerjave z drugimi parlamentarnimi sistemi, zlasti ker je tretjina teh stroškov povezana z osnovnimi pogoji (večjezičnost in kraj dela), na katere ima sam Parlament zgolj omejen vpliv in ki za druge parlamente v tej obliki ne veljajo;

27.  vseeno opaža različno raven pozornosti, ki se namenja oblikovanju proračuna glede na uspešnost, med generalnimi direktorati ter da je ta zelo razvita v generalnemu direktoratu za finance (GD FINS), drugje v upravi pa je šele v predhodni fazi; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da se bo po celotni upravi določilo in spremljalo jasne in merljive cilje;

28.  je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o dostopnosti orodja za elektronsko vlaganje peticij in poročila Pravne službe poslancem in širši javnosti; poziva generalnega sekretarja, naj poroča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s priporočili Pravne službe;

29.  pozdravlja pozornost, ki jo uprava namenja trajnosti, zlasti v povezavi s postopki javnih naročil; vseeno ugotavlja, da je z začetkom veljavnosti nove direktive o javnem naročanju(9) postalo mogoče povečati težo meril, povezanih s socialno in okoljsko trajnostjo, glede na merilo najnižje cene;

30.  poziva generalnega sekretarja, naj predloži načrt ukrepanja za uporabo meril trajnosti v postopkih javnih naročil Parlamenta ter naj pri tem vključi oceno uporabe zelenega javnega naročanja kot instrumenta;

31.  ugotavlja, da stroški geografske razpršenosti Parlamenta po navedbah Računskega sodišča znašajo 114 milijonov EUR na leto, in je seznanjen z ugotovitvijo poročila Fox–Häfner iz leta 2013, da je 78 % vseh službenih poti uslužbencev Parlamenta v skladu s kadrovskimi predpisi neposredna posledica geografske razpršitve služb Parlamenta; spominja, da je ocenjeni okoljski učinek te razpršitve med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; poziva predsedstvo, naj od generalnega sekretarja zahteva, da nemudoma pripravi časovni načrt za enoten sedež Parlamenta; ponovno poziva Parlament in Svet, naj obravnavata časovni načrt za enoten sedež, kot je Parlament izrazil v številnih predhodnih resolucijah, da bi zagotovila dolgoročne prihranke; meni, da bi lahko izstop Združenega kraljestva in potreba po prerazporeditvi evropskih agencij, ki imajo zdaj tam sedež, pomenila odlično priložnost za hkratno rešitev različnih težav; vendar opozarja na člen 341 PDEU, v skladu s katerim se sedež institucij Unije določi v medsebojnem soglasju vlad držav članic, ter Protokol 6, priložen PEU in PDEU, v skladu s katerim mora imeti Parlament sedež v Strasbourgu; poudarja, da bi bilo treba za rešitev z enotnim sedežem spremeniti Pogodbi;

32.  opozarja, da je uprava v odgovoru na vprašanje št. 75 v vprašalniku o razrešnici Parlamentu za leto 2013 navedla, da se je odločila odpraviti „prakso dolgoročnih službenih potovanj, [...] kar vodi do znatnih prihrankov“, vendar pa v nasprotju s tem opaža, da je trenutno 13 oseb na dolgoročnem službenem potovanju; meni, da predstavlja dodeljevanje izselitvenega dodatka in dnevnic zaposlenim za dolgoročna službena potovanja v kraj, v katerem oseba že biva in dela, nesprejemljiv način porabe davkoplačevalskega denarja, ki ni v skladu s kadrovskimi predpisi; vztraja, da je treba pojasniti okoliščine vsakega dolgoročnega službenega potovanja ter zlasti razloge in stroške za to dolgoročno službeno potovanje;

33.  opozarja, da morajo vsi uradniki in drugi uslužbenci Unije, tudi tisti, ki delajo v kabinetih, svoje naloge opravljati izključno ob upoštevanju interesa Unije in v skladu s pravili iz kadrovskih predpisov; izpostavlja, da so uradniki Unije plačani z davkoplačevalskim denarjem, ki ni namenjen financiranju novinarjev ali drugega osebja za promocijo nacionalnih političnih interesov predsednika; poziva predsedstvo, naj v predpisih Parlamenta določi jasne določbe;

34.  je seznanjen s sklepom predsednika z dne 21. oktobra 2015, s katerim je želel imenovati ljudi na vodilne položaje v Parlamentu brez upoštevanja postopkov in zlasti brez razpisov; ugotavlja, da ta odločitev „ni bila v skladu s pravili“ (odgovor uprave na drugi vprašalnik odbora CONT); poziva k formalnemu preklicu te predsednikove odločitve;

35.  ugotavlja, da se je 15. decembra 2015 predsednik sam pooblastil, da lahko članom svojega kabineta poleg že obstoječega dodatka za člane kabineta podeli še neomejen posebni dodatek, čeprav taki posebni dodatki niso določeni v kadrovskih predpisih; ponovno postavlja vprašanje glede zakonitosti tega pooblastila in veljavnosti posebnih dodatkov; poziva, naj se preveri, ali bi bilo treba sklep o uvedbi tega dodatka preklicati;

Upravljanje programa subvencij za skupine obiskovalcev

36.  je seznanjen, da je predsedstvo 24. oktobra 2016 sprejelo revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov za skupine obiskovalcev, ki jih povabijo poslanci;

37.  pozdravlja, da se bodo tako občutno zmanjšala plačila v gotovini in uvedla obvezna elektronska nakazila, s čimer se zmanjša tveganje kraje in škode ugledu Parlamenta, ohrani pa se znatna prožnost; podpira namero predsedstva, da leto dni po začetku izvajanja oceni spremenjeni sistem; kljub temu obžaluje, da so lahko parlamentarni pomočniki imenovani za prejemanje plačil na njihove osebne račune in da lahko potrdijo stroške skupine; je zaskrbljen, da to pomeni nepotrebno pravno in finančno odgovornost ter možno tveganje za akreditirane parlamentarne pomočnike; poziva predsedstvo, naj prednostno to ponovno preuči;

38.  obžaluje dejstvo, da je Parlament svojemu predsedniku podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna Parlamenta za proračunsko leto 2014 in v zadnjem trenutku črtal pomembne odstavke, ki so sprožali nadaljnja vprašanja glede političnih dejavnosti in finančnega vedenja predsednika med evropskimi volitvami leta 2014;

Register za preglednost in navzkrižje interesov

39.  pozdravlja vse večjo pozornost medijev in javnosti za Parlament in njegovo upravo; vseeno ugotavlja, da imajo nekateri novinarji težave pri pridobivanju natančnih informacij, ki jih iščejo; poudarja, da je preglednost Parlamenta in njegove uprave bistvena za legitimnost institucije ter da bi bilo treba izboljšati dostop do informacij, ob stalnem spoštovanju pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov;

40.  poziva predsedstvo, naj na spletnem mestu Parlamenta objavi ustrezne dokumente, ki mu jih je predložil generalni sekretar v strojno berljivi obliki, razen če to ni mogoče zaradi njihove vsebine, na primer zaradi varstva osebnih podatkov;

41.  ponovno vztraja, da je treba povečati preglednost in dostopnost delovanja notranjih organov odločanja Parlamenta, zlasti predsedstva; poziva, naj se na intranetu pravočasno objavijo dnevni redi predsedstva in se znatno zmanjša čas za objavo zapisnikov sej, ter poudarja, da ni treba čakati, da so ti prevedeni v vse jezike;

42.  poziva generalnega sekretarja, naj to resolucijo posreduje predsedstvu in izpostavi zlasti tiste točke, v katerih se zahteva ukrepanje ali odločitev predsedstva; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi akcijski načrt in časovnico, ki bosta predsedstvu omogočila nadaljnje ukrepanje in/ali odgovore na priporočila, ki mu jih je v resolucijah o podelitvah razrešnic posredoval Parlament, in bosta vključevala rezultate dokumenta o letnem nadaljnjem ukrepanju; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor pravočasno poroča o vseh projektih, ki jih predloži predsedstvu in pomembno vplivajo na proračun;

43. meni, da bi morali imeti poslanci možnost, da uporabijo spletno mesto Parlamenta za zagotavljanje čim večje možne preglednosti svojim volivcem, kar zadeva njihove dejavnosti, in zato poziva generalnega sekretarja, naj razvije sistem, s katerim bodo lahko poslanci objavili podrobnosti s svojih sestankov z zastopniki interesov; ter poziva generalnega sekretarja, naj to omogoči takoj, saj je Parlament to zahteval že v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2014;

44.  ponovno izraža stališče Parlamenta glede splošnega nadomestila stroškov, kot je bilo izraženo v odstavkih od 36 do 39 resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2014; ugotavlja, da lahko poslanci, ki si to želijo, že zdaj zahtevajo, da se jim stroški revizije povrnejo kot upravičeni stroški, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov; poziva predsedstvo, naj preuči, če bi bilo mogoče vzpostaviti gospodaren način, na katerega bi uprava Parlamenta opravila revizijo stroškov poslancev, da se ne bi bilo treba zanašati na zunanje revizorje;

45.  se zaveda majhne ozaveščenosti poslancev o možnosti vračanja presežka splošnega nadomestila stroškov; poziva generalnega sekretarja, naj jih o tem prednostno obvesti; poziva poslance, naj ob koncu svojega mandata vrnejo presežek;

46.  podobno poziva generalnega sekretarja, naj poslancem, ki želijo na svojih osebnih spletnih straneh objaviti plačila vseh drugih nadomestil, ki jih prejemajo od Parlamenta, omogoči dostop do ustreznih evidenc v formatu, ki bo omogočal enostavno obdelavo;

47.  nadalje poziva generalnega sekretarja, naj na enak način pomaga tudi političnim skupinam, ki si tega želijo;

48.  ugotavlja, da je na spletnem mestu Parlamenta dostopna različna dokumentacija, povezana z odločitvijo o priznanju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, skupaj s podrobnostmi o končnem znesku njihovega financiranja; poziva Parlament, naj od Komisije zahteva, da predstavi predlog revizije sedanje uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(10), ki bo vključeval strožje zahteve za ustanovitev evropskih političnih fundacij z namenom preprečevanja zlorab;

49.  pozdravlja uvedbo posebnega obrazca, s katerim lahko poročevalci pokažejo, kateri zastopniki interesov so vplivali na njihova poročila (zakonodajna sled);

50.  ponovno poziva upravo Parlamenta, naj pripravi poročilo o tem, kako interesne skupine in druge zunanje organizacije uporabljajo prostore Parlamenta;

51.  je zaskrbljen, ker bi bilo nemara treba obstoječi kodeks za poslance dodatno izboljšati, da bi se preprečila navzkrižja interesov, pri tem pa posebno pozornost nameniti:

–  plačanim dodatnim zaposlitvam poslancev;

–  opravljanju dejavnosti lobiranja pri evropskih inštitucijah s strani bivših poslancev Parlamenta v času, ko so upravičeni do prehodnega nadomestila;

–  registraciji izjav o interesih poslancev;

–  sestavi in pristojnostim svetovalnega odbora;

Generalni direktorat za komuniciranje

52.  pozdravlja razvoj kazalnikov za merjenje uspešnosti komunikacijskih dejavnosti Parlamenta in poziva generalnega sekretarja, naj v poročilu o dejavnostih Parlamenta za leto 2016 ločeno poglavje nameni učinkovitosti tega novega pristopa na področju komunikacij, ki temelji na uspešnosti;

53.  izraža nezadovoljstvo s sedanjo komunikacijsko strategijo Parlamenta; meni, da obstajajo resne težave z učinkovitostjo in usklajenostjo sedanje strategije in zlasti s količino sredstev, ki jih prejema, ter poziva službe Parlamenta, naj pripravijo komunikacijsko strategijo, ki bo učinkovito in gospodarno služila interesom institucije;

54.  podpira različne programe, usmerjene v spodbujanje obiskov novinarjev in državljanov, ki si želijo izvedeti več o dejavnostih Parlamenta;

55.  v zvezi s tem ponavlja svoj poziv iz razrešnice za leto 2014, kjer je bilo ugotovljeno, da je spletno mesto Parlamenta ostalo razmeroma uporabnikom neprijazno, težko za krmarjenje in še ni vključevalo najsodobnejših tehnoloških razvojnih dosežkov, zaradi česar je bilo težko hitro poiskati ustrezne informacije; izpostavljeno je bilo tudi, da spletno mesto glede na pomen komunikacije z evropskimi državljani ni prispevalo k izboljšanju podobe Parlamenta v širši javnosti;

56.  poziva Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM), naj predstavi učinkovitejše in uporabnikom prijaznejše spletno mesto z učinkovitejšim iskalnikom, ki bo okrepilo podobo Parlamenta v širši javnosti ter se bolj neposredno odzvalo na potrebe in interese državljanov; ugotavlja, da so bili kljub veliki porabi sredstev doseženi zgolj povprečni rezultati;

57.  ima pomisleke v zvezi z učinkovitostjo komunikacijske strategije Parlamenta; v zvezi s tem poziva k celovitemu pregledu sedanje strategije in še posebej k dejavnejšemu pristopu v odnosu do tistih, ki jih dejavnosti Parlamenta ne pritegnejo samodejno in so nemara celo skeptični glede njegovega delovanja; poziva generalnega sekretarja, naj razvije novo strategijo, da bi se v večjem obsegu dosegli tudi ti državljani, tudi z lažjim dostopom do informacij, in se tako ustrezno odzove na neupravičene predsodke glede Parlamenta ter se obenem izogne nepotrebnim in dragim oglaševalskim kampanjam;

58.  poudarja, da je treba posodobiti poslanstvo informacijskih pisarn Parlamenta z optimiziranjem uporabe novih komunikacijskih tehnologij in vzorcev ter izkoriščanjem njihovega privilegiranega geografskega položaja, saj so v bližini državljanov, da bi se dodatno okrepile lokalne dejavnosti, kot so razprave s poslanci in civilno družbo, ter tako prisluhnilo ljudem in jih pritegnilo; poudarja, da bi morale spletne razprave in medijska pozornost, ki jo sprožijo ti dogodki, prispevati k dodatnemu približevanju državljanom; ugotavlja, da so stroški za stavbe informacijskih pisarn Parlamenta in njihove zaposlene v državah članicah nesorazmerno visoki glede na denar, ki se porabi za ključno funkcijo teh pisarn; poziva generalnega sekretarja, naj do konca leta 2017 odboru CONT predstavi podrobno poročilo o dejavnostih in financah informacijskih pisarn v Bruslju oziroma Strasbourgu, pri čemer naj posebno pozornost nameni njuni dodani vrednosti;

59.  je zaskrbljen nad pisnimi odgovori na vprašanja glede informacijskih pisarn Parlamenta v nekaterih državah članicah, saj v večini primerov le del njihovih operativnih stroškov izhaja iz dejanskih ciljev in nalog takšnih pisarn, medtem ko se večji delež denarja porabi za najem pisarn ter plače in potne stroške osebja;

60.  poziva generalnega sekretarja, naj izboljša tudi notranje komuniciranje med različnimi generalnimi direktorati, da bo na primer o razvoju novih pomembnih orodij, kot je zakonodajni vlak, obveščena tudi širša notranja in zunanja javnost;

Nagrada LUX

61.  pozdravlja, da je bila pred odboroma za proračunski nadzor ter za kulturo in izobraževanje predstavljena anketa, kot je bilo zahtevano v okviru postopka podelitve razrešnice za leto 2013, s katero se je poskušalo ugotoviti, kako prepoznavna, če sploh, je nagrada LUX, in kako nanjo gledajo v državah članicah ter druge ugotovitve te ankete;

62.  želi spomniti, da je anketa zadevala predvsem ozaveščenost o filmski nagradi LUX med poslanci in filmskimi ustvarjalci, povezano s ciljem nagrade, ki je pokazati državljanom, da je Parlament zavezan vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost, pa tudi kulturni in jezikovni raznolikosti;

63.  je seznanjen, da je bil odziv na anketo skromen, saj je nanjo odgovorilo samo 18 % oziroma 137 poslancev Parlamenta iz vseh političnih skupin in držav članic, ter da je bilo med njimi 90 % takšnih, ki poznajo filmsko nagrado LUX, 75 % jih razume njen namen, več kot 80 % pa nanjo gleda pozitivno;

64.  ni prepričan v primernost načina izbora nagrajenca, ko poslanci odločajo o nominacijah in na koncu glasujejo o dobitniku nagrade, ter poziva predsedstvo, naj poroča o alternativnih načinih, na katere bi prišli do želenih rezultatov, na primer s podporo primerljive pobude, ki bi jo izvajale organizacije filmskih ustvarjalcev;

65.  je seznanjen, da se je z leti število gledalcev povečevalo, a 43 000 je v Uniji zelo malo in postavlja dvom v upravičenost obstoja nagrade LUX;

Hiša evropske zgodovine

66.  obžaluje večkratno odložitev otvoritve Hiše evropske zgodovine, ki je bila sprva načrtovana marca 2016, nato odložena na september in november 2016, sedaj pa je načrtovana 6. maja 2017;

67.  z zaskrbljenostjo opaža sedanje razprave o značaju začasnih razstav; poziva, naj o vsebini razstav v Hiši evropske zgodovine ne odločajo le pristojni organi muzeja;

68.  je zadovoljen, da bo Hiša evropske zgodovine po ocenah pozdravila 250 000 obiskovalcev na leto; poudarja, da so bili letni operativni stroški za ta prostor vnaprej ocenjeni na 13,3 milijona EUR; izraža zaskrbljenost zaradi sorazmerno majhnega števila obiskovalcev v primerjavi z višino operativnih stroškov, glede na to, da je Parlament v letu 2015 sprejel 326 080 obiskovalcev, operativni stroški pa so znašali le 4,3 milijona EUR;

69.  poziva predsedstvo, naj razmisli o prilagoditvi uprave Hiše evropske zgodovine na bolj medinstitucionalni pristop, pri tem pa preuči možnost večjega sodelovanja z drugimi institucijami Unije, zlasti Komisijo in Svetom;

70.  pozdravlja odločitev Komisije, da k operativnim stroškom Hiše evropske zgodovine letno prispeva 800 000 EUR; vendar meni, da bi morala Komisija prispevati veliko večji delež ocenjenih letnih operativnih stroškov;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS)

71.  je seznanjen, da je bilo 31. decembra 2015 v sekretariatu skupaj zaposlenih 5 391 uradnikov in začasnih uslužbencev (96 več kot 31. decembra 2014), v političnih skupinah pa je bilo skupaj zaposlenih 771 uradnikov in začasnih uslužbencev (26 več kot 31. decembra 2014). Skupaj s pogodbenimi uslužbenci je bil GD PERS odgovoren za 9 402 zaposlena (467 več kot 31. decembra 2014);

72.  je seznanjen, da je bilo s 1. januarjem 2015 iz kadrovskega načrta Parlamenta izbrisanih 47 delovnih mest v skladu z revizijo kadrovskih predpisov leta 2014 in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, kar pomeni, da kadrovski načrt skupaj zajema 6 739 delovnih mest, od katerih je 5 723 delovnih mest (84,9 %) v sekretariatu, 1 016 (15,1 %) pa v političnih skupinah. decembra 2015 v sekretariatu ni bilo zasedenih 4,9 % delovnih mest, ob koncu leta 2014 pa je bil ta delež 9,6 %;

73.  pozdravlja dejstvo, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju generalnih direktorjev izboljšala z 18,2 %/81,8 % leta 2014 na 33,3 %/66,7 % leta 2015, vendar opaža, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju direktorjev zmanjšala s 34 %/66 % leta 2014 na 31,1 %/68,9 % leta 2015; ugotavlja, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju vodij enot izboljšala s 30 %/70 % ob koncu leta 2014 na 31,2 %/68,8 % ob koncu leta 2015; poudarja, da neravnotežja na vodstvenih delovnih mestih ostajajo ter da program enakih možnosti za ta delovna mesta ostaja izjemno pomemben;

74.  izraža presenečenje, da so v svetovalnem odboru Parlamenta za imenovanje visokih uradnikov le predstavniki visokih vodstvenih položajev, in poziva generalnega sekretarja, naj vključi predstavnika združenja zaposlenih;

75.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, in sicer razmerje med državljanstvom uslužbencev in številom prebivalstva njihovih držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile od leta 2004; pozdravlja, da je Parlamentu uspelo doseči na splošno uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so se Uniji pridružile pred letom 2004 in od leta 2004, na splošno uravnotežena; vendar izpostavlja, da iz teh držav članic še vedno prihajajo le 3 % uslužbencev na ravni višjih uslužbencev (AD 12–16) v treh krajih dela, medtem ko delež njihovega prebivalstva v Uniji znaša 21 %, s tega vidika je torej potreben dodaten napredek;

76.  priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjega osebja v prostorih Parlamenta lahko celo presega število uradnikov;

77.  vseeno ugotavlja, da takšne odločitve za zunanje izvajanje ne pojasnjujejo vsega zunanjega osebja ter da je denimo težko pojasniti razmerje med zunanjim osebjem in uradniki v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC);

78.  meni, da se zunanjega osebja ne bi smelo uporabljati kot nadomestilo za zmanjšanje števila delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno v okviru revizije kadrovskih predpisov leta 2014 in sedanjem večletnem finančnem okviru;

79.  je seznanjen z odgovori generalnega sekretarja o pogojih Parlamenta za sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci; poudarja, da mora uprava pozorno in sistematično spremljati, da ponudniki storitev dosledno upoštevajo zakonodajo na področju zaposlovanja, varnosti, socialnih pravic itd. za vse zunanje osebje, ki dela v prostorih Parlamenta, denimo v menzah, čistilce, vzdrževalce itd.; poziva Parlament, naj uvede mehanizem rednega opozarjanja in nadzora, da bi se izognili in zaznali vsakršen osamljen ali sistematičen primer malomarnosti, zlorabe ali kršitve in omogočili takojšnje sprejetje predvidenih ukrepov;

80.  ugotavlja, da je postopek za ustanovitev notranje varnostne službe Parlamenta končan in da poteka enak postopek v zvezi z vozniki; poziva generalnega sekretarja, naj odboru CONT poroča o izkušnjah, pridobljenih s temi postopki, in o posledičnih prihrankih;

81.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaposleni v menzah niso plačani glede na število ur v njihovih pogodbah, ko poslanci delajo drugje, na primer med tedni v volilnih okrajih ali med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, in da jih veliko dela po skrajšanem delovnem času, kar negativno vpliva na njihovo delovno dobo in dohodke; poziva generalnega sekretarja, naj poišče rešitev v pogajanjih s ponudnikom storitev v menzi, ki bo zaposlenim vsak teden zagotavljala enako število delovnih ur in enako plačilo;

82.  je seznanjen, da je ob koncu leta 2015 v Parlamentu delalo 1 813 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, leto prej pa 1 686; poziva, naj se pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in lokalnih pomočnikov, katerih pogodbe so neposredno povezane z mandatom poslancev, katere podpirajo, obravnavajo posebej, saj so akreditirani parlamentarni pomočniki statutarni uslužbenci, ki z Parlamentom podpišejo pogodbo o zaposlitvi, lokalne pomočnike pa pokrivajo različne nacionalne zakonodaje;

83.  obžaluje, da poročilo o oceni izvajanja statuta za akreditirane parlamentarne pomočnike ni bilo predloženo odboru CONT do konca leta 2016 v skladu z zahtevami resolucije o podelitvi razrešnice za leto 2014 in mu še vedno ni bilo predloženo;

84.  poudarja, da so akreditirani parlamentarni pomočniki v posebej ranljivem položaju v primerih nadlegovanja ali opozarjanja na nepravilnosti, saj njihove pogodbe temeljijo na medsebojnem zaupanju med poslancem in pomočnikom; za prekinitev pogodbe je zato dovolj že, če takšnega zaupanja ni; poleg tega običajno velja, da se v primeru odstopa poslanca zaradi škodovanja ugledu, ki je posledica kakršnega koli kaznivega dejanja ali druge kršitve prava, prekinejo pogodbe z vsemi njegovimi/njenimi pomočniki; zato poziva k takojšnji okrepitvi zastopstva akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v svetovalnem odboru za nadlegovanje, da se zagotovi uravnoteženost med spoloma v njegovi sestavi, kot je že zahteval v okviru postopkov podelitve razrešnice za leti 2013 in 2014; poziva predsedstvo, naj dodeli ustrezna finančna sredstva za kritje potnih stroškov in izplačilo dnevnic tožnikom, ki so akreditirani parlamentarni pomočniki, saj pogosto nimajo ustreznih sredstev, da bi osebno odpotovali v Bruselj in zagovarjali svoj primer pred odborom za nadlegovanje; poziva tudi, naj se ukrepi za finančno nadomestilo za akreditirane parlamentarne pomočnike obravnavajo v naslednji reviziji kadrovskih predpisov, da se zagotovi enako obravnavanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in prizna njihova posebna ranljivost v primerih nadlegovanja ali prijavljanja nepravilnosti;

85.  pozdravlja namen uprave, da bo začela postopek za prilagoditev pavšalnih dnevnih nadomestil za službene poti v Strasbourg, ki jih prejemajo akreditirani parlamentarni pomočniki, saj so bistveno nižja od pavšalnih dnevnih nadomestil stalnih uslužbencev; poudarja, da bi morala ta prilagoditev temeljiti na pregledni metodologiji izračuna in biti neposredno vezana na nedavno povišanje zgornjih mej za nadomestila in nastanitvene stroške stalnih uradnikov; poudarja tudi, da bi bilo treba uvesti samodejno indeksacijo nadomestil za prihodnje revizije;

86.  obžaluje, da se predsedstvo ni odzvalo na zahteve Parlamenta iz resolucij o razrešnici iz let 2013 in 2014, naj se za akreditirane parlamentarne pomočnike uporabljajo enaka dnevna nadomestila kot za druge uslužbence; medtem poudarja, da veljavna zgornja meja za povračilo stroškov za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ni bila prilagojena že od leta 2009 in da se je razlika med temi pomočniki in preostalim osebjem še povečala na vsaj 40 % po uvedbi nove zgornje meje, ki jo je Svet odobril 9. septembra 2016 in se od 10. septembra 2016 uporablja le za uradnike; zato poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakost;

87.  zelo obžaluje, da se zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika v primeru smrti ali odstopa njegovega poslanca konča ob koncu koledarskega meseca; poudarja, da to lahko pomeni, da akreditirani parlamentarni pomočnik nima niti enodnevnega odpovednega roka, če mandat poslanca preneha zadnji dan v zadevnem mesecu; poziva, naj se ta nesprejemljiva situacija reši z naslednjo revizijo kadrovskih predpisov, tako da se odpovedni roki povežejo z opredeljenim obdobjem, kot so štirje tedni, namesto s koledarskim mesecem; poleg tega poziva predsedstvo, naj hitro uvede začasne ukrepe, s katerimi bi lahko začasno rešili to težavo, preden bo opravljena takšna pravna revizija;

88.  je zaskrbljen zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom nalagali nezakonito obveznost službenih poti, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga, stroškov službenega potovanja ali enostavno brez potnih stroškov; meni, da takšna praksa dopušča zlorabe: če so akreditirani parlamentarni pomočniki na službeni poti brez potnega naloga, morajo za to sami kriti stroške, povrh tega pa zanje tudi ne velja zavarovanje na delovnem mestu; poziva predsedstvo, naj zagotovi pravilno izvajanje kadrovskih predpisov in kaznuje poslance, ki kršijo pravila;

89.  je seznanjen, da imajo pripravniki popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,80 EUR v Strasbourgu, vendar meni, da ob upoštevanju povprečne višine njihovih prihodkov in visokih cen, ki se zaračunavajo v zadnjih dveh letih, ti popusti niso dovolj, da bi celo zanemarljivo vplivali na njihov finančni položaj; poziva generalnega sekretarja, naj se jim odobrijo znižanja cen v skladu z njihovimi prihodki;

90.  poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki so brez prekinitve delali vsaj dve parlamentarni zakonodajni obdobji, zagotovijo socialne in pokojninske pravice; v zvezi s tem poziva upravo, naj pripravi predlog, ki bo pri izračunu 10-letne delovne dobe, določene v kadrovskih predpisih, upošteval sklep o predčasnih volitvah v letu 2014 in čas, porabljen za postopke zaposlitve;

91.  poziva konferenco predsednikov, naj ponovno preuči možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance pri uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev;

92.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita in rešita težave, ki izhajajo zlasti iz zadnje spremembe nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (kot so zamude pri podpisu pogodb, prekinitev pogodb, predčasne evropske volitve itd.) in lahko imajo resne posledice za akreditirane parlamentarne pomočnike pri prihodnjem pridobivanju pravic delavcev; poziva predstavnike akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, naj sodelujejo pri iskanju rešitev;

93.  je seznanjen, da je v letu 2015 v Parlamentu prenehalo delati 154 zaposlenih, in sicer 126 zaradi upokojitve, 13 zaradi invalidnosti, devet zaradi odstopa in šest zaradi smrti; poziva generalnega sekretarja, naj dosledno izvaja četrti odstavek člena 16 kadrovskih predpisov o morebitnem navzkrižju interesov po končanju službe v Parlamentu, zlasti v primerih odstopa, saj preseneča, da nikoli ni bil objavljen primer morebitnega navzkrižja interesov;

94.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni posebne ureditve za uslužbence v primeru, če se država članica odloči izstopiti iz Unije; priznava, da to vprašanje sicer velja za vse evropske institucije, a poziva generalnega sekretarja, naj s Komisijo začne dialog in poskuša zagotoviti, da zaposleni, ki so državljani Združenega kraljestva, ne bodo postali žrtve izstopa te države iz Unije ter da bodo v celoti zaščitene njihove zakonske, pogodbene in pridobljene pravice;

95.  poziva k učinkovitejši organizaciji programov usposabljanja, da bodo prilagojeni posebnim potrebam akreditiranih parlamentarnih pomočnikov. Uprava bi morala zlasti upoštevati časovni načrt parlamentarnih dejavnosti in dejavnosti poslancev ter določiti prilagojene časovne razporede in posebne teme.

96.  poudarja, da 43 % zaposlenih v Parlamentu meni, da bi delo na daljavo pozitivno vplivalo na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu; poudarja, da je Parlament edina institucija, ki v sistemu dela ni uvedla dela na daljavo in gibljivega delovnega časa, čeprav se oba že več let uporabljata v večini drugih institucij, zlasti v Evropski komisiji, kjer se je dokazano povečala produktivnost in izboljšala kakovost življenja delavcev; je seznanjen, da je Parlament uvedel občasno delo na daljavo oktobra lani; poziva generalnega sekretarja, naj omogoči uvedbo te storitve in o njej obvesti vse zadevne službe, vključno s poslanci in njihovimi pomočniki; poziva tudi, naj se sistem gibljivega delovnega časa čim prej doda oblikam dela v Parlamentu;

97.  poziva Parlament, naj spremeni svoja pravila o pripravništvu, ki ga omogočajo poslanci in politične skupine, da bi izboljšali položaj pripravnikov in praktikantov v Parlamentu, vključno z dostojnim plačilom, določitvijo omejenega trajanja pripravništva in učnim sporazumom;

GD FINS

Oddana naročila Parlamenta

98.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Parlament na svojem spletnem mestu objavi letni seznam vseh svojih pogodbenikov, s katerimi je sklenil pogodbo v vrednosti nad 15 000 EUR, in da ta seznam vključuje ime in naslov pogodbenika, vrsto in vsebino pogodbe, njeno trajanje, njeno vrednost, postopek, po katerem je bila sklenjena, in ustrezni generalni direktorat;

99.  poudarja, da ta seznam presega zahteve po preglednosti, določene v finančni uredbi EU; spodbuja vse institucije Unije, naj objavijo vse informacije o vseh pogodbenih izvajalcih in naročilih, dodeljenih s postopki javnega naročanja, vključno z neposrednimi naročili in omejenimi postopki;

100.  podpira ugotovitev Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije vzpostaviti enoten javni register informacij o pogodbah o izvedbi javnega naročila, kar bo omogočilo dejansko preglednost in uspešno naknadno spremljanje njihovih dejavnosti javnega naročanja;

101.  poudarja, da so storitve, ki jih ponuja potovalna agencija Parlamenta, kljub preteklim pozivom po njihovemu izboljšanju, še vedno nezadovoljive, saj so cene razmeroma visoke in agenciji ni uspelo izpogajati dogovorov z velikimi letalskimi prevozniki o cenejših vozovnicah in večji prožnosti pri organizaciji potovanj;

102.  poziva agencijo, naj si dejavno prizadeva ponuditi nižje cene ne glede na zadevnega letalskega prevoznika; zahteva, naj agencija uvede postopek pridobivanja povratnih informacij (z anketami o zadovoljstvu uporabnikov), da se opredelijo področja, na katerih je možen dodaten napredek;

Prostovoljni pokojninski sklad

103.  je seznanjen, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2015 povečal na 276,8 milijona EUR; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2015 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 155,5 milijona EUR oziroma 432,3 milijona EUR;

104.  opozarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, a opaža, da je izplačani znesek prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2015 znašal 15,8 milijona EUR;

105.  poudarja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti;

106.  znova poziva predsedstvo, naj čim prej oceni sedanje stanje pokojninskega sklada;

107.  opozarja na odstavek 112 lanskoletnega poročila o razrešnici (P8_TA-PROV(2016)0150), ki poziva k oceni sedanjega stanja pokojninskega sklada; obžaluje, da taka ocena še ni bila izvedena;

108.  opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa o povečanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

109.  meni, da morajo nacionalni pokojninski skladi običajno izpolnjevati stroge standarde in sploh ne smejo imeti aktuarskega primanjkljaja, prostovoljni pokojninski sklad pa se sedaj sooča s 64-odstotnim aktuarskim primanjkljajem pri aktuarskih obveznosti; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predstavi obsežen akcijski načrt, da se prepreči prezgodnje izčrpanje sklada;

Drugo

110.  obžaluje dejstvo, da Parlament pri izbiri finančnih ustanov za opravljanje njegovih plačil in vodenje računov ne upošteva politik teh ustanov na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo Parlament v prihodnosti sodeloval predvsem s finančnimi ustanovami, katerih naložbene politike so osredotočene na trajnost in druge vidike družbene odgovornosti gospodarskih družb;

111.  poudarja, da je imel Parlament v letu 2015 na bančnih računih povprečno 106,25 milijona EUR, za kar ni dobil nikakršnega dohodka od obresti; poziva generalnega sekretarja, naj preuči, če je tako visok znesek likvidnih sredstev potreben, in ga zlasti poziva, naj izboljša tozadevno upravljanje zakladnice ter po možnosti poišče načine, kako povečati donos teh vlog;

GD ITEC

112.  je zadovoljen z izvajanjem strateških usmeritev GD ITEC za obdobje 2014–2019; meni, da se uvajajo številne spremembe v elektronskem delovnem okolju poslancev in zaposlenih, a posledice teh sprememb, tudi nove priložnosti, so razmeroma slabo poznane in se razvijajo pretežno v GD ITEC; poziva k tesnejšemu sodelovanju med GD ITEC in GD COMM, da se izboljša notranje in zunanje obveščanje o številnih inovacijah, ki se že izvajajo ali se še bodo;

113.  razume prizadevanja GD ITEC za izboljšanje števila zadetkov za spletne strani Parlamenta pri iskanju z iskalnikom Google; vseeno meni, da bi moral tudi iskalnik na sami spletni strani Parlamenta ponujati smiselne rezultate, da bi uporabniki lahko uporabljali portal tega spletnega mesta za hiter dostop do ustreznih spletnih strani; je zaskrbljen, ker trenutno ta iskalnik ne deluje dobro, in poziva generalnega sekretarja, naj poišče hitro rešitev za to dolgotrajno težavo;

114.  z zaskrbljenostjo opaža, da na področju v pristojnosti GD ITEC stroški za nakupe nove strojne opreme vsako leto znašajo več kot 35 milijonov EUR, kljub temu pa ni jasne politike za okoljsko in socialno trajnostna javna naročila, ter poziva generalnega sekretarja, naj glede tega razvije akcijski načrt, da se zagotovi, da bodo v prihodnosti vsi javni razpisi vključevali okoljska in socialna merila za izbor strojne opreme;

115.  poziva GD ITEC, naj omogoči dostopnost vseh spletnih strani Parlamenta na prenosnih napravah, saj se sedanji vmesniki le težko štejejo za združljive s prenosnimi napravami, četudi velik delež obiskovalcev teh strani za dostop do spletnih mest Parlamenta in specializiranih odborov uporablja iPad ali mobilni telefon; predlaga uvedbo ukrepov za jasno izboljšanje dostopnosti spletnih strani na prenosnih napravah v razumnem roku;

116.  meni, da je ključno za mandat poslancev, da tiskalniki ostanejo v njihovih pisarnah; izpostavlja, da lahko poceni generične kartuše povzročijo nevarno visoke ravni emisij delcev in škodujejo zdravju; zato poziva GD ITEC in generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO), naj ukrepata in spodbujata nabavo okolju prijaznih tiskalnikov ter zagotovita, da se bodo uporabljale samo originalne kartuše;

117.  je seznanjen, da je predsedstvo 7. septembra 2015 sprejelo varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je v sedanjih globalnih okoliščinah nujno izvajati občutno bolj čvrsto varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije, ki v celoti obravnava obvladovanje tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje uradnika Parlamenta za kibernetsko varnost;

118.  ponavlja poziv iz resolucije o razrešnici za leto 2014, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z generalnim direktoratom za varnost in zaščito (GD SAFE) s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

119.  izreka pohvalo GD ITEC za namestitev brezžičnega omrežja po vseh poslopjih Parlamenta; vseeno opaža, da brezžično omrežje v sejni dvorani v Strasbourgu ni zanesljivo, zlasti, če ta sistem istočasno uporablja veliko število poslancev med časom za glasovanje ali ključnimi razpravami; poziva generalnega sekretarja, naj s tem v zvezi sprejme potrebne popravne ukrepe;

Generalni direktorat za zunanjo politiko Unije

120. pozdravlja dejstvo, da je nekatere javne seje medparlamentarnih delegacij že mogoče spremljati prek spletnega prenosa; poziva generalnega sekretarja, naj to storitev in vsebino spletnih strani delegacij še okrepi in razširi;

GD INLO

121.  je seznanjen, da se trenutno pregleduje srednjeročna nepremičninska strategija; poziva k razširitvi te strategije na dolgoročnejše obdobje in vključitvi študije primera o verjetnih posledicah izstopa Združenega kraljestva iz Unije;

122.  pozdravlja dejstvo, da se bodo po letu 2019 povečale pisarniške površine za poslance in njihove pomočnike v Strasbourgu; poziva generalnega sekretarja, naj – dokler ni rešitve za uresničitev enotnega sedeža Parlamenta – zagotovi najmanjšo dovoljeno površino za vsakega pomočnika v skladu z veljavnimi pravili o delovnih pogojih, saj je Parlament trenutno ranljiv, ker namenoma ne spoštuje pravil o najmanjši površini pisarniških prostorov;

123.  močno obžaluje začetek postopka za zamenjavo pohištva v pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov v Bruslju in poziva, naj se nemudoma ustavi; ugotavlja, da je večina tega pohištva primernega za uporabo in ustreznega videza, zato ni razloga, da bi ga zamenjali; meni, da odziv določenega števila poslancev – ne gre torej za anketo, ki bi bila zajela vse – sam po sebi ni zadostno opravičilo za zamenjavo, ravno tako pa so neustrezne utemeljitve uprave, ki zadevajo okuse, trende ali zastarel videz; pohištvo se lahko zamenja le priložnostno zaradi očitnega posebnega ali splošnega razloga, kot je poslabšanje stanja, huda obraba ali tveganje za zdravje na delovnem mestu (na primer morebiten razvoj bolj ergonomskih pisarniških stolov); v obdobju gospodarske krize in posledičnih omejitev proračuna, s katerimi se soočamo, lahko posvečanje prevelike teže zunanjemu videzu resno ogrozi verodostojnost Parlamenta in njegovih poslancev, zlasti v očeh državljanov in javnega mnenja;

124.  priznava, da nove pogodbe o gostinskih storitvah v skladu z odločitvama predsedstva iz leta 2013 in leta 2015 ne zagotavljajo neposrednih subvencij iz proračuna Parlamenta; je vseeno zaskrbljen, ker so bile cene nekaterih storitev v letu 2015 višje od tržnih; glede tega opozarja na postrežbo s kavo med sejami; ugotavlja, da so bile avgusta 2016 cene spremenjene;

125.  močno obžaluje uporabo samovoljnih, subjektivnih in nesorazmernih meril pri zaposlovanju voznikov in pri internalizaciji te službe, ki se je zaradi varnosti začela leta 2016; obžaluje, da se v postopku niso upoštevale niti veščine in izkušnje, ki so jih vozniki pridobili v letih dela v neposrednem in zaupnem stiku s poslanci, niti dejstvo, da so ti delavci, od katerih jih je veliko zaradi starosti težko zaposljivih, ostali brez dela;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference (GD INTE)

126.  je zaskrbljen zaradi problematičnega socialnega dialoga med GD INTE in predstavniki tolmačev, ki se je začel januarja 2014 in doslej še ni privedel do dogovora; poziva generalnega sekretarja, naj začne z mediacijo med stranmi, da bi se izboljšalo medsebojno razumevanje stališč in našle rešitve, ki bodo sprejemljive za vse;

127.  izraža zadovoljstvo z napredkom, ki je že bil dosežen pri postopku modernizacije GD INTE, zlasti v zvezi z večjo razpoložljivostjo tolmačev, zmernim povečanjem ur tolmačenja in boljšo distribucijo delovne obremenitve tolmačev; ugotavlja, da je bila metoda izračuna statističnih podatkov pojasnjena ter da sta bila letni in bolniški dopust zdaj izvzeta iz izračuna povprečnega števila ur, ki jih tolmači preživijo v kabini;

128.  zahteva, da generalni sekretar posreduje informacije o ukrepih za večjo učinkovitost rabe virov in organizacije sej s poenostavitvijo upravljanja konferenc v Parlamentu, ki so bili sprejeti od sprejetja resolucije o razrešnici za proračun za leto 2014;

GD SAFE

129.  pozdravlja stalna prizadevanja za zagotavljanje varnosti v prostorih Parlamenta in okoli njih; priznava, da varnost v Parlamentu predstavlja iskanje občutljivega ravnovesja med zagotavljanjem varnosti s številnimi ukrepi ter uvedbo režima, ki preveč poudarja varnost in upočasnjuje dejavnost Parlamenta; kljub temu vztraja, da bi bilo treba dodatno okrepiti varnost zgradb, in poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da so uslužbenci ustrezno usposobljeni in da lahko strokovno opravljajo svoje naloge, tudi v izrednih razmerah;

130.  poziva generalnega sekretarja, naj si poleg sodelovanja z belgijskimi, francoskimi in luksemburški organi prizadeva tudi za sodelovanje z drugimi institucijami Unije;

131.  poziva GD ITEC in GD SAFE, naj okrepita ukrepe za preprečevanje hekanja zaradi večje grožnje kibernetskega napada v zadnjih mesecih;

Okolju prijazen Parlament

132.  spominja, da je predsedstvo 19. aprila 2004 začelo projekt sistema za okoljsko ravnanje (EMAS) v Parlamentu; je seznanjen, da je predsedstvo leta 2016 sprejelo revidirano okoljsko politiko, ki ohranja in potrjuje zavezo Parlamenta stalnemu okoljskemu izboljševanju;

133.  pozdravlja vzpostavitev medinstitucionalne službe za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih, ki jo je treba zdaj v celoti začeti izvajati z določitvijo jasnih ciljev za to področje in okrepitvijo prizadevanj za notranje obveščanje o zelenih javnih naročilih ter njihovo spodbujanje in učinkovito upravljanje; poudarja tudi, da morajo pravila upoštevati podizvajalci, ki so ponudniki storitev; obžaluje, da se pri tem v Parlamentu veliko uporabljajo plastenke, plastični kozarci, plastične posode in embalaža;

134.  upošteva, da se je Parlament zavezal, da bo do leta 2020 zmanjšal svoje emisije CO2 na ekvivalent polnega delovnega časa za 30 % glede na leto 2006; izreka pohvalo, ker je ta kazalnik med letoma 2006 in 2015 padel za približno 24,3 %;

135.  zato meni, da je izjemno pomembno, da si Parlament postavi nove, zahtevnejše in količinsko opredeljene cilje ter da pristojne službe redno merijo te cilje; v zvezi s tem je seznanjen z odločitvijo predsedstva iz leta 2015 o izravnavi vseh emisij ogljika Parlamenta, tudi tistih, ki so posledica letov poslancev med domačimi državami ter krajema dela Parlamenta;

136.  spominja Parlament na njegovo zavezo iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, ki določa, da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavbe; poudarja, da mora nujno zagotoviti skladnost s to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri trenutno tekočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

137.  poziva predsedstvo, naj preuči shemo spodbud za podporo uporabi učinkovitih načinov prevoza na poti od doma v službo;

138.  pozdravlja pobudo Parlamenta o izvajanju celovite politike za zmanjšanje živilskih odpadkov; poziva Parlament, naj zagotovi, da živilske odpadke dejavno preprečujejo vsi ponudniki priprave in dostave hrane v vseh prostorih Parlamenta; poziva Parlament, naj okrepi prakso darovanja neprodane hrane v dobrodelne namene;

139.  meni, da bi lahko z uvedbo učinkovitega sistema rezervacij za sejne sobe in prostorskega katastra aktivirali velik potencial v zvezi s stroški in okoljskim prizadevanjem Parlamenta, ter generalnega sekretarja poziva, naj spodbudi ustrezne razprave;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

140.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2015

2014**

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje (2011)

PPE

17 440

10 198

17 101

98,06 %

8 720

19 919

7 908

17 796

89,34 %

9 960

S&D

15 256

5 748

15 379

100,81 %

5 625

15 619

4 653

14 850

95,07 %

5 422

ECR

5 959

1 614

5 065

84,99 %

2 509

5 014

1 060

4 476

105,43 %

1 598

ALDE

5 692

2 517

5 865

103,03 %

2 344

6 214

1 774

5 491

88,35 %

2 498

GUE/NGL

4 305

1 256

3 832

89,02 %

1 729

3 527

417

2 689

76,62 %

1 255

Verts/ALE

4 153

1 293

3 890

93,67 %

1 556

4 292

1 389

4 396

88,41 %

1 287

EFDD

3 843

1 643

3 629

94,45 %

1 856

3 231

1 142

2 708

88,83 %

1 615

ENL

1 587

0

827

52,09 %

760

 

 

 

 

 

Samostojni poslanci

1 627

533

1 001

61,51 %

214

1 991

441

1 281

64,32 %

533

Skupaj

59 860

24 803

56 588

94,53 %

25 312

59 807

18 784

53 687

89,76 %

24 168

*   Vsi zneski so v tisoč EUR.

**   Leto 2014 je bilo razdeljeno na dve proračunski polletji zaradi parlamentarnih volitev maja 2014. Zneski za leto 2014 v preglednici predstavljajo konsolidirane zneske.

141.  opozarja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu priporočilo, naj Parlament „pregleda veljavni nadzorni okvir za izvrševanje proračunskih sredstev, dodeljenih političnim skupinam, ter naj prav tako izboljša smernice ter natančneje spremlja, kako skupine uporabljajo pravila za odobritev in poravnavo odhodkov ter izvajajo postopke javnih naročil“;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

142.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(11):

Stranka

Kratica

Viri lastnih sredstev

Nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1 926

8 053

12 241

85 %

363

Stranka evropskih socialistov

PES

1 246

5 828

8 024

85 %

40

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

561

2 093

2 789

85 %

90

Evropska stranka zelenih

EGP

480

1 666

2 245

85 %

83

Združenje evropskih konservativcev in reformistov

AECR

395

1 952

2 401

85 %

8

Stranka evropske levice

EL

372

1 484

2 044

85 %

71

Evropska demokratska stranka

EDP/PDE

120

457

577

85 %

0

EUDemokrati

EUD

55

292

370

85 %

3

Evropska svobodna zveza

EFA

127

636

845

85 %

0

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

87

461

560

85 %

4

Evropska zveza za svobodo

EAF

94

494

588

85 %

7

Zveza evropskih nacionalnih gibanj

AENM

53

292

399

85 %

0

Gibanje za Evropo narodov in svobode

MENF

161

401

562

85%

0

Zveza za neposredno demokracijo v Evropi

ADDE

250

821

1 070

85 %

-403

Gibanje za

Evropo svoboščin

in demokracije

MELD

91

44

226

85 %

-208

Skupaj

 

6 017

24 974

34 943

85 %

59

(*)  Vsi zneski so v tisoč EUR.

 

 

143.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(12):

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

PPE

949

4 725

5 674

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

847

3 848

4 695

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

183

880

1 063

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

163

914

1 077

85 %

Transform Europe

TE

EL

159

847

1 066

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

47

284

331

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

57

241

298

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

323

1 100

1 423

85 %

 

 

 

 

 

 

 

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

47

268

315

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje

OEIC

EUD

33

132

165

85 %

Evropska krščanska politična fundacija

CPFE

ECPM

51

267

318

85 %

Fundacija za Evropo svoboščin in demokracije

FELD

MELD

50

248

298

85 %

Inštitut za neposredno demokracijo v Evropi

IDDE

ADDE

144

673

817

85 %

Evropske identitete in tradicije

EIT

AENM

32

169

201

85 %

Skupaj

 

 

3 085

14 596

17 681

85 %

(*)  Vsi zneski so v tisoč EUR.

 

 

 

 

 

 

144.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile ugotovljene večje nepravilnosti, povezane s prepovedanim neposrednim ali posrednim financiranjem nacionalnih strank in z donacijami, v primerih Zveze za neposredno demokracijo v Evropi, Gibanja za Evropo svoboščin in demokracije, Pobude za neposredno demokracijo v Evropi in Fundacije za Evropo svoboščin in demokracije;

145.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se preprečile in obravnavale tovrstne nepravilnosti v prihodnosti;

146.  je seznanjen z novima uredbama, in sicer Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014(13) in Uredbo (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014(14), ki bosta od proračunskega leta 2018 naprej vplivali na financiranje evropskih političnih strank in fundacij, ter s pomembno vlogo novoustanovljenega organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, pa tudi s sedanjimi razpravami v predsedstvu o predlogih generalnega sekretarja za obravnavo več zadev, ki jih omenjeni uredbi ne rešujeta; poziva notranjega revizorja Parlamenta, naj čim prej po začetku veljavnosti nove uredbe pripravi novo revizijsko poročilo o financiranju evropskih političnih strank in fundacij;

147.  meni, da je smiselno preučiti, ali je obstoječi sistem notranje in zunanje kontrole pomanjkljiv pri preprečevanju hujših nepravilnosti; je seznanjen z izjavami zunanjega računovodje (EY), da so njegove revizije usmerjene v pridobitev razumnega zagotovila, da v letnih računovodskih izkazih ni bistvenih napak in da je revidirani subjekt spoštoval pravila in predpise s tega področja, ter da te revizije vključujejo preučitev dokazov na podlagi preizkusov, ki podpirajo mnenje; ugotavlja pa tudi, da ta preučitev ne vključuje preiskave o morebitnih goljufivih izjavah in dokumentih ter torej zagotavlja le nekoliko omejen vpogled v preučene finančne dejavnosti;

148.  je seznanjen, da je v GD FINS le malo človeških virov (dejansko dva ekvivalenta polnega delovnega časa) namenjenih preverjanju računovodskih izkazov evropskih političnih strank in fundacij; je trdno prepričan, da bi veljalo za te dejavnosti nameniti več virov, saj je s tem vidikom povezano veliko tveganje za ugled;

149.  poziva predsedstvo, naj v obsegu, ki ga omogoča načelo zaupnosti, omogoči dostop do temeljne dokumentacije, ki jo vsebujejo končna poročila evropskih političnih strank in fundacij ter zlasti računovodski izkazi in opravljene revizije;

150.  zahteva, da novoustanovljeni organ Parlamentu predloži poročilo o napredku po prvem letu svojega delovanja, torej leta 2017; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo imel organ na voljo vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Notis Marias, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerben-Jan Gerbrandy, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Julia Pitera, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch, Jens Geier, Piernicola Pedicini, Janusz Zemke

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

23

+

ALDE

Martina Dlabajová, Gerben-Jan Gerbrandy, Hannu Takkula

ECR

Monica Macovei

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Jens Geier, Cătălin Sorin Ivan, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Derek Vaughan, Janusz Zemke

VERTS/ALE

Benedek Jávor, Bart Staes

5

-

ECR

Notis Marias

EFDD

Raymond Finch, Piernicola Pedicini

ENL

Jean-François Jalkh

PPE

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 354, 27.9.2016, str. 1.

(4)

UL C 375, 13.10.2016, str. 1.

(5)

UL C 375, 13.10.2016, str. 10.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

PE 422.541/Bur.

(8)

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(9)

Direktiva 2014/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.

(10)

Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).

(11)

  Opomba:

  Vsi zneski so v tisoč EUR.

  Opomba(1): prihodki skupaj vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe.

(12)

  Opomba:

  vsi zneski so v tisoč EUR

(13)

Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).

(14)

Uredba (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlament in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (UL L 317, 4.11.2014, str. 28).

Pravno obvestilo