Postopek : 2016/2208(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0160/2017

Predložena besedila :

A8-0160/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 19
CRE 26/04/2017 - 19

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.13
CRE 27/04/2017 - 5.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0144

POROČILO     
PDF 948kWORD 102k
4.4.2017
PE 592.205v02-00 A8-0160/2017

o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2015

(2016/2208(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Joachim Zeller

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2015

(2016/2208(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0338/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sklepa z dne ... 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija(5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – (C8-0037/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0160/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami ter na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za podelitev razrešnice;

C.  ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne ..... 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija;

Del I – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2015 z naslovom Finančna pomoč, zagotovljena državam članicam v težavah

1.  je seznanjen z ugotovitvami in priporočili iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 18/2015: Finančna pomoč, zagotovljena državam članicam v težavah;

2.  pozdravlja prvo posebno poročilo Računskega sodišča o ekonomskem upravljanju Unije in z zanimanjem pričakuje prihodnja poročila, ki bodo objavljena naslednje leto;

3.  obžaluje, da Računsko sodišče v to poročilo ni vključilo vseh držav članic, ki so od začetka finančne krize prejele finančno pomoč, vključno s programom za Grčijo, saj bi to olajšalo primerjavo;

4.  vendar pozdravlja, da bo Računsko sodišče pripravilo ločeno posebno poročilo o Grčiji; poziva ga, naj primerja rezultate obeh posebnih poročil in zlasti obravnava priporočila Parlamenta k poročilu o Grčiji, vključno s srednje- in dolgoročnimi rezultati (tj. sedanjo razpravo o morebitnem odpisu dolga);

5.  Računsko sodišče spodbuja, naj dodatno okrepi svoje človeške vire in strokovno znanje na tem področju in tako poveča kakovost svojega dela; poziva ga, naj do tedaj v celoti upošteva zunanja strokovna poročila, za katera je zaprosilo kot osnovo, na kateri bi opravilo revizijo;

6.  opozarja na dejstvo, da je revizijo omejilo na zelo kratkoročen in konkreten scenarij finančne pomoči, ki jo je sprejel Svet, pri tem pa ni upoštevalo drugih morebitnih rešitev finančnih neravnovesij, ki so že bile del javne in akademske razprave, kot sta na primer vzajemno prevzemanje državnega dolga ali odpis dolgov;

7.  obžaluje, da se je v svojem poročilu omejilo na upravljanje pomoči, ni pa niti analiziralo niti podvomilo v vsebino programa ali izpogajane pogoje za finančno pomoč;

8.  je seznanjen, da so bili specifični ukrepi, sprejeti na politični ravni Unije, in glavne značilnosti programov v posebnem poročilu zgolj opisani; spodbuja Računsko sodišče, naj analizira, ali so bili sprejeti ukrepi ustrezni glede na cilje programov in glede na to, kako so vzajemno delovali s širšim političnim okvirom in dolgoročnimi cilji, tudi strategijo Evropa 2020;

9.  je seznanjen, da so bili cilji programov finančne pomoči za države, ki so bile pomoči deležne, vrniti se na finančne trge, doseči vzdržne javne finance ter vrniti se k rasti in zmanjšati brezposelnost; obžaluje, da Računsko sodišče v ugotovitvah ni v celoti analiziralo rezultatov programa glede na te cilje;

10.  ugotavlja, da je svoje ugotovitve osredotočilo predvsem na Komisijo kot upravljavko finančne pomoči, čeprav meni, da bi bilo treba za boljše razumevanje dodatno pozornost nameniti Mednarodnemu denarnemu skladu in Evropski centralni banki, ki sta v začetku podpirala Komisijo pri pripravi in spremljanju programov;

11.  se strinja s Komisijo, da je bila pri pripravi in upravljanju programa vloga Sveta in drugih partnerjev podcenjena; poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj analizirata ustreznost ukrepov, ki jih je sprejel Svet, in vlogo ECB, pa tudi vprašanje, ali so bili ti ukrepi primerni za izpolnitev ciljev programa in ali so prispevali k ciljem Unije, tudi k postopni odpravi gospodarske krize, ustvarjanju delovnih mest in rasti;

12.  obžaluje, da partnerji niso vedno posredovali vseh razpoložljivih informacij Komisiji, zaradi česar je prišlo do nedoslednih pristopov pogajalske ekipe; poziva Komisijo, naj pripravi formalne dogovore s partnerji, da bi pridobila pravočasen popoln dostop do vseh razpoložljivih informacij in se tako v prihodnje izognila takšnim težavam;

13.  poudarja, da lahko nekatere reforme, navedene v programih (tj. reforma trga dela), k rezultatom na področju konkurenčnosti vodijo le zelo dolgoročno, medtem ko so cilj programa pomoči takojšnji, kratkoročni rezultati;

14.  ugotavlja, da so programi temeljili predvsem na zmanjšanju odhodkov (reforme trga dela, pokojninski sistemi in pomoč za brezposelne, zmanjšanje števila lokalnih subjektov itd.) ter zmanjšanju sredstev za javne programe; se zaveda, da je bilo takšno zmanjševanje sredstev potrebno za reformo finančnih trgov držav, ki so prejele pomoč;

15.  poziva Svet, naj v prihodnjih programih pozorno pregleda orodja in niz ukrepov, ki so na voljo za finančno pomoč, da bi zmanjšal posledice za prebivalstvo, neželen vpliv na notranje povpraševanje ter socializacijo stroškov krize;

16.  poudarja, da so države članice finančno pomoč prejele v obliki posojil, pridobljenih na kapitalskih trgih in zajamčenih s proračunom Unije; meni, da je bila vloga Parlamenta kot proračunskega organa pri teh programih oslabljena, s čimer se je še bolj zmanjšala demokratična legitimnost zagotovljene finančne pomoči;

17.  poziva Komisijo, naj poveča raven udeležbe Parlamenta v okviru finančne pomoči, kadar gre za proračun Unije;

18.  meni, da je pomembno, da se preuči vloga Evropske centralne banke pri posredni pomoči državam članicam pri izpolnjevanju njihovih ciljev ter pri širši podpori finančni arhitekturi Unije v času finančnih programov;

19.  meni, da je bilo ob začetku krize težko predvideti nekatera nepričakovana neravnovesja z uničujočimi posledicami v nekaterih državah članicah; izpostavlja, da je bilo težko predvideti obseg in naravo svetovnih finančnih kriz v obdobju 2007–2008, ki so bile brez primere;

20.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da pozornost, namenjena pravnemu okviru za nadzor pred krizo, ni zadoščala za ugotavljanje tveganj pri temeljnih fiskalnih položajih v času hude gospodarske krize;

21.  pozdravlja, da sta zakonodajalca potrdila „šesterček“ in „dvojček“, ki sta bila sprejeta zaradi finančne krize in obravnavata pomanjkljivosti pri nadzoru, ki jih je razodela kriza; vendar meni, da reforma okvira gospodarskega upravljanja Unije v zadnjih letih ni vodila k postopnemu končanju krize, in poziva Komisijo, naj dodatno analizira prednosti in pomanjkljivosti novega okvira v primerjavi z drugimi podobnimi gospodarstvi (tj. ZDA, Japonska in druge države OECD) in po potrebi predlaga nove reforme;

22.  poziva Komisijo, naj sledi priporočilu Računskega sodišča glede nadaljnjih izboljšav pri njenih makroekonomskih in fiskalnih napovedih;

23.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je Komisija ob strogih časovnih omejitvah in z omejenimi izkušnjami uspela prevzeti popolnoma nove naloge pri upravljanju programov finančne pomoči; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da je bil to ob upoštevanju okoliščin omembe vreden dosežek;

24.  pozdravlja odločitev, na podlagi katere bo upravljanje finančne pomoči odgovornost Komisije, ne pa finančnih partnerjev, kar bo omogočilo prilagajanje pomoči glede na posebnosti in izkazano lastno odgovornost držav članic;

25.  meni, da bi bilo treba sicer države članice obravnavati enakovredno, da pa je potrebna prožnost za prilagoditev programov in reform glede na posebne nacionalne okoliščine; meni, da bi bilo treba za prihodnje programe Komisije in poročila Računskega sodišča opredeliti izvajanje ukrepov, ki so strogo v pristojnosti Unije, in jih razlikovati od nacionalnih hipotetičnih načrtov;

26.  je seznanjen s pripombami Računskega sodišča glede težav Komisije pri spremljanju informacij in glede tega, da njeni procesi niso bili naravnani k naknadni oceni sprejetih odločitev;

27.  poudarja, da je bila Komisija v zgodnji fazi programov pod velikim časovnim in političnim pritiskom zaradi negotovih tveganj, ki so ogrožala stabilnost celotnega finančnega sistema z nepredvidljivimi posledicami za gospodarstvo;

28.  meni, da Komisija sicer ni imela predhodnih izkušenj s finančno pomočjo, da pa se je učila ob delu ter je ustrezno in dokaj hitro vzpostavila te programe in izboljšala svoje upravljanje poznejših programov;

29.  se strinja s priporočili Računskega sodišča, da bi morala Komisija dodatno analizirati ključne vidike prilagoditev držav, pa tudi primerjati ekonomske napovedi, vključno s trgom nepremičnin ter javnim in zasebnim nacionalnim dolgom; poziva vse države članice, naj Komisiji sistematično in redno posredujejo ustrezne podatke;

30.  meni, da bi moral časovni okvir od začetka prvega programa Unije do konca analize Računskega sodišča ponuditi priložnost za vključitev izboljšanih priporočil prihodnjim programom, in sicer tako glede izboljšav kot glede rezultatov programa, na podlagi medinstitucionalnega in kontradiktornega dialoga med Računskim sodiščem in Komisijo;

31.  meni, da bi bilo treba zaradi večje preglednosti, boljših informacij za državljane in komuniciranja z njimi odgovore Komisije in mnenje Računskega sodišča predstaviti v dveh stolpcih, da bi omogočili primerjavo stališč, kot to velja za letno poročilo Računskega sodišča;

32.  ob upoštevanju občutljivosti teh novih poročil o finančnem poslovodenju Unije priporoča, naj sporočila za medije in drugi dokumenti temeljito odražajo ugotovitve in priporočila Računskega sodišča.

Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2015 z naslovom Za izboljšanje zagotavljanja tehnične pomoči Grčiji bo treba posvetiti več pozornosti rezultatom

33.  ugotavlja, da je Komisija v času priprave tega delovnega dokumenta že predstavila svoj predlog za uvedbo programa za podporo strukturnim reformam; pozdravlja, da je v njem očitno upoštevala priporočila Računskega sodišča in upa, da se bo program izkazal za trdno orodje za tehnično pomoč, ki bo temeljila na izkušnjah projektne skupine za Grčijo;

34.  je zaskrbljen, da je priložnostna in hitra ustanovitev projektne skupine povzročila nekatere od težav pri njenem delovanju; poziva k temeljiti oceni razmer na terenu in oblikovanju jedrnatega in natančno razdelanega akcijskega načrta, kar je obvezna osnova za vsak projekt tehnične pomoči; poziva, naj Komisija v svojih prihodnjih programih tehnične pomoči uporabi bolj izdelan pristop z natančnim časovnim okvirom za mandate;

35.  poudarja, da so namenska proračunska sredstva osnovni pogoj za uspešen program tehnične pomoči, tako za stroške načrtovanja kot racionalizacije, s čimer bi se izognili različnim ravnem nadzora in pravilom, ki jih je treba upoštevati in ki so povezani s posebnimi proračunskimi vrsticami;

36.  ugotavlja, da je projektna skupina upravljala zavidanja vredno število projektov, ki so vključevali številne partnerske organizacije; meni, da bi bilo mogoče učinek tehnične pomoči izboljšati z racionalizacijo programov, omejitvijo števila partnerskih organizacij in obsega projektov, da bi tako čim bolj zmanjšali potrebno upravno usklajevanje in povečali učinkovitost;

37.  obžaluje, da države članice upravičenke in projektna skupina Komisiji niso redno posredovale poročil o dejavnostih; poudarja, da bi morala Komisija vztrajati, da se ji četrtletna poročila o dejavnostih pošiljajo brez prevelike zamude, po zaključku svojega dela pa ji mora projektna skupina za Grčijo v razumnem roku poslati tudi izčrpno končno poročilo v obliki naknadne ocene; poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje tehnične pomoči, da bi jo lahko prilagodila in jo tako naredila usmerjeno v rezultate; prav tako zahteva, da tehnična pomoč in projektna skupina za Grčijo v svojih različnih poročilih poročata o tem, kako in kje natančno so se uporabljala tako imenovana sredstva za "pomoč" za Grčijo;

38.  poziva Komisijo, Parlament in Evropski svet, naj razpravo o programu za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 izkoristijo kot priložnost za pregled dobre prakse področnih vodij; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami poišče sistem za zaposlitev strokovnjakov neposredno iz držav članic, s čimer bi se izognili še eni zapleteni administrativni stopnji, saj bi zaobšli nacionalne agencije;

39.  zahteva, da države članice pokažejo odločnejšo zavezanost: pristop na podlagi rezultatov bi Parlamentu in nacionalnim parlamentom omogočil večjo podporno vlogo prek njihovih odborov za nadzor nad proračunom.

Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2015 z naslovom Pregled tveganj za delovanje Unije na področju razvoja in sodelovanja, ki so povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate

40.  pozdravlja posebno poročilo, namenjeno pregledu tveganj za delovanje Unije na področju razvoja in sodelovanja, ki so povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate, in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

41.  priznava, da je Komisija vključila vprašanje tveganj v upravljanje svojih zunanjih operacij, ki potekajo v kompleksnem in krhkem okolju z veliko različnimi tveganji, saj imajo partnerske države različne stopnje razvitosti in različne okvire upravljanja;

42.  posebej pozdravlja priporočilo Računskega sodišča Komisiji, naj izboljša uporabo terminologije v zvezi z dolgoročnimi rezultati (dosežki, izidi in učinki), ter poudarja, da je treba pred sprejetjem odločitev o financiranju različnih projektov oblikovati prave cilje SMART;

43.  poudarja, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na oblikovanje dosegljivih in realnih ciljev, da se preprečijo primeri, ko partnerske države izpolnijo prvotne cilje, vendar dolgoročno ne dosegajo vidnejših rezultatov na področju razvoja;

44.  meni, da izvrševanje proračuna ne bi smelo biti edini cilj upravljanja, saj lahko ogrozi načelo dobrega finančnega poslovodenja in doseganje rezultatov;

45.  želi spomniti, da je redno spremljanje in določanje dejavnikov visokega tveganja (zunanjih, finančnih in operativnih) ter njihova količinska opredelitev od faze določitve do faze izvajanja nujen pogoj ne le za dobro finančno poslovodenje in kakovostno porabo, temveč tudi za zagotavljanje verodostojnosti, vzdržnosti in ugled ukrepov Unije; meni, da vzpostavitev profilov tveganja po dejavnostih in državah hkrati omogoča oblikovanje strategije za hitro zmanjšanje tveganja v primeru poslabšanja razmer v partnerski državi;

46.  poudarja, da je treba redno prilagajati okolje nadzora in funkcije obvladovanja tveganja za vključitev novih instrumentov pomoči in možnosti, kot so združene finance, skrbniški skladi in finančna partnerstva z drugimi mednarodnimi institucijami;

47.  ponavlja, da je potrebno novo ravnovesje med črpanjem, skladnostjo in smotrnostjo, ki bi ga bilo tudi treba upoštevati pri upravljanju operacij;

48.  verjame, da je vzpostavitev zmogljivosti, okvirov upravljanja in odgovornosti partnerskih držav prav tako pomemben način za blaženje sistemskih tveganj, s čimer se spodbuja ugodno okolje, v katerem lahko sredstva dosežejo svoj namen in izpolnjujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja (gospodarnost, učinkovitost in uspešnost);

49.  meni, da je treba poleg tega tudi okrepiti politični dialog in dialog o politikah, pogojenost pomoči in okvir logične verige za zagotavljanje skladnosti med odločanjem o izplačilih ali finančnih sredstvih in njihovim pogojevanjem v sporazumih o financiranju tako, da se izplačila jasno povežejo z uresničevanjem ukrepov in doseganjem rezultatov ter ustreznostjo izbranih ciljev in kazalnikov;

50.  spodbuja mednarodne institucije, zlasti v primeru pobud za sofinanciranje in več donatorjev, naj:

–  ocenijo in načrtujejo prihodnje koristi projekta in način, kako vsaka partnerska država prispeva h končnim rezultatom in širšim učinkom, da bi se izognile vprašanjem o odgovornosti za rezultate, tj. o tem, kateri del rezultatov je bil povezan s sredstvi Unije ali ukrepi drugih donatorjev;

–  svoje okvire upravljanja združijo z okvirom upravljanja Unije, zlasti tako, da izboljšajo svoje metode obvladovanja tveganja; meni, da bi bilo treba zaradi visokega fiduciarnega tveganja natančno spremljati zamenljivost sredstev;

51.  poziva Komisijo k zagotavljanju učinkovite povezave med ocenami in oblikovanjem politik z vključitvijo vseh spoznanj, pridobljenih v postopku odločanja;

52.  ponovno poudarja, da spodkopavanje spremljanja učinkovitosti in vrednotenja rezultatov ogroža javno odgovornost in celovito obveščanje oblikovalcev politik.

Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2015 z naslovom Kakovost vode v Podonavju: izvajanje okvirne direktive o vodah napreduje, vendar ostaja še veliko dela

53.  meni, da bi morala Komisija pripraviti smernice za bolj diferencirano poročanje o napredku pri kakovosti vode;

54.  se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da bi morala Komisija spodbujati primerljivost podatkov, na primer zmanjšati odstopanja pri številu fizikalno-kemijskih snovi, ki se ocenjujejo pri ugotavljanju ekološkega stanja;

55.  poudarja, da bi morala Komisija še naprej spremljati napredek držav članic pri doseganju dobre kakovosti vode, kar je cilj okvirne direktive o vodah;

56.  poziva države članice, naj poskrbijo za kakovostno spremljanje stanja voda, da se pridobijo točne informacije o stanju in izvoru onesnaževanja za posamezno vodno telo ter tako omogoči boljše ciljno usmerjanje in poveča stroškovna učinkovitost popravljalnih ukrepov;

57.  spodbuja države članice, naj zagotovijo usklajevanje med organi, ki opredeljujejo ukrepe v načrtih upravljanja povodij, in organi, ki odobrijo financiranje projektov;

58.  poziva države članice, naj ocenijo in zagotovijo uspešnost mehanizmov za izvrševanje, zlasti glede pokritja, ki ga je treba doseči, in odvračilnega učinka uporabljenih kazni;

59.  predlaga državam članicam, naj ocenijo možnost uporabe pristojbine za onesnaževanje vode kot ekonomskega instrumenta in kot načina za uporabo načela „onesnaževalec plača“ vsaj za glavne snovi, ki negativno vplivajo na kakovost vode;

60.  poziva Komisijo, naj sistematično ocenjuje ne le obstoj, pač pa tudi ustreznost standardov GAEC glede dobrega kmetijskega in okoljskega stanja in minimalnih zahtev, ki so jih sprejele države članice;

61.  ugotavlja, da bi morala Komisija pripraviti smernice o možnih metodah za povračilo stroškov na področju razpršenega onesnaževanja;

62.  poziva države članice, naj ocenijo možnost uporabe ekonomskih instrumentov (kot so okoljski davki) kot spodbude za zmanjšanje onesnaževanja in uporabo načela „onesnaževalec plača“;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo izvrševanje mehanizmov na ravni Unije in nacionalni ravni ter ugotovijo, kako bi lahko poenostavili zasnovo in izvajanje pregledov ter zagotovili njihovo uspešnost.

Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2015 z naslovom Boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti: potrebnih je več ukrepov

64.  meni, da bi morala Komisija začeti vzpostavljati skupen sistem za oceno obsega goljufij na področju DDV znotraj Skupnosti, kar bi državam članicam omogočilo ocenjevanje svoje uspešnosti na osnovi ustreznih kazalnikov; meni, da bi morale uspešnost meriti v smislu zmanjševanja obsega goljufij na področju DDV znotraj Skupnosti, boljšega odkrivanja goljufij ter povečanja davčnih izterjav po odkritju goljufije;

65.  meni, da bi morala Komisija za boljše delovanje Eurofisca kot učinkovitega orodja za zgodnje opozarjanje državam članicam priporočiti naslednje: (a) naj uvedejo skupno analizo tveganja in tako zagotovijo, da bodo informacije, izmenjane po omrežju Eurofisc, omejene na goljufije; (b) naj izboljšajo hitrost in pogostost teh izmenjav informacij; (c) naj za te izmenjave informacij uporabljajo zanesljivo in uporabniku prijazno informacijsko okolje; (d) naj določijo ustrezne kazalnike in cilje za merjenje rezultatov na različnih delovnih področjih; (e) naj sodelujejo na vseh delovnih področjih omrežja Eurofisc;

66.  poziva Komisijo, naj v okviru ocenjevanja ureditev za upravno sodelovanje med državami članicami, namenjeno izmenjavi informacij med njihovimi davčnimi organi v boju proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti, izvaja nadzorne obiske na podlagi tveganja; meni, da bi morali biti ti nadzorni obiski osredotočeni na hitrejše odzivanje držav članic na zahteve za informacije, na zanesljivost sistema za izmenjavo informacij o DDV in na hitrost večstranskih kontrol ter na nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev iz prejšnjih poročil Komisije o upravnem sodelovanju;

67.  poziva Komisijo, naj glede na to, da države članice potrebujejo informacije držav nečlanic, če želijo pobirati DDV za storitve e-poslovanja med podjetji in potrošniki in neopredmetena sredstva, ki se zagotavljajo prek interneta, podpre države članice pri pogajanjih o sporazumih o vzajemni pomoči z državami, kjer je sedež večine ponudnikov digitalnih storitev, ter pri njihovem podpisu, da bi okrepili sodelovanje z državami nečlanicami in izvrševali pobiranje DDV;

68.  meni, da so goljufije na področju DDV znotraj Skupnosti sicer pogosto povezane z organiziranim kriminalom, vendar bi morale Komisija in države članice vseeno odpraviti pravne ovire, ki preprečujejo izmenjavo informacij med upravnimi in pravosodni organi ter organi kazenskega pregona na nacionalni ravni in na ravni Unije; zlasti bi morala Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Europol imeti dostop do podatkov v sistemu za izmenjavo informacij o DDV in omrežju Eurofisc, države članice pa bi morale imeti koristi od obveščevalnih informacij, ki so jih predložile;

69.  meni, da bi morala Komisija nameniti dovolj finančnih sredstev, da bi zagotovila izvedljivost in trajnostnost operativnih akcijskih načrtov, ki jih sprejmejo države članice, Svet pa ratificira v okviru Evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam (EMPACT).

Del VI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2015 z naslovom Podpora EU za podeželsko infrastrukturo: potencialne možnosti za doseganje bistveno večje stroškovne učinkovitosti

70.  priznava, da so naložbe v podeželsko infrastrukturo, financirane s sredstvi iz skladov Unije, zlasti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pomembne za potrebe, katerih koristi presegajo kmetijstvo in ki sicer zaradi velikih gospodarskih izzivov in pomanjkanja finančnih sredstev na podeželskih območjih morda ne bi dobile finančne podpore;

71.  ugotavlja, da financiranje infrastrukturnih projektov iz EKSRP temelji na deljenem upravljanju, pri katerem so države članice odgovorne za upravljanje, spremljanje in nadzor ter za izbiro in izvajanje projektov, Komisija pa nadzoruje pravilno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah; meni, da bi bilo treba te vloge jasneje opredeliti, da bodo upravičenci točno vedeli, katera področja so v pristojnosti različnih nadzornih organov; poudarja, da morajo Komisija in države članice spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja;

72.  meni, da bi se lahko na podlagi ugotovitev in priporočil Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 25/2015 dodatno izboljšala uporaba naložb v podeželsko infrastrukturo, financiranih iz skladov Unije, na podlagi uspešnosti ter dosegli boljši rezultati in večja stroškovna učinkovitost, zato poziva Komisijo, naj jih upošteva;

73.  močno priporoča, naj se naložbe Unije v podeželsko infrastrukturo usmerijo v projekte, ki omogočajo izboljšanje javnih storitev in/ali prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in gospodarskemu razvoju na podeželskih območjih ter ki dokazljivo potrebujejo javno podporo ter prinašajo dodano vrednost, obenem pa je treba zagotoviti, da se ta sredstva uporabijo za dodatne naložbe in ne kot nadomestilo za nacionalno financiranje osnovnih storitev;

74.  priporoča, naj države članice uporabljajo usklajen pristop, s katerim se, kjer je primerno, količinsko opredelijo potrebe in vrzeli v financiranju ter utemelji uporaba ukrepov v okviru programov razvoja podeželja in ki ni osredotočen samo na sredstva in programe Unije, temveč upošteva tudi nacionalne, regionalne in lokalne programe ter javna in zasebna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati – ali s katerimi se že obravnavajo – iste potrebe kot s programom razvoja podeželja;

75.  poziva Komisijo, naj nadgradi svoje prve ukrepe za zagotovitev uspešnega usklajevanja in dopolnjevanja med sredstvi iz različnih skladov Unije na podlagi kontrolnega seznama, s katerim je zagotavljala usklajenost sredstev v programih razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ter naj zagotovi nadaljnja navodila za države članice pri izvajanju programov o tem, kako doseči boljše dopolnjevanje, pa tudi kako preprečiti tveganje zamenjave sredstev in zmanjšati tveganje mrtvih izgub; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj posreduje tudi s spodbujanjem dobre prakse;

76.  priporoča državam članicam, naj za zmanjševanje tveganja mrtvih izgub pred določitvijo stopnje pomoči za infrastrukturne ukrepe ocenijo ustrezno stopnjo javnega financiranja, potrebnega za spodbujanje naložb, in naj v postopku izbire projektov pred odobritvijo vlog za podporo po potrebi preverijo, ali ima vlagatelj zadosten kapital ali dostop do sredstev za financiranje celotnega projekta ali njegovega dela; spodbuja države članice, naj bolje uporabljajo informacijske sisteme za upravljanje;

77.  poziva, naj se spoštuje načelo dodatnosti na vseh ravneh, zato vztraja, da se ustanovijo ustrezni odbori za spremljanje in da ti dejavno sodelujejo v postopku usklajevanja; poziva Komisijo, naj ustrezno izkoristi svojo svetovalno vlogo v odborih za spremljanje;

78.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija marca 2014 izdala navodila, v katerih države članice spodbuja, naj zagotovijo, da se merila za upravičenost in izbirna merila v celotnem programskem obdobju uporabljajo pregledno in dosledno, da se izbirna merila uporabljajo tudi, ko je na voljo dovolj proračunskih sredstev za financiranje vseh upravičenih projektov, in da se projektom s številom točk pod določenim pragom podpora ne dodeli, ter poziva države članice, naj dosledno upoštevajo ta navodila za infrastrukturne projekte na podeželju, ki jih financira Unija;

79.  prosi, da države članice določijo in dosledno uveljavljajo merila, s katerimi bi zagotovile izbiro stroškovno najučinkovitejših projektov, tj. projektov, ki bi lahko na enoto stroškov v največji meri prispevali k ciljem iz programa razvoja podeželja; prosi jih, naj zagotovijo, da ocene stroškov projekta temeljijo na posodobljenih podatkih o cenah, ki odražajo dejanske tržne cene, in da so postopki oddaje javnega naročila pravični in pregledni ter spodbujajo dejansko konkurenco; je seznanjen s smernicami o preprečevanju pogostih napak pri projektih, sofinanciranih s strani Unije, ki jih je Komisija pripravila konec leta 2014, in vse države članice spodbuja, naj izpolnijo predhodno pogojenost v okviru zahtev za javno naročanje do konca leta 2016;

80.  prav tako poziva k večji preglednosti izbirnega postopka in meni, da bi morali organi upravljanja pri odobritvi vlog za nepovratna sredstva upoštevati javno mnenje o lokalnih problemih na podeželskih območjih; priznava, da bi lahko imele lokalne akcijske skupine pomembno vlogo v tem procesu;

81.  priporoča Komisiji, naj v svoje prihodnje revizije vključi pregled vidika smotrnosti projektov podeželske infrastrukture, in pričakuje, da bodo spremembe, ki jih je Komisija uvedla v programsko obdobje 2014–2020 na podlagi ugotovljenih problemov v preteklosti, prinesle pričakovano izboljšanje;

82.  prosi Komisijo in države članice, naj uvedejo zahteve, ki bodo upravičence zavezovale k zagotavljanju dolgoročne trajnosti in ustreznega vzdrževanja infrastrukture, financirane iz naložbenih sredstev Unije, ter preverjajo izpolnjevanje teh zahtev;

83.  zahteva, da države članice določijo razumen rok za obravnavo vlog za dodelitev nepovratnih sredstev in zahtevkov za plačilo ter ga spoštujejo, saj so v večini primerov upravičenci že uporabili premostitvena posojila za dokončanje del;

84.  priporoča, naj Komisija in države članice zberejo pravočasne, ustrezne in zanesljive podatke za obdobje 2014–2020, ki zagotavljajo uporabne informacije o dosežkih financiranih projektov in ukrepov; pričakuje, da bodo te informacije omogočile oblikovanje zaključkov o učinkovitosti in uspešnosti porabljenih sredstev ter opredelitev ukrepov in vrst infrastrukturnih projektov, ki največ prispevajo k ciljem Unije, ter služile kot trdna podlaga za izboljšanje upravljanja ukrepov;

85.  spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so za projekte, ki so jim dodeljena sredstva, določeni jasni, specifični in, kjer je to mogoče, količinsko opredeljeni cilji, da bi se olajšala izvedba in spremljanje projektov ter bi se zagotovile uporabne povratne informacije za organe upravljanja;

86.  priznava, da je „lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“ pomembno orodje za odpravljanje pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče.

Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2016 z naslovom Ali je sistem Komisije za merjenje smotrnosti poslovanja v zvezi z dohodki kmetov dobro zasnovan in temelji na zanesljivih podatkih?

87.  priporoča, naj Komisija razvije bolj celovit statistični okvir, ki bo zagotavljal informacije o razpoložljivem dohodku gospodinjstev kmetij in bo bolje odražal življenjsko raven kmetov; v ta namen naj Komisija v sodelovanju z državami članicami in na podlagi skupne metodologije preuči, kako bi se lahko najbolje oblikovali in združevali obstoječi statistični instrumenti EU;

88.  priporoča, naj Komisija izboljša okvir za primerjavo dohodkov kmetov z dohodki v drugih gospodarskih sektorjih;

89.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija ekonomske račune za kmetijstvo, da bo mogoče bolje izkoristiti njihov potencial in tako:

–  zagotavljati podrobnejše informacije o dejavnikih, ki vplivajo na kmetijske dohodke;

–  zagotavljati prenos podatkov na regionalni ravni na podlagi formalnih ureditev z državami članicami;

90.  meni, da bi morala Komisija preučiti, ali je mogoče ekonomske račune za kmetijstvo nadalje razviti, da se zagotovi razumna ocena gospodarske vrednosti javnih dobrin, ki jih proizvajajo kmetje, in zagotovi, da se informacije ekonomskih računov za kmetijstvo ustrezno uporabijo v kazalnikih dohodka;

91.  priporoča, naj Komisija svojo analizo dohodkov kmetov utemelji na kazalnikih, ki upoštevajo trenutne razmere v kmetijstvu, in na zadostnih in doslednih podatkih za vse upravičence ukrepov skupne kmetijske politike (SKP), kar bi se lahko doseglo z razvojem sinergij med obstoječimi upravnimi podatki ali z razvojem mreže računovodskih podatkov s kmetij ali drugih ustreznih statističnih orodij;

92.  meni, da naj Komisija glede na pomen ekonomskih računov za kmetijstvo pri spremljanju SKP uvede redno poročanje o kakovosti teh računov in pridobi razumna zagotovila, da so države članice vzpostavile okvir za zagotavljanje kakovosti za zagotovitev, da bodo podatki, ki jih posredujejo države članice, primerljivi in zbrani v skladu z merili kakovosti, ki se uporabljajo za evropsko statistiko;

93.  priporoča, naj Komisija obravnava slabosti, ugotovljene pri izvajanju mreže računovodskih podatkov s kmetij, ter se z zadevnimi državami članicami dogovori za jasen časovni načrt in spodbuja boljše izkoriščanje potenciala sistema;

94.  Komisija naj sedanje ureditve v zvezi s kakovostjo pri vzpostavitvi statističnih podatkov mreže računovodskih podatkov s kmetij v državah članicah nadalje razvije, da bi zagotovila, da so sektorji in velikostni razredi kmetij, ki so pomembni za SKP, v vseh državah članicah ustrezno zastopani, kar naj odraža tudi odločitve držav članic v zvezi z možnostmi SKP;

95.  priporoča, naj Komisija upošteva slabosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in izboljša zanesljivost in popolnost podatkov o smotrnosti poslovanja pri izvajanju ukrepov SKP v zvezi z dohodki kmetov, tako da:

–  na začetku opredeli ustrezne operativne cilje in izhodišča, na podlagi katerih se lahko primerja smotrnost poslovanja pri izvajanju ukrepov SKP za naslednje programsko obdobje;

–  v okviru svojih vrednotenj dopolni sedanji okvir kazalnikov uspešnosti z drugimi ustreznimi in kakovostnimi podatki za oceno doseženih rezultatov;

–  v okviru svojih vrednotenj oceni tudi učinkovitost in uspešnost ukrepov, razvitih v podporo dohodkom kmetov.

Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2016 z naslovom Boj proti evtrofikaciji v Baltskem morju: potrebni so nadaljnji in uspešnejši ukrepi

96.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom Boj proti evtrofikaciji v Baltskem morju: potrebni so nadaljnji in uspešnejši ukrepi in podpira njegova priporočila;

97.  močno obžaluje, da je bil pri zmanjševanju vnosov hranil dosežen le majhen napredek, čeprav je Unija med letoma 2007 in 2013 za čiščenje odpadne vode in ukrepe za zaščito voda v državah članicah baltske regije namenila 14,5 milijarde EUR, za izboljšanje kakovosti vode v Rusiji in Belorusiji v obdobju 2001–2014 pa 44 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost stroškovni učinkovitosti teh ukrepov;

98.  poudarja, da je evtrofikacija ena glavnih groženj za dobro ekološko stanje Baltskega morja in da je boj proti njej pomemben, saj je to morje eno najbolj onesnaženih na svetu; zato obžaluje, da je bil dosežen omejen napredek pri zmanjševanju hranil v okviru programa HELCOM za zmanjšanje hranil, ki vsaki baltski državi določa cilje glede zmanjšanja hranil; obžaluje tudi, da so nekatere države članice direktivo Unije izvajale samo delno;

99.  poudarja, da bi morale države članice uvesti postopke programa za nitrate na osnovi najnovejših znanstvenih dognanj in nasvetov;

100.  poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da zbirajo informacije o stroškovni učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti s hranili, da bi dobili zanesljivo analizo za oblikovanje prihodnjih programov ukrepov;

101.  poziva Komisijo, naj poveča zanesljivost podatkov, pridobljenih s spremljanjem hranil v Baltskem morju, saj zdaj ni zagotovljena;

102.  poziva Komisijo, naj se pri državah članicah zavzema za učinkovito določitev območij, občutljivih za nitrate, da bo na občutljivih območjih sprejetih dovolj ukrepov, kmetje na neobčutljivih območjih pa ne bodo po nepotrebnem obremenjeni; poudarja, da bi morale države članice v baltski regiji znova oceniti svoje postopke za določanje območij, občutljivih za nitrate;

103.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja s hranili iz komunalne odpadne vode niso dovolj učinkoviti; poziva Komisijo, naj poskrbi za uspešno spremljanje izvajanja direktive o komunalnih odpadnih vodah(7) in zagotovi, da jo bodo države članice v celoti spoštovale;

104.  obžaluje, da so bila priporočila helsinške konvencije v sklopu direktive Unije za posamezne dejavnosti le delno uresničena in izvedena;

105.  ugotavlja, da je bil učinek vzvoda pri financiranju projektov v Rusiji in Belorusiji velik; je vseeno zaskrbljen zaradi zamud pri projektih, zaradi katerih utegnejo nastati precejšnje izgube pri sredstvih; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva na tem področju in naj se bolj osredotoči na glavne onesnaževalce, opredeljene v helsinški konvenciji; meni tudi, da bi bilo treba opredeliti najboljšo prakso za sodelovanje med državami članicami in nečlanicami Unije ter jo obsežno uporabljati.

Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2016 z naslovom Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo mora spremeniti svoje izvedbene mehanizme in elemente svoje zasnove, da bi dosegel pričakovani učinek

106.  pozdravlja poročilo, posvečeno Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo, ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

107.  pozdravlja ugotovitve in priporočila Računskega sodišča;

108.  navaja, da je Računsko sodišče opredelilo več pomanjkljivosti v ključnih načelih in operativnih postopkih ter podalo štiri priporočila, kaj storiti, če želi EIT postati pionirski inovativni inštitut;

109.  opozarja na razrešnico EIT za proračunski leti 2012 in 2013, ko je bila podelitev razrešnice EIT odložena zaradi odsotnosti zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti transakcij EIT, povezanih z nepovratnimi sredstvi, neustreznih dokazov, da ni bila presežena zgornja meja, tj. 25 % skupnih odhodkov skupnosti znanja in inovacij, visoke ravni neizvedenih prenosov ter zamud pri izvajanju priporočil službe Komisije za notranjo revizijo;

110.  meni, da zadnje poročilo Računskega sodišča vzbuja resne pomisleke glede podlage, modela financiranja in delovanja EIT;

111.  je seznanjen z odgovorom Komisije na poročilo, v katerem je Komisija predstavila svoje stališče o dejstvih in ugotovitvah; ugotavlja, da se Komisija strinja z večino priporočil Računskega sodišča;

112.  ugotavlja, da je v poročilu navedeno, da je EIT leta 2015 uvedel več izboljšav v skladu z ugotovitvami in priporočili Računskega sodišča; ugotavlja, da sta za preverjanje učinkov teh izboljšav potrebna pozorno spremljanje in vrednotenje;

113.  poudarja, da večletni sporazum o nepovratnih sredstvih med EIT in skupnostmi znanja in inovacij ter večletna strategija skupnosti znanja in inovacij ne bi smela ovirati letnega poročanja skupnosti znanja in inovacij;

114.  poudarja, da sta spremljanje učinkovitosti in vrednotenje rezultatov bistvena za javno odgovornost ter celovito obveščanje oblikovalcev politik; poudarja, da mora enako veljati tudi za EIT ter skupnost znanja in inovacij;

115.  ugotavlja, da je komisar za raziskave, znanost in inovacije leta 2015 uvedel koncept odprtih inovacij kot ključni koncept politike, na katerem bo temeljila inovacijska politika na ravni Unije; meni, da ni jasno, kakšno vlogo ima v tem konceptu EIT; poudarja, da ta koncept glede na število politik in instrumentov, ki se izvajajo, ter na število generalnih direktoratov, ki sodelujejo pri podpiranju inovacij, ne zagotavlja jasnega okvira za razvoj doslednega in usklajenega ukrepanja Komisije;

116.  poziva Komisijo, naj zagotovi usklajeno in učinkovito inovacijsko politiko, v okviru katere bodo odgovorni generalni direktorati prilagajali dejavnosti in instrumente, ter Parlament obvesti o teh prizadevanjih;

117.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da bi lahko sodelovanje družb pri izbiri raziskav v skupnostih znanja in inovacij privedlo do položaja, v katerem bi bili raziskovalci finančno in drugače povezani z industrijo ter morda ne bi več veljali za neodvisne; izraža zaskrbljenost zaradi dogodkov, v zvezi s katerimi je zrasel vpliv družb v znanosti in temeljnih raziskavah;

118.  razume nalogo EIT, tj. spodbujati sodelovanje med visokim šolstvom, raziskavami in inovacijami; ugotavlja, da so družbe pogosto lahko glavne upravičenke, saj so zakonite lastnice inovativnih izdelkov, ki prihajajo na trg in imajo finančne koristi; poudarja potrebo po tem, da se v teh razmerah razmisli o možnosti vključevanja strukture v model sodelovanja, v katerem bi se lahko določena sredstva, vsaj delno, stekala nazaj v EIT;

119.  meni, da so navedene izboljšave in strinjanje Komisije glede priporočil razlogi za čakanje na nadaljnji razvoj dogodkov znotraj EIT;

120.  poziva EIT, naj organu za podelitev razrešnice v letnem poročilu za leto 2015 predloži podrobno analizo izvajanja priporočil Računskega sodišča;

121.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o izvajanju in spremljanju ukrepov, sprejetih v zvezi s priporočili Računskega sodišča.

Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2016 z naslovom Ali je Komisija zagotovila uspešno izvajanje direktive o storitvah?

122.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira v njem navedena priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija z njimi strinja in da jih bo v prihodnosti upoštevala;

123.  ugotavlja, da je področje uporabe direktive o storitvah(8) kljub izključitvi nekaterih storitev precej široko, zato je morala Komisija sprejeti niz ukrepov, da bi zagotovila njeno pravilno izvajanje;

124.  poudarja, da trg storitev še ni v celoti izkoristil svojega potenciala in da sta rast in zaposlovanje močno odvisna od uspešnega izvajanja direktive o storitvah; meni, da bi morala Komisija opraviti študijo, v kateri bo na čim bolj zanesljiv kvantitativen način ocenila rezultate, saj morebitne gospodarske koristi popolnega izvajanja direktive še niso znane;

125.  spodbuja vključitev dodatnih sektorjev, da bo odpravljenih še več sektorskih ovir za povezovanje trga, katerega končni cilj je odprava vseh ovir na notranjem trgu storitev ter izkoristek celotnega potenciala Unije za rast, konkurenčnost in zaposlovanje;

126.  meni, da bi lahko države članice bolje izkoristile ukrepe Komisije za podporo pri prenosu, uporabi in izvrševanju, zlasti z obveščanjem o težavah v različnih fazah postopka, razpravo o možnih skupnih rešitvah in izmenjavo najboljše prakse;

127.  se strinja, da bi morala Komisija čim bolj skrajšati postopke za ugotavljanje kršitev;

128.  obžaluje, da podjetja in potrošniki, ki so imeli težave v zvezi z uporabo direktive, niso bili dovolj seznanjeni z orodji, kot so enotne kontaktne točke, informacijski sistem za notranji trg in evropski potrošniški centri (ECC-net), ter jih niso množično uporabljali;

129.  ugotavlja, da je izvajanje storitev v spletu še vedno omejeno zaradi negotovosti za ponudnike in uporabnike.

Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2016 z naslovom Programi izkoreninjenja, obvladovanja in spremljanja za omejitev bolezni živali

130.  pozdravlja priporočila Računskega sodišča ter dejstvo, da jih je Komisija sprejela;

131.  pozdravlja dejstvo, da je revizija označila programe za bolezni živali kot uspešne in da so bili tehnično svetovanje, analiza tveganja in podporni mehanizmi dobro ocenjeni; pozdravlja pozitivne rezultate teh programov, ki se odražajo v zdravju živali v Uniji; spodbuja Komisijo in države članice, naj tudi v prihodnje izvajajo ta uspešen pristop;

132.  meni, da bi bilo treba številne kazalnike rezultatov nacionalnih programov za izkoreninjenje, obvladovanje in spremljanje določenih bolezni živali in zoonoz še dodatno izboljšati, zlasti v zvezi s tehničnim izvajanjem in ekonomskimi kazalniki, kar bi omogočilo analizo stroškovne učinkovitosti programov;

133.  na podlagi podatkov Komisije ugotavlja, da je ocenjevanje stroškovne učinkovitosti programov zahtevno, zlasti zaradi dejstva, da tudi na mednarodni ravni ni na voljo nikakršnih modelov; nadalje ugotavlja, da uspešno preprečevanje širjenja bolezni, izogibanje človeškim okužbam in reševanje življenj upravičujejo razmerje med stroški in koristmi programov;

134.  ugotavlja, da bi ustrezni informacijski sistemi lahko bolje podpirali izmenjavo epidemioloških informacij in takojšen dostop do starejših podatkov ter tako omogočili boljšo usklajenost nadzornih dejavnosti med državami članicami; na podlagi podatkov Komisije ugotavlja, da se nadalje razvija obstoječa orodja IT, da bi bila državam članicam v še večjo pomoč; spodbuja Komisijo, naj pri razvoju orodij IT zagotovi možnost izmenjave potrebnih informacij in s tem poskrbi za dodano vrednost;

135.  meni, da bi morala Komisija podpirati razpoložljivost cepiv za države članice, kadar bi bilo to epidemiološko utemeljeno; pozdravlja dejstvo, da za dve bolezni že obstajajo banke cepiv in antigenov; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z analizami tveganja, ki bi pomagale določiti morebitno potrebo po dodatnih bankah cepiv in antigenov;

136.  ugotavlja, da se je Komisija zavezala, da zagotovi, da države članice v ustreznih primerih v svoje veterinarske programe sistematično vključijo vidik prostoživečih živali;

137  ugotavlja, da v nekaterih državah programi za izkoreninjanje bolezni živali niso bili tako uspešni in da je napredek razmeroma majhen; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami nameni prednost tem posebnim primerom in pripravi podrobno strategijo, ki bi pomagala izkoreniniti bolezni, zlasti govejo tuberkulozo v Združenem kraljestvu in na Irskem ter ovčjo in kozjo brucelozo na jugu Italije;

138.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je temeljna zakonodaja na področju bolezni živali še vedno zelo zapletena in razdrobljena; pozdravlja dejstvo, da je bil marca 2016 sprejet krovni zakonodajni akt – uredba o prenosljivih boleznih živali („zakon o zdravju živali“); ugotavlja, da se bo nova uredba začela uporabljati pet let po njenem sprejetju; pozdravlja dejstvo, da bodo pravila v novi uredbi bolj racionalizirana, preprostejša in jasnejša.

Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2016 z naslovom Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu

139.  pozdravlja posebno poročilo o tem, kako Evropska služba za zunanje delovanje upravlja svoje stavbe po svetu, in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

140.  poudarja, da je nadaljnji razvoj lokalnega sodelovanja na področju upravljanja stavb v skupnem interesu ESZD in držav članic, posebno in nenehno pozornost pa velja nameniti varnostnim vprašanjem, stroškovni učinkovitosti in zunanji podobi Unije;

141.  pozdravlja dejstvo, da se je s podpisom 17 memorandumov o soglasju o skupnih lokacijah število projektov skupnih lokacij med delegacijami Unije in državami članicami povišalo; spodbuja ESZD, naj še naprej išče nove načine, kako razširiti to dobro prakso; meni, da bi morala ta politika vključevati inovativne pristope, ki bi opredeljevali tako usklajeno strategijo skupnih lokacij z državami članicami, ki si to želijo, kot tudi ustrezne dogovore o deljenju stroškov, povezanih s stavbami in logistiko;

142.  obžaluje pomanjkljivo evidentiranje in nepravilnosti v informacijskem sistemu za upravljanje pisarniških stavb in rezidenc delegacij; poziva k rednemu preverjanju celovitosti in zanesljivosti podatkov, ki jih vnesejo delegacije Unije;

143.  poziva ESZD, naj okrepi nadzor nad upravljanjem in orodja za spremljanje stroškov nepremičninske politike, da bi zagotovili natančen pregled in spremljanje vseh odhodkov; meni, da bi se bilo treba osredotočiti na upoštevanje zgornjih mej, ki so določene v nepremičninski politiki, in tako zmanjšati skupno letno najemnino za prostore delegacij, na ustreznost finančnih prispevkov, ki jih plačujejo ostali subjekti, nameščeni na isti lokaciji, na kritje tekočih stroškov, povezanih z uporabo skupnih lokacij, in na primernost stroškov v primerjavi z razmerami na lokalnih trgih;

144.  meni, da bi bilo treba hitro razviti pravno in tehnično strokovno znanje na področju nepremičninskega upravljanja, ob tem pa upoštevati vsakršno stroškovno učinkovito alternativo, kot je najem zunanjih strokovnjakov, na primer lokalnih posrednikov, za pregled trga ali morebitna pogajanja z najemodajalci;

145.  podpira izvajanje srednjeročne strategije, ki upošteva vse možnosti od prednostnih naložb oziroma možnosti odkupa pa vse do podaljšanja najema ali delitve prostorov z državami članicami, ob tem pa se ozira na projekcije strokovnjakov, načrtovanje politike in razvoj.

Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2016 z naslovom Železniški tovorni promet v EU še vedno ni na pravi poti

146.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira v njem navedena priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija z njimi strinja in da jih bo upoštevala;

147  opozarja na področja, kjer so ukrepi držav članic in Komisije najbolj potrebni: liberalizacija trga, postopki za upravljanje prometa, upravne in tehnične omejitve, spremljanje in preglednost uspešnosti sektorja železniškega tovornega prometa, poštena konkurenca med različnimi načini prevoza, skladnost med cilji politike in dodeljevanjem sredstev, tesnejše usklajevanje med državami članicami in Komisijo pri izbiri, načrtovanju in vodenju projektov ter vzdrževanje železniških prog;

148.  ugotavlja, da Komisija ni ustrezno ocenila učinka zakonodajnih paketov, ki jih je sprejela od leta 2000, na sektor železniškega prometa, zlasti tovornega; obžaluje, da sredstva Unije, vložena v nekatere projekte, niso bila porabljena stroškovno učinkovito;

149.  meni, da cilji v zvezi s preusmeritvijo do leta 2030 ne bodo izpolnjeni, če se stanje v železniškem sektorju ne bo spremenilo;

150.  meni, da je v interesu držav članic, da se uvede enotna in obvezna ocena učinka prihodnje zakonodaje o železniškem tovornem prometu, da bo mogoče učinkovito odpraviti pomanjkljivosti zaradi nezdružljivosti omrežij;

151.  ugotavlja, da sektor železniškega prometa v splošnem obvladujejo velike gospodarske družbe, ki utegnejo liberalizacijo trga videti bolj kot grožnjo, ne prednost;

152.  meni, da je železniški tovorni promet eden od ključnih elementov enotnega trga blaga, in zaradi njegovega ogromnega potenciala pri uresničevanju ciljev na področju podnebnih sprememb in zmanjševanju cestnega prometa poziva Komisijo, naj v strategijo enotnega trga vključi spodbude zanj; poziva k sprejetju strategije za železniški tovorni promet;

153.  poziva k temeljiti oceni železniškega tovornega prometa v Uniji s posebnim poudarkom na izvajanju Uredbe (EU) št. 913/2010, vključno z dejavnostmi v zvezi z enotnim okencem in dodeljevanjem poti, ter sočasni oceni tovornih koridorjev in koridorjev instrumenta za povezovanje Evrope, vključno s projekti, ki so bili v sklopu tega instrumenta že odobreni;

154.  poziva k temeljiti oceni interoperabilnosti nacionalnih železniških sistemov;

155.  poziva k oceni prometnih strategij držav članic, oblikovanih po sprejetju sporazuma o partnerstvu na področju čezmejne harmonizacije in delovanja koridorjev TEN-T;

156.  poziva k akcijskemu načrtu v podporo celovitemu in hitremu izvajanju četrtega železniškega svežnja;

157.  obžaluje, da nekatere ovire pri vzpostavljanju dobrega in konkurenčnega evropskega železniškega prometa, ki jih je Računsko sodišče opredelilo v poročilu št. 8/2010, še vedno preprečujejo napredek v tem sektorju.

Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2016 z naslovom Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014

158.  pozdravlja posebno poročilo o odhodkih Unije za zunanje migracije v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014 in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

159.  ugotavlja, da je bil pristop Računskega sodišča kritičen in da so se razkrile številne pomanjkljivosti, zlasti premalo učinkovito uporabo dodeljenih sredstev;

160.  poziva Komisijo, naj oceni vse ugotovitve Računskega sodišča in sprejme zahtevane ukrepe, da ne bi naredila podobnih napak v migracijski politiki v obdobju 2014–2020; poziva k upoštevanju vseh priporočil Računskega sodišča;

161.  meni, da morali uporabo sredstev usmerjati boljši sistemi spremljanja in ocenjevanja na osnovi temeljnih kazalnikov, naprednih primerjalnih meril ter merljivih in realističnih ciljev; poziva Komisijo, naj pregleda vse kazalnike, primerjalna merila in cilje sedanjih programov na področju migracij;

162.  meni, da si je treba ves čas prizadevati za celovito in usklajeno odzivanje, če bo migracijska kriza prinašala izzive, ki ne bodo omejeni na en sam sektor ali institucionalno področje;

163.  poziva k nenehnemu izpopolnjevanju strateškega razumevanja in okvira zunanje politike EU na področju migracij in političnih možnosti s ključnimi akterji, da se zagotovi jasnost ter usklajena in dosledna uporaba mehanizmov za zunanje migracije na kratki, srednji in dolgi rok, znotraj ali zunaj proračunskega okvira Unije;

164.  poziva Komisijo, naj si konstruktivno prizadeva za boljše usklajevanje med instrumenti, mehanizmi in ustreznimi deležniki, da bo mogoče migracijske krize preprečiti;

165.  poziva vse glavne deležnike, naj upoštevajo in se ustrezno odzivajo na ravnovesje med prožnostjo pri posredovanju, dopolnilnostjo sredstev, njihovo višino in potrebnim finančnim vzvodom, pa tudi morebitnimi sinergijami in splošno dodatnostjo ukrepov Unije;

166.  v zvezi s tem meni, da je treba nameniti dovolj pozornosti ustreznemu usmerjanju pomoči v različna in razvijajoča se vprašanja na področju zunanjih migracij, pri tem pa zagotoviti primeren nadzor nad izplačanimi sredstvi, da se prepreči tveganje zlorabe sredstev in dvojnega financiranja;

167.  meni, da je treba zahteve za boljše rezultate nujno uravnotežiti z razpoložljivostjo zadostnih sredstev, da bo lahko Unija ambiciozno zasnovala celovit in trajnosten odziv na sedanje in prihodnje izzive, ki jih povzročajo migracijske krize; meni, da so pogajanja o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira ustrezna priložnost za reševanje teh izzivov, s ciljem povečanja proračuna za te sklade;

168.  meni, da razdrobljenost instrumentov, ki imajo med seboj nepovezane posebne cilje, poleg vrzeli pri financiranju ovira parlamentarni nadzor nad načinom uporabe skladov in ugotavljanje odgovornosti, zato je težko natančno oceniti finančne zneske, dejansko porabljene za zunanje ukrepe na področju migracij; obžaluje, da to povzroča neučinkovitost, nepreglednost in neodgovornost; meni, da je treba na novo opredeliti načine uporabe obstoječih instrumentov politik z jasno in prenovljeno strukturo ciljev, da se poveča njihova učinkovitost in prepoznavnost;

169.  meni, da je treba izdatke Unije za zunanje migracije izplačevati učinkoviteje in da morajo izpolnjevati merila dodane vrednosti, da se ljudem zagotovijo ustrezne življenjske razmere v matičnih državah in prepreči povečevanje tokov ekonomske migracije;

170.  poziva Komisijo, naj konstruktivno spremlja, ocenjuje in pregleduje dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki naj bi se začele oktobra 2016;

171.   pozdravlja uvedbo jamstvenih skladov Unije in namero, da bi sredstva v izrednih razmerah dodeljevali hitreje in z večjo prilagodljivostjo ter da bi za reševanje vseh vidikov kriz združili različne vire financiranja;

172.  ugotavlja, da so skrbniški skladi del ad hoc odziva, ki kaže, da v proračunu Unije in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prilagodljivosti, potrebnih za hiter in celovit pristop k večjim krizam; obžaluje, da se je zaradi njih zaobšel proračunski organ in ogrozila enotnost proračuna;

173.  pozdravlja predlog Komisije, da se med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira kot dodaten instrument za hitro odzivanje na izredne razmere v Uniji uvede nova krizna rezerva Evropske unije, ki se bo financirala s proračunskimi sredstvi, za katera so bile prevzete obveznosti sproščene; poziva Svet, naj ta predlog v celoti podpre;

174.  poudarja, da so za politični nadzor nad proračunskim izvrševanjem v postopku razrešnice pomembni zadostni kontrolni mehanizmi; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za tesnejšo udeležbo proračunskega organa in organa za proračunski nadzor ter za boljšo uskladitev skrbniških skladov in drugih mehanizmov s proračunskimi pravili, zlasti tako, da bi te sklade in mehanizme vključili v proračun Unije;

175.  obžaluje, da Komisija ni posredovala podrobnosti o dejanskih plačilih, in jo poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje in poenostavitev šifriranja v finančnih informacijskih sistemih, da bi olajšala sledenje in nadziranje zneskov za zunanje delovanje na področju migracij;

176.  poziva Komisijo, naj uvede celovito arhivsko orodje za porabo Unije v zvezi z migracijami, kjer bodo shranjeni vsi dokončani, potekajoči in načrtovani projekti; meni, da bi morala ta interaktivna podatkovna zbirka deležnikom in državljanom omogočati prikaz rezultatov na svetovnem zemljevidu ter iskanje, filtrirano po državah, vrstah projektov in porabljenih zneskih;

177.  meni, da bi bilo upravljanje dolgoročno učinkovitejše, če bi poskušali dogodke predvidevati, ne pa se zgolj odzivati nanje s kriznim upravljanjem;

178.  opominja na stališče Parlamenta glede celostnega pristopa k migracijam, ki bo temeljil na novem naboru politik, vključno s tesnejšo povezavo med migracijami in razvojem z odpravljanjem glavnih vzrokov za migracije, pa tudi z drugačnimi načini financiranja migracijske krize.

Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2016 z naslovom Za zagotovitev uspešnega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so potrebna dodatna izboljšanja

179.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz Posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2016 z naslovom Za zagotovitev uspešnega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so potrebna dodatna izboljšanja;

180.  priporoča Komisiji, naj z rednim sporočanjem o ocenjevanju skladnosti s strukturnimi reformami, predlaganimi v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v posameznih državah in s preglednejšo uporabo pravil poveča preglednost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

181.  meni, da bi morala Komisija po posvetovanju z državami članicami Parlamentu redno poročati o napredku pri izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v posameznih državah;

182.  priporoča Komisiji, naj še naprej dosega napredek pri vključevanju nacionalnih fiskalnih svetov ter zagotovi, da bo Evropski fiskalni odbor prevzel uradno vlogo pri postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; ugotavlja, da se je preglednost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v zadnjih letih izboljšala, in priznava, da določenih informacij politično občutljive narave ni mogoče zmeraj posredovati javnosti;

183.  priporoča, naj se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v večji meri osredotoča na zmanjševanje javnega dolga; ugotavlja, da je bilo razmerje med dolgom in BDP ob koncu leta 2014 zgolj v 13 državah članicah nižje od 60 %; poudarja, da je več držav članic trenutno močno zadolženih, čeprav Unija izkorišča prednosti zmernega okrevanja, stopnja javnega dolga pa je višja, kot je bila leta 2010;

184.  priznava, da je pravilo o zgornji meji dolga v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem začelo veljati šele leta 2011; meni, da se bo z zmanjševanjem stopnje državnega dolga, predvsem v močno zadolženih državah članicah, dolgoročno precej izboljšala gospodarska rast;

185.  meni, da je treba pri uporabi pravil postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v okviru Pakta za stabilnost in rast ohraniti dovolj manevrskega prostora; poudarja, da lahko v makroekonomski politiki pride do nepredvidenih dogodkov, zato mora biti okvir dobrega gospodarskega upravljanja prilagodljiv, da bo mogoče upoštevati razvoj dogodkov v gospodarstvu;

186.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti natančno usklajevanje uporabe pravil postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z ukrepi strukturne reforme, dogovorjenimi v sklopu evropskega semestra.

Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2016 z naslovom Krepitev upravne zmogljivosti v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji: skromen napredek v zahtevnih razmerah

187.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri krepitvi upravne zmogljivosti nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;

188.  je zaskrbljen, ker je bil napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti majhen in tudi ni bilo večjega napredka pri izvajanju zakonodaje na nekaterih pomembnih področjih, kot je razvoj profesionalne in neodvisne državne uprave;

189.  ugotavlja, da je bil pri odpravi korupcije in izboljšanju preglednosti dosežen le delni napredek;

190.  ugotavlja pa, da mora Komisija delovati v težavnih političnih okoliščinah ter da se sooča s pomanjkanjem politične volje in predanosti nacionalnih organov pri obravnavi nerešenih vprašanj; je seznanjen, da so omejitve zaradi sedanje politične krize vplivale na uspešnost financiranih projektov;

191.  je seznanjen z osrednjo vlogo Komisije pri reševanju politične krize v državi, jo podpira in pozdravlja posredovanje komisarja pri političnem dialogu med nasprotujočimi si političnimi silami;

192.  poziva Komisijo, naj s političnimi voditelji iz celotnega političnega spektra, nacionalnimi organi ter izvedenci za sodni in kazenski pregon nadaljuje dialog o sklenitvi sporazuma o dejavnem boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter o izvajanju strogih ukrepov in mehanizmov za preprečevanje korupcije in gospodarskega kriminala v skladu s kazenskim pravom države;

193.  toplo priporoča Komisiji, naj uporabi politični dialog in stike z nacionalnimi organi, da bi se izboljšala učinkovitost sistema javnih naročil in preglednost nad javnimi izdatki;

194.  poziva Komisijo, naj da prednost boju proti korupciji, in obžaluje, da vlada za ta boj nima resnično učinkovite strategije; ponovno poudarja, da je potrebna večja politična zavezanost državnih organov, da bi se v zvezi s tem zagotovili trajnostni rezultati;

195.  poziva Komisijo, naj se pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč II opre na dosežke uspešnih projektov, ki so vzdržni, imajo merljivo dodano vrednost in so bili izvedeni ter se uporabljajo v skladu s predpisi;

196.  pozdravlja, da je Komisija uvedla projekte, usmerjene v organizacije civilne družbe; poziva jo, naj to prakso nadaljuje ter vzpostavi tesne odnose z lokalnimi nevladnimi organizacijami;

197.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje projekte, s katerimi bi okrepili pravice in položaj prijaviteljev nepravilnosti, ki javnost opozarjajo na primere korupcije in goljufije;

198.  ugotavlja, da so se sicer mnogi projekti dobro upravljali, da pa niso dosegli trajnostnih ali celo želenih rezultatov; poleg tega ugotavlja, da se projekti niso vedno izvajali v skladu s pristopom, da je treba nadalje povečati krepitev upravnih zmogljivosti; poziva Komisijo, naj izboljša strateško načrtovanje ter zagotovi trajnost in vzdržnost projektov, tako da to zastavi kot osnovni pogoj za projekte;

199.  poziva Komisijo, naj še naprej upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja; poziva Komisijo, naj pomaga oblikovati projekte, ki bi služili kot odskočna deska za nadaljnje naložbe v državi; spodbuja Komisijo, naj da prednost projektom, ki imajo velik potencial na pomembnih področjih, kot so javno naročanje ali izbirni postopki, ter naj se izogiba financiranju projektov, ki ne obetajo prave vzdržnosti;

200.  poziva Komisijo, naj se na nepredvidene dogodke odziva na prilagodljiv način, bodisi s pravočasno sprostitvijo ustreznih sredstev ali z njihovim zmanjšanjem v primeru porajajočih se težav.

Del XVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2016 z naslovom Uporaba nepovratnih sredstev v agencijah: ni vedno ustrezna ali dokazljivo uspešna

201.  pozdravlja poročilo o uporabi nepovratnih sredstev v agencijah ter v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

202.  pozdravlja ugotovitve in priporočila Računskega sodišča;

203.  je seznanjen z odgovori Komisije in udeleženih agencij, ki med drugim vsebujejo pomembne informacije o ukrepih, sprejetih po opravljenih revizijah;

204.  poudarja, da so agencije odgovorne za večletno in letno programsko načrtovanje ter izvajanje (operativno in finančno) svojih ukrepov, financiranih z nepovratnimi sredstvi; zato meni, da je uspešno upravljanje dejavnosti, povezanih z nepovratnimi sredstvi, v agencijah ključno za uresničevanje ciljev in politik Unije;

205.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so revidirane agencije nepovratna sredstva v splošnem dodeljevale in izplačevale v skladu s pravili;

206.  vseeno ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo nekatere pomanjkljivosti v možnostih financiranja, postopkih dodeljevanja, nadzornih sistemih in merjenju smotrnosti ter podalo pet priporočil za njihovo odpravo;

207.  ugotavlja, da bi lahko agencije s strateško utemeljitvijo in izbiro orodja za financiranje izboljšale učinkovitost in uspešnost tega orodja, s tem pa tudi izvrševanje svojih nalog; poudarja, da bi lahko neustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi predhodnega vrednotenja povzročilo, da agencije izberejo neustrezna orodja za financiranje in da so nepovratna sredstva slabo zasnovana;

208.  obžaluje, da so opisi dejavnosti agencij, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, načeloma zelo splošni, opisi rezultatov pa zelo nejasni, zaradi česar so letni delovni načrti nepopolni;

209.  meni, da je pomembno, da agencije dejavnosti, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, uskladijo s svojim poslanstvom in strateškimi cilji; zato spodbuja vse agencije, naj sprejmejo posebne smernice in merila za izbiro orodja za financiranje na osnovi analize svojih potreb, virov, ciljev, ki jih je treba doseči, morebitnih upravičencev, ki so jim finančna sredstva namenjena, pa tudi ravni potrebne konkurence in izkušenj z izbiro v preteklosti;

210.  ugotavlja, da bi morale agencije v programih dela navesti, katere dejavnosti naj bi bile izvedene z nepovratnimi sredstvi, specifične cilje in pričakovane rezultate, ki naj bi bili doseženi z ukrepi, financiranimi z nepovratnimi sredstvi, ter načrtovane finančne in človeške vire, potrebne za izvedbo ukrepov, financiranih z nepovratnimi sredstvi;

211.  meni, da je opredeljevanje strateških ciljev, ciljnih rezultatov in učinkov odločilno za pripravo dobrega letnega načrta;

212.  opozarja, da regulativni okvir nekaterih agencij slednje sili k uporabi postopkov za nepovratna sredstva; je zaskrbljen, ker agencije niso sistematično preučevale vseh razpoložljivih možnosti financiranja in da nepovratna sredstva niso bila vedno najprimernejše orodje; je seznanjen tudi z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se v postopkih za nepovratna sredstva uporabljajo strožja merila za upravičenost in ohlapnejša merila za finančno dodeljevanje kot pri javnih razpisih, zato ne bi smeli biti prva izbira; vseeno meni, da je treba pozorno vzdrževati ravnovesje med pomanjkljivosti v postopkih za nepovratna sredstva in upravnimi stroški javnih razpisov, zato se ne strinja z Računskim sodiščem, da bi morala biti javna naročila prva izbira;

213.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da udeležene agencije niso uvedle ustreznih sistemov spremljanja in naknadnih ocen; poziva agencije, naj razvijejo naknadne ocene, da bi izboljšale spremljanje dejavnosti, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, in poročanje o njih;

214.  poudarja, da sta spremljanje učinkovitosti in vrednotenje rezultatov bistvena za javno odgovornost ter celovito obveščanje oblikovalcev politik; poudarja, da je to za agencije zaradi njihovega decentraliziranega značaja še toliko bolj pomembno; poziva agencije, naj vzpostavijo sisteme spremljanja in poročanja, ki temeljijo na ključnih kazalnikih uspešnosti, usmerjenih v rezultate in učinke, ter na rezultatih naknadnih ocen; meni, da so ključni kazalniki uspešnosti bistveni za napredek pri spremljanju in ocenjevanju, rezultate in učinke;

215.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ključni kazalniki uspešnosti še vedno osredotočeni na vložke in izložke, ne pa na rezultate in učinke; poziva agencije, naj ključne kazalnike uspešnosti razvijajo bolj strateško ter jih utemeljijo na rezultatih in učinkih;

216.  poziva agencije, naj razvijejo in izvedejo oceno tveganja za svoje letne delovne načrte, da bi povečale učinkovitost z natančnejšim izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem;

217.  priporoča strateško dodeljevanje finančnih orodij za kratkoročne cilje, da se poveča točnost finančnih odločitev;

218.  poziva mrežo agencij EU, naj slednjim pomaga pri izboljševanju postopkov financiranja, zlasti postopkov za spremljanje uspešnosti v zvezi s tem;

219.  opozarja zlasti na ugotovitve Računskega sodišča glede postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in potrebe po preglednosti, enakem obravnavanju in preprečevanju navzkrižij interesov; poziva zadevne agencije, naj čim prej uresničijo priporočilo Računskega sodišča;

220.  poziva agencije, naj uporabijo posebne postopke za dodelitev nepovratnih sredstev, da bodo vzpostavile formalne notranje postopke, ki bodo urejali načeli preglednosti in enakega obravnavanja ter varovali pred potencialnimi navzkrižji interesov; poudarja, da bi morale agencije iz tega razloga okrepiti sisteme preverjanja, ki jih uporabljajo za izvajanje projektov, financiranih z nepovratnimi sredstvi;

221.  poziva Komisijo in agencije, ki so bile revidirane za to posebno poročilo, naj Parlament obveščajo o izvajanju teh priporočil.

Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2016 z naslovom Pomoč EU za krepitev javne uprave v Moldaviji

222.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri krepitvi upravne zmogljivosti Republike Moldavije;

223.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Unija le delno prispevala h krepitvi javne uprave in da je Računsko sodišče ugotovilo več pomanjkljivosti, vključno s pomanjkljivostmi pri zasnovi in izvajanju programov in projektov, ki jih je revidiralo;

224.  hkrati pa ugotavlja, da mora Komisija delovati v težkih političnih okoliščinah ter da se srečuje z razširjeno korupcijo in številnimi pomanjkljivostmi javnih ustanov, kot so birokracija, neosredotočenost na osrednje funkcije, veliko menjavanje zaposlenih, nizka učinkovitost in pomanjkanje odgovornosti; nadalje ugotavlja, da so Moldavijo zelo prizadeli politična nestabilnost, gospodarski pretresi, huda revščina in množično izseljevanje;

225.  ugotavlja, da so posebne politične okoliščine in zunanji dejavniki sicer pomembno vplivali na uspešnost programov, predvidenih v proračunu, ter da v številnih primerih Komisija res ni mogla vplivati nanje, da pa bi nekatere konkretne pomanjkljivosti lahko odpravila;

226.  ugotavlja, da pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, vključujejo počasno odzivanje Komisije na nenadne dogodke, slabo usklajevanje programov z moldavskimi nacionalnimi strategijami, pomanjkanje ambicioznih ciljev, nerazločni in nejasni pogoji ter to, da dodelitve dodatnih sredstev, ki so temeljila na spodbudah, ni bilo utemeljeno;

227.  poziva Komisijo, naj svoje moldavske sogovornike spodbuja k temu, da razvijejo sistematične, jasno oblikovane nacionalne strategije, ki bodo vključevale jasne in merljive cilje, in da oblikovanje programov v državi bolje povežejo s temi strategijami;

228.  spodbuja Komisijo, naj za jasno oceno potreb po financiranju ter za osredotočeno in utemeljeno načrtovanje proračuna opravi predhodne ocene;

229.  poziva Komisijo, naj da prednost boju proti korupciji, in obžaluje, da vlada za ta boj nima resnično učinkovite strategije; pozdravlja imenovanje svetovalca na visoki ravni za boj proti korupciji v uradu predsednika vlade; hkrati pa ponavlja, da je potrebna ambicioznejša in učinkovitejša strategija ter večja politična zavezanost nacionalnih organov, da bi se v zvezi s tem zagotovili trajnostni rezultati; poziva nacionalne organe, naj se osredotočijo na boj proti korupciji, javno upravo pa, naj se nujno osredotoči na večjo preglednost in integriteto;

230.  poziva Komisijo, naj s političnimi vodji celotnega političnega spektra, nacionalnimi organi ter izvedenci za sodni in kazenski pregon nadaljuje dialog o sklenitvi sporazuma o dejavnem boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter o izvajanju strogih ukrepov in mehanizmov za preprečevanje korupcije in gospodarskega kriminala v skladu s kazenskim pravom države;

231.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje projekte, s katerimi bi okrepili pravice in položaj prijaviteljev nepravilnosti, ki javnost opozarjajo na primere korupcije in goljufije;

232.  ugotavlja, da so sektorska proračunska podpora (74 % pomoči) in projekti poglavitni način zagotavljanja pomoči; z obžalovanjem ugotavlja, da je imela proračunska podpora omejen učinek na krepitev javne uprave;

233.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je sektorska proračunska podpora zelo tvegan način porazdelitve proračuna, zlasti v moldavskem kontekstu, kjer javno upravo hromi velika korupcija, obvladuje pa jo lokalna oligarhija; poziva Komisijo, naj ponovno preuči uporabljene metode na podlagi poglobljene analize tveganja;

234.  poziva Komisijo, naj uporabi metode, ki bodo prinesle vidne in oprijemljive rezultate za državljane Moldavije;

235.  ugotavlja, da so bile zasnove projektov na splošno ustrezne, so pa bili premalo usklajeni z vidika obsega in časa, tehnična pomoč za razvoj upravne zmogljivosti pa je prišla prepozno;

236.  obžaluje, da so projekti na splošno sicer prinesli pričakovane rezultate, a slednji niso bili vedno trajnostni, za kar pa so deloma krivi politična volja in zunanji dejavniki; poziva Komisijo, naj se opre na dosežke uspešnih projektov, ki so trajnostni, imajo merljivo dodano vrednost in so bili izvedeni ter se uporabljajo v skladu s predpisi; poziva Komisijo, naj izboljša strateško načrtovanje ter zagotovi trajnost in vzdržnost projektov, tako da to zastavi kot osnovni pogoj za projekte;

237.  ugotavlja, da so projekti deloma prispevali h krepitvi javne uprave, da pa niso bili vedno skladni s potrebami oziroma cilji moldavske javne uprave; poziva Komisijo, naj projekte v večji meri uskladi s konkretnimi nacionalnimi potrebami;

238.  poziva Komisijo, naj še naprej upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja; jo nadalje poziva, naj pomaga oblikovati projekte, ki bodo služili kot opora za nadaljnje naložbe v državo, in naj v zvezi s tem vzpostavi sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami; spodbuja Komisijo, naj da prednost projektom, ki imajo velik potencial na pomembnih področjih, kot so javno naročanje ali izbirni postopki, ter naj se izogiba financiranju projektov, za katere obstajajo le omejene možnosti, da bodo trajni;

239.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni bila sposobna pravočasno zaznati „kraje stoletja“ – šlo je za velik korupcijski škandal, v katerem so bila poneverjena sredstva deponentov v višini milijarde ameriških dolarjev, ki so morebiti vključevala celo prispevke iz financiranja Unije –, čeprav je leta 2012 razvila bolj sistematično analizo tveganj, ustanovila usmerjevalne odbore na visoki ravni za dejavnosti proračunske podpore in vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja za novonastala tveganja; ugotavlja, da so bila nato julija 2015 plačila proračunske podpore zaustavljena, obnovitev teh plačil pa se je pogojevala z izboljšanjem makroekonomskega in fiskalnega položaja ter s sklenitvijo sporazuma v okviru Mednarodnega denarnega sklada;

240.  poziva Komisijo, naj izboljša sistem zgodnjega opozarjanja in analizo tveganja, da bi se hitreje in prožneje odzivala na morebitna tveganja;

241.  opaža, da je gradnja upravne zmogljivosti v Moldaviji bistvenega pomena, saj država nima popolnega nadzora nad svojim celotnim ozemljem, kar spodbuja separatistična nagnjenja proruskih sil; želi spomniti, da ima Moldavija evropsko perspektivo in je zato strateška partnerica Unije;

242.  obžaluje, da trenutna politična nestabilnost v Moldaviji povzroča dolgoročno škodo verodostojnosti demokratičnih institucij države, zaradi česar ta le počasi napreduje v smeri demokracije ter v njej upada podpora vključitvi v Unijo, množijo pa se proruske politične pobude;

243.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja v Moldaviji, da bi se okrepile politične in gospodarske povezave med Unijo in Moldavijo; poudarja, kako pomembno za dosego teh ciljev je, da Unija podpira, usmerja in spremlja prednostne reforme, usmerjene v odpravo spolitiziranosti državnih institucij, sistemsko korupcijo in reformo javne uprave.

Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2016 z naslovom Pobude politik in finančna podpora EU za integracijo Romov: v zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek, toda potrebna so dodatna prizadevanja na terenu

244.  upošteva člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Direktivo 2000/43/ES o rasni enakopravnosti, Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter Direktivo 2004/38/ES o svobodi gibanja in prebivanja v Uniji;

245.  pozdravlja okvirni sklep Sveta iz leta 2008 o boju proti rasizmu in ksenofobiji(9), resolucijo Parlamenta z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov(10), sporočilo Komisije iz leta 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020(11), priporočilo Sveta iz leta 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov(12) in sporočilo Komisije z dne 17. junija 2015 z naslovom Poročilo o izvajanju Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za leto 2015;

246.  opozarja, da je integracija Romov odvisna od njihovega vključevanja in možnosti, ki jih imajo za uživanje enakih pravic, kot so priznane vsem evropskim državljanom, katerih del so v celoti;

247.  opozarja na skupna temeljna načela pri vključevanju Romov(13), tj. na deset skupnih temeljnih načel, ki so bila obravnavana na prvem srečanju platforme EU za integracijo Romov, ki je potekala leta 2009 v Pragi, potem pa so bila kot priloga dodana sklepom seje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 8. junija 2009;

248.  podpira priporočila Računskega sodišča ter poziva Komisijo in države članice, naj jih začnejo kar najhitreje izvajati;

249.  obžaluje, da v programskem obdobju 2007–2013 ni bilo potrebne osredotočenosti na vključevanje in integracijo Romov; poziva, naj se pri pripravi prihodnjega strateškega okvira Unije bolj upoštevajo težave pri vključevanju in diskriminacija, s katerimi se soočajo Romi in druge marginalizirane skupnosti;

250.  obžaluje, da Računsko sodišče pri obravnavanju zadeve ni upoštevalo širše palete držav, kjer Romi predstavljajo pomemben delež prebivalstva, npr. Slovaške, Grčije in Francije;

251.  poziva države članice, naj opredelijo, na katere prikrajšane osebe se želijo osredotočiti, ob upoštevanju njihovih potreb in izzivov, s katerimi se soočajo, pri dodeljevanju evropskih sredstev pa naj posebno pozornost namenijo romskemu prebivalstvu;

252.  obžaluje, da so skladi za kohezijsko politiko, ki so edini vir financiranja projektov za vključevanje in integracijo Romov ter projektov za boj proti njihovi diskriminaciji, tako kompleksni, da ne morejo imeti ustrezne vloge pri spodbujanju vključevanja Romov in zagotavljanju njihovega dostopa do pravic;

253.  meni, da bi zato vsaka država članica morala sprejeti časovni načrt za oceno dejanskega učinka zakonov, predpisov, upravnih določb in sredstev, namenjenih podpori za Rome, ter opredeliti, na katerih področjih je treba okrepiti vire in upravno zmogljivost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi podprla pripravo in upravljanje projektov za vključevanje in integracijo Romov ter projektov za boj proti njihovi diskriminaciji;

254.  poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o financiranju, ki je na voljo za Rome, ter naj preuči obstoječe ovire in jih upošteva pri poenostavitvi skladov;

255.  priznava, kako pomembno je s pomočjo evropskih strukturnih in investicijskih skladov izbrati dolgoročne projekte za marginalizirane romske skupnosti;

256.  poudarja, da je treba oblikovati prožnejša izbirna merila za projekte za spodbujanje vključevanja Romov ter drugih marginaliziranih skupnosti;

257.  poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju ali pri pregledu operativnih programov zagotovi, da se bodo cilji za integracijo Romov iz nacionalnih strategij za integracijo Romov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov odražali na vseh operativnih ravneh;

258.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo ustrezne in usklajene statistične podatke o Romih, ki bodo omogočali točnejšo oceno njihove socialne, upravne in ekonomske vključenosti;

259.  poudarja, da so stanovanjska izključenost, brezdomnost, izključenost iz izobraževanja, brezposelnost in diskriminacija pri dostopu do zaposlitve pogosto ključni dejavniki marginalizacije; zato poudarja, kako pomembne so celovite pobude, ki zajemajo stanovanjsko vprašanje, izobraževanje in dostop do zaposlitve, za pomoč Romom in drugim marginaliziranim skupnostim;

260.  poudarja, da je velika ovira v boju proti diskriminaciji Romov to, da se le malo primerov diskriminacije prijavi organizacijam ali organom, kot so policija in socialne službe; zato poziva države članice, naj sprejmejo strategijo za odpravo institucionalne diskriminacije in za to, da se premaga nezaupanje Romov v organe;

261.  opozarja, da bi morala Komisija v partnerstvu s predstavniki marginaliziranih skupnosti, zlasti Romov, in s „specializiranimi institucijami“ vzpostaviti program usposabljanja v organih držav članic, da bi se borili proti diskriminatornim praksam, dali boljši zgled, ki bi vodil k vključevanju prek zdravega, konstruktivnega in učinkovitega dialoga;

262.  poudarja, da ima Unija program za zaposlovanje in socialne inovacije, ki v obdobju 2014–2020 razpolaga z 900 milijoni EUR ter posebno pozornost namenja ranljivim osebam in boju proti revščini in socialni izključenosti;

263.  poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju evropskega sklada, ki bi bil posebej namenjen vključevanju Romov in drugih marginaliziranih skupnosti, in jo poziva, naj zagotovi, da bodo izdatki takšnega sklada ustrezno nadzorovani;

264.  poziva Komisijo, naj vzpostavi resnično evropsko strategijo za vključevanje Romov, tj. evropski akcijski načrt, ki bo izdelan in se bo izvajal na vseh političnih in upravnih ravneh in bo vključeval predstavnike romske skupnosti, temeljil pa bo na temeljnih vrednotah enakosti, dostopa do pravic in nediskriminacije; vztraja, da mora takšna strategija prispevati k resničnemu vključevanju Romov ter k njihovemu dostopu do izobraževanja, zaposlitve, stanovanja, kulture, zdravstvenega varstva, udeležbe v javnih zadevah, usposabljanja in prostega gibanja v Uniji;

265.  hkrati pa poudarja, da je naloga držav članic, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za podporo Romov in zagotovijo enotno uporabo nacionalne zakonodaje in vseh pravic na njihovem ozemlju, brez kakršne koli diskriminacije.

Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2016 z naslovom Ali je Komisija uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti?

266.  pozdravlja posebno poročilo, namenjeno pregledu tveganj za delovanje Unije na področju razvoja in sodelovanja, ki so povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate, in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

267.  pozdravlja ugotovitev, da je bila humanitarna pomoč upravljana uspešno, zlasti v težavnem delovnem okolju, ki je negotovo in nepredvidljivo, zaradi česar je učinkovito izvajanje resničen izziv;

268.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za povezovanje pomoči, rehabilitacije in razvoja, ko lokalne razmere to dopuščajo; meni, da bi bilo to morda mogoče podpreti prek stalne medresorske platforme za pomoč, rehabilitacijo in razvoj, ki bi med drugim lahko služila opredeljevanju programov, ki bi jih bilo mogoče združiti; meni tudi, da bi morali vsi deležniki vedno, ko je to mogoče, opredeliti celovit pristop z jasnimi cilji na področju usklajevanja in državno/regionalno strategijo;

269.  nadalje poziva službe Komisije, naj poskrbijo za lažji prehod od kratkoročnih humanitarnih dejavnosti k dolgoročnim razvojnim ukrepom in za boljše usklajevanje, ne le med različnimi akterji Unije, temveč tudi z nacionalnimi prednostnimi nalogami in drugimi mednarodnimi organizacijami, in sicer prek skupne strategije ter skupnega humanitarnega in razvojnega okvira;

270.  meni, da je treba opraviti sistemsko vrednotenje dejanskega izvajanja humanitarnih ukrepov z oceno upravnih stroškov v tej regiji, pri tem pa se bolj osredotočiti na uspešnost, in z oblikovanjem morebitnih referenčnih meril za skupne in redne stroškovne postavke;

271.  spodbuja, da se časovni okviri, kadar je to mogoče, bolje prilagodijo okolju, kjer se ukrepi izvajajo, da se prepreči zamudno in drago podaljševanje;

272.  poziva ustrezne institucije Unije in OZN, naj v celoti spoštujejo in izvajajo okvirni finančni in upravni sporazum; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju tega sporazuma in z njim povezanih smernic, ugotovi, na katerih področjih so potrebne izboljšave, in v zvezi s tem pripravi ustrezne predloge;

273.  želi spomniti, da bi morala poročila OZN in mednarodnih organizacij omogočiti čim natančnejše sledenje financiranju, primerjave z drugimi operativnimi vidiki zagotavljanja pomoči, dogovorjenimi na začetku posredovanja, pa tudi koristne povratne informacije za službe Komisije; poudarja, da bi morale partnerske organizacije Komisiji pravočasno posredovati poročila, da bo mogoče hitro upravljanje oziroma prilagajanje humanitarnih odzivov in pogojev financiranja;

274.  poudarja, da je treba povečati odgovornost in preglednost OZN v zvezi z uporabo sredstev Unije in uspešnostjo pri uresničevanju mednarodno sprejetih humanitarnih in razvojnih strateških smernic in ciljev;

275.  poziva Komisijo, naj uvede ocene rezultatov na ravni humanitarnih izvedbenih načrtov, da bo mogoče opredeliti referenčna merila zanje in izmenjevati primere najboljše prakse;

276.  obžaluje, da so informacije pogosto nepopolne oziroma premalo usmerjene v rezultate, kar Komisiji preprečuje izvajanje ustreznega nadzora;

277.  vztraja, da je treba doseči najvišjo raven preglednosti in institucionalne odgovornosti na vseh ravneh z zagotavljanjem dostopa do izčrpnih in zanesljivih proračunskih informacij in finančnih podatkov, povezanih s projekti, ki jih financira Unija, da se Parlamentu omogoči nadzor.

Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2016 z naslovom Cilji EU za področje izobraževanja: programi so usklajeni, toda pri merjenju uspešnosti obstajajo pomanjkljivosti

278.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija z njimi strinja in da jih bo upoštevala;

279.  pozdravlja, da je Komisija med drugim prek okvira uspešnosti in rezerve za uspešnost, predhodnih pogojenosti ter skupnih kazalnikov učinkov in rezultatov prejšnja priporočila Računskega sodišča vključila v svoj pravni okvir skladov ESI za obdobje 2014–2020 ter s tem omogočila večjo stroškovno učinkovitost;

280.  poudarja, da se je treba osredotočiti na uspešnost in rezultate, ter je zadovoljen, da novi regulativni okvir za programsko obdobje 2014–2020 vsebuje določbe za poročanje držav članic o rezultatih;

281.  je seznanjen s pomanjkljivostmi pri merjenju uspešnosti, zlasti pri opredeljevanju ciljev in kazalnikov rezultatov/izidov, pri projektih, ki so se izvajali v obdobju 2007–2013; obžaluje, da kazalniki rezultatov še vedno niso povsem zanesljivi, in pričakuje, da bodo pomanjkljivosti za drugo polovico programskega obdobja 2014–2020 odpravljene;

282.  odobrava zmanjševanje števila oseb, ki zgodaj opustijo šolanje, in povečevanje števila diplomantov terciarnega izobraževanja; poziva države članice, naj svoje posebne nacionalne cilje uskladijo s cilji Unije, da bodo bolje uresničevale cilje na področju izobraževanja;

283.  ugotavlja, da naj bi ciljna stopnja zaposlenosti novih diplomantov v Uniji do leta 2020 dosegla 82 % in da od petih obiskanih držav članic štiri tega cilja še niso dosegle; poudarja, da je te štiri države članice prizadela huda gospodarska kriza in da se je njihovo okrevanje šele začelo; verjame pa, da lahko ta cilj še vedno dosežejo ali celo presežejo;

284.  poudarja, da je zaradi tesne povezave med stopnjo izobrazbe in zaposljivostjo pomembno ohraniti zadostno raven naložb Unije v izobraževanje.

Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2016 z naslovom Institucije EU bi lahko naredile več, da bi omogočile lažji dostop do svojega javnega naročanja

285.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 17/2016 (razrešnica 2015) z naslovom Institucije EU bi lahko naredile več, da bi omogočile lažji dostop do svojega javnega naročanja;

286.  poziva k večji preglednosti javnega naročanja v institucijah Unije, pa tudi na nacionalni ravni, in sicer z javno objavo dokumentov in podatkov o javnem naročanju; meni, da je prepoznavnost javnega naročanja institucij Unije na internetu slaba, informacije pa so nezadostne, nejasne in razdrobljene po številnih spletnih mestih;

287.  odločno podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije za javno naročanje vzpostaviti enotno spletno točko, da bi lahko gospodarski subjekti vse ustrezne informacije našli na enem spletnem mestu, prek katerega bi lahko tudi komunicirali z institucijami Unije; meni, da bi morali prek te enotne točke voditi vse postopke javnega naročanja, vključno z obveščanjem o veljavnih pravilih, poslovnih priložnostih, ustrezni dokumentaciji v zvezi z javnim naročanjem, predložitvi ponudb in vso drugo komunikacijo med institucijami in gospodarskimi subjekti;

288.  prosi, da se spletno mesto Komisije s podatki o evropskih sredstvih, izplačanih posameznim državam članicam, objavi v enem od treh delovnih jezikov institucij in da vsebuje iste vrste podatkov za vse države članice, in sicer vsaj vrednost, predmet naročila, ime izvajalca, imena podizvajalcev (če obstajajo), dolžino pogodbe in morebitne druge dokumente; poudarja, da bodo tako lahko nevladne organizacije iz vseh držav članic in državljani spremljali, kako je bil denar porabljen in kakšna je stroškovna učinkovitost projektov;

289.  vztraja, da je naloga javnih naročnikov, da zagotovijo tržno usmerjeno javno naročanje, pri katerem bo dovolj ponudnikov, vsi gospodarski subjekti pa bodo imeli uravnotežen dostop; se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija pri potekajočem spreminjanju finančne uredbe Unije v letu 2016 predlagati enoten pravilnik za javno naročanje; poudarja, da bi bilo treba izrecno spodbujati sodelovanje malih in srednjih podjetij, v nasprotju s sedanjo situacijo, ko so samo veliki subjekti v prednosti; meni, da bi bilo treba v enotni pravilnik vključiti pravila o pregledu trga pred podpisom pogodbe o nepremičnini in pravila o jezikovni ureditvi pri postopkih javnega naročanja, odstopanja od direktive o javnem naročanju(14) pa upravičiti;

290.  želi spomniti, da uporaba omejenih postopkov javnega naročanja s strani javnih naročnikov odvrača morebitne ponudnike, zmanjšuje preglednost in ovira obveščanje o porabi davkoplačevalskega denarja; poudarja, da je Svet omejeni postopek uporabil za veliko večino svojih javnih naročil, vse institucije Unije skupaj pa so v obdobju 2010–2014 na ta način oddale 25 % ali več svojih naročil; zahteva, da se ta postopek uporablja le v omejenem številu primerov in z ustrezno utemeljitvijo;

291.  ugotavlja, da Parlament na svojem spletnem mestu vsako leto objavi celoten seznam vseh izvajalcev, s katerimi je sklenil pogodbe v vrednosti več kot 15.000 EUR, ne objavi pa vseh svojih pogodb; spodbuja vse institucije, naj objavijo vse informacije o vseh izvajalcih in naročilih, dodeljenih s postopki javnega naročanja, vključno z neposrednim naročilom ali omejenim postopkom;

292.  poudarja, da je potrebna večja publiciteta in da je treba obvestila o javnih naročilih jasno objavljati, da bodo na voljo vsem subjektom; opozarja, da je Evropski parlament po ugotovitvah Računskega sodišča „uporabil postopek s pogajanji za pogodbo o nepremičnini v vrednosti 133,6 milijona EUR za stavbo v Bruslju, čeprav stavba na dan podpisa pogodbe, 27. junija 2012, ni obstajala“, s tem pa je kršil določbe člena 134(1) pravil uporabe finančne uredbe, po katerih izjema, ko ni treba uporabiti postopka javnega naročanja z najširšim krogom možnih ponudnikov, velja samo za že zgrajene stavbe; odločno poudarja, da je treba pri javnih naročilih za nedokončane oziroma nezgrajene stavbe uporabljati odprte in konkurenčne postopke naročanja, in meni, da bi morala ta politika veljati za vse pogodbe o nepremičnini, saj so te zelo kompleksne, zneski pa zelo visoki;

293.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi morale institucije Unije, kadar je to mogoče, naročila razdeliti v sklope, da bi spodbudile sodelovanje v svojih postopkih javnega naročanja; poudarja, da je Svet leta 2014 sklenil okvirno pogodbo za desetletno obdobje v vrednosti več kot 93 milijonov EUR za upravljanje, vzdrževanje, popravila in prilagoditev tehničnih instalacij v svojih sedanjih oziroma prihodnjih stavbah z enim samim podjetjem, ne da bi naročilo razdelil v sklope; dodaja, da je Komisija v letu 2015 ravnala podobno pri sklenitvi petletne pogodbe „Tvoja Evropa – nasveti“ (brezplačno pravno svetovanje Unije) v vrednosti skoraj 9 milijonov EUR; poudarja, da nerazdeljenost v sklope in predolga veljavnost okvirnih pogodb (10 ali 7 let, rekord je dosegla pogodba, ki jo je Svet za obdobje 17 let sklenil za stavbo Justus Lipsus) ovirata konkurenco, povečujeta nepreglednost in prispevata k morebitni korupciji; zato poziva vse institucije, naj opustijo te prakse, ki nikakor niso v duhu preglednosti in dobre prakse, za kar bi se morala Unije zavzemati;

294.  zahteva, da vse institucije Unije razvijejo in uporabljajo ustrezna orodja in metode za revizije in ocene, da bodo odkrivale nepravilnosti in opozarjale nanje; ponavlja, da je v boju proti goljufijam in korupciji potrebna boljša tehnologija za spremljanje, odkrivanje, analizo in poročanje; vztraja, da je treba to znanje dati na voljo tudi državam članicam; opozarja na osrednjo vlogo prijaviteljev nepravilnosti pri razkrivanju kršitev in želi spomniti, da morajo vse evropske institucije in agencije v skladu s členom 22(c) kadrovskih predpisov Unije, ki so začeli veljati 1. januarja 2014, sprejeti zavezujoča interna pravila o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti;

295.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija predlagati spremembe finančne uredbe Unije in tako omogočiti hiter pregled pritožb gospodarskih subjektov, ki menijo, da so bili nepravično obravnavani; ugotavlja, da bi se moral ta pregled opraviti, preden bi se gospodarski subjekti obrnili na varuha človekovih pravic ali sodišča Unije;

296.  meni, da je mogoče kazenski pregon pri javnem naročanju zagotoviti predvsem tako, da se ustanovijo kompetentni in neodvisni preiskovalni organi in agencije, ki se bodo posvetili preiskovanju korupcije na področju javnega naročanja; opozarja, da bi morale institucije Unije in države članice informacije in obveščevalne podatke o javnem naročanju izmenjevati medsebojno, pa tudi z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in drugimi preiskovalnimi organi; odločno priporoča, da institucije, ki imajo preiskovalna pooblastila, zlasti urad OLAF, izboljšajo svoje sisteme za vodenje zadev, da bodo lahko pripravljale poročila in statistične podatke o različnih vrstah domnevnih goljufij, ki se preiskujejo, ter o izidih teh preiskav;

297.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije vzpostaviti enoten javni register informacij o pogodbah o izvedbi javnega naročila, kar bo omogočilo uspešno naknadno spremljanje njihovih dejavnosti javnega naročanja;

298.  poudarja, da bo centralizirano zbiranje podatkov o javnih naročilih omogočilo smiselno, točno in podrobno statistično obdelavo, da bo mogoče preprečevati, odkrivati in preiskovati korupcijo pri javnem naročanju ter zoper njo ustrezno ukrepati; poudarja, da bi dodajanje podatkovnih polj v osrednje podatkovne zbirke o javnem naročanju (vključno s portalom TED) lahko opozarjalo na nujne primere, kar zadeva nepravilnosti pri javnem naročanju; poziva institucije Unije, naj poskrbijo, da bodo te podatkovne zbirke napolnjene pravočasno in popolno;

299.  opozarja na vlogo raziskovalnega novinarstva in nevladnih organizacij pri zagotavljanju preglednosti pri javnem naročanju ter odkrivanju goljufij oziroma morebitnih navzkrižij interesov; je trdno prepričan, da bi morali imeti omenjeni kategoriji neoviran dostop do orodij ARACHNE in ORBIS ter drugih povezanih instrumentov in podatkovnih zbirk, kar bo omogočalo odkrivanje suma morebitnih navzkrižij interesov oziroma korupcije pri javnem naročanju v institucijah Unije, pa tudi v vseh državah članicah, zlasti pri nabavi z evropskimi sredstvi;

300.  poziva vse institucije in agencije, naj vedno objavljajo življenjepise in izjave o interesih srednjega in višjega vodstva ter članov, strokovnjakov in drugih akterjev vodilnih organov oziroma struktur, tudi napotenih strokovnjakov držav članic, saj bi morali biti njihovi življenjepisi vedno na voljo javnosti; poudarja, da izjave o neobstoju navzkrižja interesov, ki jih nekatere institucije in agencije še vedno uporabljajo, niso primerne za objavo, saj bi morala o tem, ali navzkrižje interesov obstaja ali ne, vedno odločati neodvisna tretja oseba, naj bo to organizacija ali organ;

301.  poziva Računsko sodišče, naj redno objavlja evidenco vseh zlorab pri prijavljanju nepravilnosti, pa tudi vseh navzkrižij interesov oziroma primerov izmeničnega zaposlovanja uradnikov v javnem in zasebnem sektorju (pojav vrtljivih vrat), na katere naleti med spremljanjem oziroma revizijo; poziva ga tudi, naj vsaj enkrat letno objavi posebna poročila o politiki in primerih navzkrižja interesov v vseh evropskih agencijah in skupnih podjetjih, zlasti tistih, ki imajo povezave z industrijo;

302.  pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije uporabljati medsebojne strokovne preglede, da bi omogočile vzajemno učenje in izmenjavo primerov najboljše prakse s področja javnega naročanja.

Del XXIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2016 z naslovom Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv

303.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o sistemu EU za certificiranje trajnostnih biogoriv, zlasti pripombe in priporočila Računskega sodišča; ugotavlja, da je Komisija štiri priporočila od petih sprejela v celoti, enega pa delno; poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o popolnem sprejetju priporočila o zanesljivosti podatkov, ki jih posredujejo države članice;

304.  ugotavlja, da ima Unija vodilno vlogo na področju svetovne okoljske politike, saj določa okoljske standarde na mednarodni ravni in zagotavlja primere najboljše prakse glede varstva okolja in ohranjanja konkurenčne prisotnosti na svetovnem trgu; ugotavlja, da je Unija v sedmem okoljskem akcijskem programu za leto 2050 določila cilj „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“; ugotavlja, da je ena od prednostnih nalog zagotoviti, da „naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, biotska raznovrstnost pa je zaščitena, cenjena in obnovljena na način, ki krepi odpornost naše družbe“;

305.  ugotavlja, da se je Unija v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezala, da bo do leta 2020 zagotovila, da bo delež energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja v vseh oblikah prevoza, znašal vsaj 10 %, to pa je mogoče doseči le s pretežno uporabo biogoriv; ugotavlja pa, da bi utegnila biti tudi proizvodnja biogoriv povezana z določenimi tveganji glede uporabe zemljišč in da je zato treba zagotoviti njeno trajnost;

306.  poudarja, da je vzpostavitev učinkovitega in zanesljivega sistema za certificiranje trajnostnih biogoriv eden od pomembnih korakov v smeri uresničevanja prednostnih nalog politike iz sedmega okoljskega akcijskega programa; ugotavlja, da se trajnost biogoriv certificira s prostovoljnimi shemami, ki jih priznava Komisija; obžaluje, da sistem Unije za certificiranje trajnosti biogoriv po mnenju Računskega sodišča ni povsem zanesljiv;

307.  z obžalovanjem ugotavlja, da sistem priznavanja Komisije ne upošteva nekaterih osrednjih vidikov trajnosti in pravične trgovine, kot so konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilno ali otroško delo, slabi delovni pogoji za kmete, zdravstveno in varnostno tveganje ter posledice posrednih sprememb rabe zemljišč, ki v drugačnih okoliščinah veljajo za zelo relevantne; meni, gre pri tem za nedoslednost v politikah Komisije; poziva Komisijo, naj bolj celovito preoblikuje postopke ocenjevanja in naj navedene vidike vključi v postopek preverjanja prostovoljnih shem; poziva Komisijo, naj zahteva, da prostovoljne sheme enkrat letno na podlagi svojih dejavnosti certificiranja sporočijo ustrezne informacije v zvezi z navedenimi tveganji;

308.  ugotavlja, da je Komisija doslej predložila dve poročili o vplivu politike Unije v zvezi z biogorivi na socialno trajnost v Uniji in tretjih državah ter na razpoložljivost živil po dostopnih cenah; z obžalovanjem ugotavlja, da so bile informacije v poročilih precej skope in so vsebovale zgolj nejasne zaključke; poziva Komisijo, naj izboljša sistem poročanja in Parlamentu posreduje podrobno analizo, da bi javnost seznanila s temi pomembnimi vprašanji;

309.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se lahko proizvodnja biogoriv kosa s pridelavo poljščin za prehrano in da bi utegnilo množično širjenje poljščin za pridelavo biogoriv bistveno vplivati na okoljske in zdravstvene standarde v državah v razvoju, na primer v Južni Ameriki in južni Aziji, to pa lahko privede do obsežnega krčenja gozdov in upada tradicionalnega kmetijstva, kar bo imelo dolgoročne družbeno-ekonomske posledice za lokalne skupnosti; obžaluje, da poročila Komisije ne obravnavajo splošnih razvojnih vprašanj v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj sprejme doslednejši in skladnejši pristop k politikam na področju okolja, energije, razvoja in drugih s tem povezanih vprašanj; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni vplivu posredne spremembe rabe zemljišč;

310.  z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija priznava prostovoljne sheme, ki nimajo ustreznih postopkov preverjanja, s katerimi bi zagotovile, da biogoriva, proizvedena iz odpadkov, resnično izvirajo iz odpadkov ali da surovine za biogoriva, pridelane v Uniji, dejansko izpolnjujejo okoljske zahteve Unije na področju kmetijstva; poziva Komisijo, naj se prepriča, da evropski pridelovalci surovin za biogoriva dejansko izpolnjujejo okoljske zahteve Unije na področju kmetijstva; jo nadalje poziva, naj posreduje zadostne dokaze glede izvora odpadkov in ostankov, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv;

311.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere priznane sheme niso bile dovolj pregledne ali pa so njihovo upravno strukturo sestavljali zgolj predstavniki peščice gospodarskih subjektov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da pri prostovoljnih shemah ni navzkrižja interesov, ter poskrbi za učinkovito komunikacijo z drugimi deležniki;

312.  poziva Komisijo, naj v še večji meri zagotovi preglednost prostovoljnih shem in gospodarskih subjektov, tako da od njih zahteva, da vzpostavijo uradno spletno mesto za objavo podrobnih informacij o prostovoljnih shemah, njihovih postopkih certificiranja, zaposlenih, izdanih certifikatih, revizijskih poročilih, pritožbah in gospodarskih subjektih, s katerimi sodelujejo;

313.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ne nadzira delovanja priznanih prostovoljnih shem in zato ne more pridobiti zagotovil o kakovosti njihovega certificiranja; z obžalovanjem ugotavlja, da ni posebnega sistema za pritožbe, to pa Komisiji preprečuje, da bi preverila, ali se pritožbe ustrezno obravnavajo; poziva Komisijo, naj uvede nadzorni sistem, s katerim bo ugotovila, ali certificiranje prostovoljnih shem izpolnjuje standarde, določene za priznanje; jo nadalje poziva, naj zahteva, da se v okviru prostovoljnih shem na spletna mesta dodajo pregledni, uporabnikom prijazni, informativni in dostopni pritožbeni sistemi; poziva Komisijo, naj nadzira pritožbene sisteme in po potrebi ukrepa;

314.  pozdravlja, da Komisija prostovoljnim shemam izdaja smernice, ki prispevajo k spodbujanju primerov najboljše prakse in večji učinkovitosti; ugotavlja pa, da te niso zavezujoče in da se ne izvajajo v celoti; poziva Komisijo, naj smernice za prostovoljne sheme razglasi za zavezujoče, da bi tako zagotovila izpolnjevanje zahtev;

315.  ugotavlja, da so države članice odgovorne za to, da so statistični podatki v zvezi s trajnostjo biogoriv, ki se sporočajo Komisiji, zanesljivi, vendar meni, da obstaja tveganje, da se tem statističnim podatkom pripisuje prevelik pomen; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da statistične podatke podkrepijo z ustreznimi dokazi, na primer v obliki potrdila ali deklaracije, ki ga izda subjekt, zadolžen za zbiranje podatkov o trajnostnih biogorivih, in jih pošljejo nacionalnemu organu, ki jih nato posreduje Eurostatu;

316.  poudarja, da podatkov, ki jih posredujejo države članice, zaradi različnih opredelitev pogosto ni mogoče primerjati in je torej praktično nemogoče ugotoviti, kakšno je dejansko stanje; poziva Komisijo, naj uskladi opredelitev odpadnih snovi, ki jih še ni na seznamu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in so se v obratih, ki so obstajali že pred sprejetjem Direktive (EU) 2015/1513 o spremembi direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, uporabljale za proizvodnjo naprednih biogoriv;

317.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da posebna vrednost (dvojno štetje) biogoriv, proizvedenih iz odpadkov in ostankov, povečuje tveganje goljufij; poudarja, da je potreben dialog med Komisijo in državami članicami o nadzoru in preprečevanju goljufij; poziva Komisijo, naj ta dialog vzpostavi;

318.  pozdravlja primer prostovoljne sheme, omenjene v poročilu Računskega sodišča, ki postavlja visoke standarde trajnostne proizvodnje, njen cilj pa ni zgolj preprečiti okoljsko škodo, tudi z zaščito prsti, vode in zraka, temveč tudi varovati ustrezne delovne pogoje in zdravje zaposlenih na kmetijah ter spoštovati človekove, delavske in zemljiške pravice; meni, da je to primer najboljše prakse; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi platforme za prostovoljne sheme, na kateri bi bilo mogoče izmenjevati primere najboljše prakse.

Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013

319.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 19/2016: Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013;

320.  obžaluje, da v skupnem pregledu finančnih instrumentov ni navedenih uspešnih ukrepov za izboljšanje naložb v Uniji; ugotavlja, da so predvsem Komisija ter države članice prevzele višja tveganja, in obžaluje, da zasebni sektor ni zagotovil pomembnejšega prispevka;

321.  želi poudariti visoke stroške upravljanja in provizij za upravljanje v primerjavi z dejansko finančno podporo končnim prejemnikom; predlaga, da se določijo davčne zgornje meje za finančne posrednike; poudarja, da bi bilo treba pregledati velikost posebnega Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), da bi, kadar je to mogoče, izkoristili znatne prihranke pri stroških upravljanja skladov;

322.  meni, da je Komisija v privilegiranem položaju, da bi lahko državam članicam zagotovila dodatna navodila o tem, kako vzpostaviti takšne finančne instrumente v državah članicah ali na ravni Unije (ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija); poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se finančni instrumenti ne bodo uporabljali za nesprejemljive sheme za izogibanje davkom;

323.  je zaskrbljen, ker so se davčna stališča v nekaterih primerih uporabljala za povečanje privlačnosti finančnih instrumentov za vlagatelje iz zasebnega sektorja; obžaluje, da po mnenju Komisije vnaprejšnja davčna stališča sama po sebi niso v nasprotju z njeno politiko; poziva Komisijo, naj prepreči vse vrste davčnih stališč o uporabi finančnih instrumentov Unije;

324.  se strinja s stališčem, da bi bilo treba pri oblikovanju finančnih instrumentov za evropske strukturne in investicijske sklade upoštevati izkušnje iz preteklosti, pridobljene pri revidiranem programskem obdobju (2007–2013); zlasti meni, da bi morali biti predlogi usmerjeni v uspešno izvajanje in rezultate, in ne le v skladnost s predpisi; meni, da bi morali projekti povečati dodano vrednost regionalne specializacije in gospodarskega razvoja evropskih regij;

325.  obžaluje, da so lahko države članice zahvaljujoč pravni podlagi v prejšnjem obdobju zamrznile del prispevka na računih bank in finančnih posrednikov, ki upravljajo sklade, ne da bi bil prispevek dejansko uporabljen za predvidene namene; je seznanjen s spremembami, ki jih je Komisija uvedla v smernicah o zaključku; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja razmere, da bi v prihodnje preprečila takšno prakso;

326.  meni, da bi moral učinek finančnega vzvoda ponazarjati, v kolikšni meri so začetni finančni prispevki Unije in držav članic spodbudili zasebno financiranje; obžaluje, da ugotovitve iz posebnega poročila Računskega sodišča kažejo, da finančni instrumenti, ki se deljeno in centralno upravljajo, niso bili uspešni pri spodbujanju zasebnega kapitala; meni, da bi bilo treba na sofinanciranje finančnih instrumentov s strani držav članic, skupaj s prispevkom Unije, gledati kot na del javnega financiranja;

327.  poziva Komisijo, naj pripravi opredelitev vzvoda finančnih instrumentov, ki se bo uporabljala na vseh področjih proračuna Unije ter bo jasno razlikovala med finančnim vzvodom zasebnih in nacionalnih javnih prispevkov v okviru operativnih programov in/ali dodatnih zasebnih ali javnih kapitalskih prispevkov ter upoštevala vrsto obravnavanega instrumenta;

priporoča, da si države članice dodatno prizadevajo zbirati, upravljati in izmenjevati podatke o krožnem učinku finančnih instrumentov;

328.  opozarja, da je treba že od vsega začetka podati jasne in konkretne ocene glede finančnega vzvoda za prihodnja sredstva finančnih instrumentov; pričakuje, da bo Komisija za finančne instrumente ESRR in ESS za programsko obdobje 2007–2013 zagotovila, da bodo države članice sporočile popolne in zanesljive podatke o zasebnih prispevkih k dotiranemu kapitalu v okviru operativnih programov in zunaj njih;

329.  meni, da bi morali upravljavski organi – preden sprejmejo odločitev o ukrepih finančnega inženiringa v zvezi z ustreznimi infrastrukturnimi projekti – zagotoviti, da je njihov predlog ustrezno utemeljen s kakovostno neodvisno predhodno oceno, ki temelji na standardizirani in dogovorjeni metodologiji; podpira stališče, da bi morala Komisija pred odobritvijo operativnih programov, ki zajemajo ustrezne infrastrukturne projekte, preveriti njihovo skladnost z neodvisno predhodno oceno ter zagotoviti kakovost slednje;

330.  priporoča upravljavskim organom, naj plačilo upravitelja sklada določijo glede na kakovost dejansko opravljenih naložb, ki se oceni na podlagi njihovega prispevka k doseganju strateških ciljev operativnih programov in k vrednosti sredstev, ki se iz naložb instrumentov vrnejo operaciji;

331.  priporoča, da upravljavski organi in institucije Unije v zvezi z boljšo uporabo finančnih instrumentov v regijah sprejmejo proaktiven pristop ter zagotavljajo tehnično pomoč na kraju samem;

332.  odločno podpira to, da bi Komisija izvedla primerjalno analizo stroškov za izvajanje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov (ki se upravljajo centralno in deljeno) za programsko obdobje 2014–2020, da bi ugotovila njihove dejanske ravni ter njihov vpliv na uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 in enajstih tematskih ciljev kohezijske politike; ugotavlja, da bi bile te informacije še posebej pomembne za pripravo zakonodajnih predlogov za obdobje po letu 2020; poziva, naj se pred koncem leta 2019 izvede celovita ocena uspešnosti, da bi razmislili o prihodnosti tovrstnih instrumentov.

Del XXV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2016 z naslovom Krepitev upravne zmogljivosti v Črni gori: dosežen je bil napredek, toda na mnogih ključnih področjih so potrebni boljši rezultati

333.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri krepitvi upravne zmogljivosti v Črni gori;

334.  pozdravlja, da je predpristopna pomoč Unije pomagala okrepiti upravno zmogljivost; hkrati pa ugotavlja, da je napredek na več ključnih področjih le zelo počasen;

335.  obžaluje, da so projekti v splošnem sicer prinesli pričakovane rezultate, a ti niso bili vedno trajnostni, za kar so deloma krivi politična volja nacionalnih organov in zunanji dejavniki; poziva Komisijo, naj se opre na dosežke uspešnih projektov, ki so trajnostni, imajo merljivo dodano vrednost in so bili izvedeni ter se uporabljajo v skladu s predpisi; poziva Komisijo, naj izboljša strateško načrtovanje ter zagotovi trajnost in vzdržnost projektov tako, da ju jasno zahteva;

336.  obžaluje nezavzetost nacionalnih organov, kar negativno vpliva na napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti; poziva nacionalne organe, naj spremljajo dosežene rezultate projektov, da bi povečali uspešnost; poudarja, da je za učinkovito depolitizacijo in obvladovanje državne uprave potrebna močna politična volja;

337.  pozdravlja, da so bili projekti v večini primerov dobro usklajeni z drugimi projekti instrumenta za predpristopno pomoč oziroma ukrepi donatorjev; vseeno poudarja, da je bila usklajenost v nekaterih primerih manjša, zaradi česar je prišlo do podvajanja nekaterih prizadevanj; poziva Komisijo, naj bolje uskladi svoje dejavnosti za Črno goro z drugimi projekti, v katerih sodeluje več upravičencev;

338.  obžaluje, da poročila Komisije niso vsebovala dovolj informacij, ki bi pričale o tem, da je bil pri krepitvi upravne zmogljivosti skozi čas dosežen napredek; ugotavlja, da v poročilih niso bili vedno ocenjeni isti deli javne uprave in da merila za ocenjevanje upravne zmogljivosti niso bila vedno jasno opredeljena, zaradi česar je primerjava skozi čas otežena;

339.  ne glede na to pozdravlja novo metodologijo poročanja za letno oceno v poročilih o napredku za leto 2015, saj se je pokazalo, da so lestvice za ocenjevanje bolje usklajene in tudi bolj primerljive; poziva Komisijo, naj na tem sistemu poročanja gradi tudi v prihodnje;

340.  ugotavlja, da je Komisija dobro uporabljala nefinančna sredstva za podporo reformnemu procesu v obliki političnega dialoga, a hkrati poudarja, da glavna vprašanja ostajajo nerešena;

341.  obžaluje, da je napredek na področju boja proti korupciji – čeprav so bili v zadnjem letu pri izvajanju protikorupcijske zakonodaje doseženi določeni rezultati – še vedno počasen; poudarja, da bi moral celoten sistem pravne države prinašati več rezultatov, s posebnim poudarkom na krepitvi boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu; poziva Komisijo, naj nacionalne organe spodbuja h krepitvi zmogljivosti za finančne preiskave in zaščite prijaviteljev nepravilnosti;

342.  pozdravlja, da je leta 2016 začela delovati agencija za boj proti korupciji; ugotavlja pa, da je korupcija na številnih področjih še vedno zelo razširjena in da ostaja resen problem;

343.  ugotavlja, da lahko decentralizacija vodenja projektov omogoči dragoceno gradnjo zmogljivosti pri operativnih strukturah zaradi podrobnih vnaprejšnjih pregledov; ugotavlja še, da lahko razširjanje primerov dobre prakse v zvezi z vodenjem projektov, zbranih v okviru struktur za izvajanje instrumenta za predpristopno pomoč, prinese pozitivne rezultate preostanku javne uprave, ki deluje na istem področju; poziva Komisijo, naj izkoristi to možnost, da bi povečala učinkovitost gradnje zmogljivosti v Črni gori; jo nadalje poziva, naj nacionalne organe spodbuja k razmisleku o možnosti uporabe primerov dobre prakse na področju gradnje zmogljivosti;

344.  ugotavlja, da Črna gora velja za državo, ki je v tej regiji najbolj napredovala v pristopnem procesu; poudarja, da je Unija v tej državi odigrala nenadomestljivo vlogo; vseeno z obžalovanjem ugotavlja, da Črno goro v zadnjem času pestita politična nestabilnost in polarizacija, pa tudi vse bolj napeta bitka za vpliv med Rusijo in Natom, ki se mu bo ta država pridružila leta 2017; poziva Komisijo, naj nadaljuje politični dialog z nacionalnimi organi, da bi pomagala doseči kompromis med vlado in opozicijo.

Del XXVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2016 z naslovom Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo

345.  pozdravlja zavzetost Računskega sodišča v zvezi razgradnjo jedrskih elektrarn, o čemer pričata to posebno poročilo in posebno poročilo iz leta 2011(15);

346.  podpira priporočila Računskega sodišča, katerih večino je Komisija v celoti sprejela;

347.  želi spomniti, da se Odbor za proračunski nadzor od leta 2012 posebej zanima za razgradnjo jedrskih elektrarn in da je zato v letih 2012, 2013 in 2014 v tri jedrske elektrarne poslal misijo za ugotavljanje dejstev;

348.  poudarja, da je jedrska varnost izjemnega pomena, ne samo za zadevne države članice, temveč za prebivalstvo celotne Unije in njenega sosedstva;

349.  poudarja, da mora biti v Litvi odstranitev in varno začasno skladiščenje jedrskih palic iz bloka 2 prednostna naloga;

350.  želi spomniti, da so bili med glavnimi razlogi za zamude v Litvi tehnični in komercialni spori med nacionalnimi organi in zunanjimi izvajalci, ki niso bili rešeni več let; meni, da bi bilo treba imenovati posebne skupine za vodenje projektov, da takšni zapleti ne bi ovirali procesa razgradnje; sprašuje Komisijo, ali takšne skupine obstajajo v vseh treh zadevnih državah članicah;

351.  želi Komisijo spomniti, da je slovaško vrhovno revizijsko sodišče za leto 2015 predvidelo revizijo v podjetju JAVYS(16); poziva, naj se ga obvesti o rezultatih te revizije; v zvezi s tem poziva pristojne bolgarske in litovske organe, naj revidirajo proces razgradnje v elektrarnah Ignalina in Kozloduj;

352.  je zaskrbljen zaradi zamud pri delih v skladiščih za nizko in srednje radioaktivne odpadke; poziva Komisijo, naj pristojni odbor Parlamenta obvesti o napredku, še preden bo slednji glasoval o razrešnici Komisiji za leto 2015;

353.  poziva Komisijo, naj njegov pristojni odbor obvesti o prizadevanjih, da bi našli potrebna dodatna finančna sredstva, zlasti v Litvi;

354.  želi spomniti, da naj bi stroški razgradnje v teh treh državah članicah, vključno z odlaganjem visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, po ocenah Računskega sodišča znašali 11.388 milijonov EUR; meni, da stroški razgradnje ne bi smeli vključevati stroškov odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, saj so zanje odgovorne države članice in bi jih morale kriti iz državnega proračuna;

355.  poziva Komisijo, naj skupaj z zadevnimi tremi državami članicami pripravi poročilo o trenutnem stanju pri upravljanju izrabljenega jedrskega goriva in radioaktivnih odpadkov, nastalih pri razgradnji teh treh jedrskih elektrarn;

356.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami preuči možnosti za iskanje geoloških odlagališč za visoko radioaktivne jedrske odpadke;

357.  poudarja, da je bilo zaprtje jedrske elektrarne Ignalina pogoj, ki ga je postavila Unija pri pristopu Litve v zameno za podporo Unije pri njenem zaprtju, razgradnji ter blaženju socialnih in ekonomskih posledic, kakor je opredeljeno v protokolu št. 4 pristopne pogodbe; ugotavlja, da je Litva izpolnila svoje obveznosti v zvezi z zaprtjem jedrskih reaktorjev v jedrski elektrarni Ignalina v dogovorjenem roku, je pa zaskrbljen zaradi zamud pri razgradnji, zato predlaga, naj organi Unije natančneje spremljajo ta proces;

358.  opozarja, da je jedrska varnost izjemno pomembna za prebivalstvo celotne Unije, ter ob upoštevanju priporočil Računskega sodišča v zvezi z nadaljevanjem financiranja poziva Komisijo, naj natančno oceni, ali bo treba posebne programe financiranja za razgradnjo jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem izvajati tudi po letu 2020; poudarja, da bi morala morebitna nova sredstva Unije, ki jih za razgradnjo jedrskih elektrarn v omenjenih treh državah članicah po letu 2020 predlaga Komisija, vključevati jasna pravila in prave spodbude za nadaljevanje razgradnje z bolj učinkovitimi nadzornimi mehanizmi (tako v zvezi s financiranjem kot časovnim načrtom), prav tako pa poudarjati potrebo po učinkoviti uporabi finančnih virov Unije;

359.  poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo v prihodnje vsi stroški v zvezi z razgradnjo jedrskih elektrarn in končnim odlaganjem izrabljenega goriva pravilno knjiženi ter izračunani v skladu z mednarodnimi standardi in zakonodajo Unije;

360.  poziva Komisijo, naj oceni akcijske načrte teh treh držav in predlaga skupne javne razpise za podobne projekte, zlasti za svetovanje in načrtovanje skladišč za odpadke;

361.  poziva Komisijo, naj oceni proces razgradnje v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem v finančnem obdobju 2007–2013, vključno s stroškovno učinkovito uporabo finančne pomoči Unije;

362.  poziva Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj revidira delovanje skladov za podporo razgradnji med letoma 2007 in 2013;

363.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da ocena načrtov financiranja in podrobnih načrtov razgradnje za obdobje financiranja 2014–2020, ki jo je opravila Komisija, tj. ocena drugega oziroma tretjega predhodnega pogoja(17), ni bila ustrezna; sprašuje, kdo v Komisiji je finančno odgovoren za to napako; v zvezi s tem želi biti obveščen o dokončanem akcijskem načrtu, s katerim je bila ta odkrita pomanjkljivost odpravljena.

Del XXVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2016 z naslovom Pomorski promet v EU: v nemirnih vodah – veliko neuspešnih in netrajnostnih naložb

364.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

365.  pozdravlja, da je pomorski promet v Uniji v zadnjem desetletju naraščal kljub velikim razlikam med uporabo pristanišč v državah članicah;

366.  poudarja, da se politika vlaganja v pristanišča držav članic oblikuje skladno s političnimi odločitvami na nacionalni ravni, ki pa lahko odstopajo od strategije Unije, ki jo oblikujejo iste države članice; meni, da bi morala biti glavna naloga Komisije poskrbeti za to, da so nacionalni ukrepi za financiranje infrastrukture v Uniji skladni s prometno politiko Unije, in jih uskladiti s strategijami na ravni Unije; obžaluje, da Komisija nima na voljo vseh instrumentov, ki jih potrebuje za to, da bi lahko zagotovila to skladnost;

367.  priznava, da so naložbe v pristaniško infrastrukturo dolgoročne narave; obžaluje, da pa je donosnost teh naložb v večini primerov majhna in počasna;

368.  obžaluje, da so bile nacionalne strategije za razvoj pristanišč sicer večinoma razvite, da pa konkretni načrti za njihovo izvajanje in usklajevanje ostajajo odprta vprašanja;

369.  je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da je poročanje o podatkih o skupni zmogljivosti pomanjkljivo, poročanje o razpoložljivi zmogljivosti pa nezanesljivo;

370.  obžaluje, da države članice ne posredujejo podatkov o zmogljivosti ključnih pristanišč, kar Komisijo ovira pri spremljanju zmogljivosti; poudarja, da je zelo pomembno, da se ta situacija izboljša, da bo lahko Komisija pripravila načrt za razvoj pristanišč za celotno Unijo; poziva Komisijo, naj določi jasen sistem za sporočanje podatkov iz držav članic;

371.  meni, da bi bilo mogoče usklajevanje med EIB in službami Komisije izboljšati z boljšim sodelovanjem in preglednejšimi postopki.

Del XXVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2016 z naslovom Identifikacijski sistem za zemljišča je koristno orodje za določanje upravičenosti kmetijskih zemljišč, vendar bi bilo mogoče njegovo upravljanje še izboljšati

372.  priporoča, da si države članice na podlagi količinsko opredeljene analize stroškov in koristi ter ocene tveganja v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike bolj prizadevajo za večjo zanesljivost podatkov v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS), in sicer z njegovim pravočasnim in temeljitim posodabljanjem; zaradi kompleksnosti ocen sorazmernosti naj si tiste države članice, ki uporabljajo to možnost, v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike dodatno prizadevajo, da bi razvile katalog sorazmernosti z jasnim opisom in ocenjevalnimi merili ter uporabljale dopolnilna tehnična orodja, s čimer bi povečale objektivnost analize ortofotografskih posnetkov in zagotovile ponovljivost; države članice naj razmislijo tudi o možnosti, da bi v sistemu LPIS evidentirale podatke o lastniških in zakupnih pravicah, kadar je to izvedljivo in stroškovno učinkovito;

373.  priporoča, da države članice v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike ob podpori Komisije razvijejo in vzpostavijo okvir za ocenjevanje stroškov vodenja in posodabljanja svojih sistemov LPIS, saj jim bo to omogočilo merjenje uspešnosti teh sistemov in stroškovne učinkovitosti njihovih izboljšav;

374.  priporoča, da države članice poskrbijo za to, da bodo s sistemi LPIS zanesljivo določale, evidentirale ter uspešno spremljale površine ekološkega pomena, trajno travinje in nove kategorije zemljišč; poleg tega naj izvedejo analizo stroškov in koristi tega, da se v sisteme LPIS zajamejo vsi krajinski elementi, zaščiteni z navzkrižno skladnostjo ali kmetijsko-okoljskimi shemami, da bi dodatno izboljšale spremljanje in zaščito teh elementov, ki koristijo okolju in biotski raznovrstnosti;

375.  priporoča, da Komisija ponovno preuči sedanji pravni okvir LPIS, da bi za naslednje obdobje skupne kmetijske politike poenostavila in racionalizirala pravila, povezana s tem sistemom, npr. s ponovnim razmislekom, ali sta dvoodstotni prag stabilnosti in pravilo 100 dreves potrebna;

376.  priporoča, da Komisija pred začetkom ocenjevanja kakovosti leta 2017 izvede analizo stroškov in koristi, da bi ugotovila, ali je mogoče izboljšati reprezentativnost vzorcev za ocenjevanje kakovosti, da bo dosežena boljša pokritost populacije parcel v sistemu LPIS;

377.  nadalje priporoča, da Komisija z letom 2016 izboljša spremljanje rezultatov ocenjevanja kakovosti, tako da analizira vse nedoslednosti v poročanju o tem ocenjevanju in jih nadalje spremlja, posreduje povratne informacije državam članicam ter zagotovi, da bodo načrti popravljalnih ukrepov pripravljeni in izvedeni, ko je to potrebno; poleg tega naj opravi podrobno letno analizo trendov za vsako posamezno državo članico in vrsto referenčne parcele, da bo mogoče pravočasno ugotoviti morebitne težave.

Del XXIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 26/2016 z naslovom Doseganje uspešnejše navzkrižne skladnosti in poenostavitve ostaja izziv

378.  priporoča, da Komisija v okviru ocene učinka za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 preuči, kako bi lahko nadgradila svoj sklop kazalnikov za oceno uspešnosti navzkrižne skladnosti; poleg tega priporoča, da preuči, kako bi bilo mogoče v kazalnikih upoštevati raven skladnosti kmetov z navzkrižno skladnostjo, da bi okrepila izvajanje in uveljavljanje okoljskih standardov v kmetijstvu ter zagotovila skladnost skupne kmetijske politike;

  Komisija bo, da bi v prihodnje preprečila težave, na katere je naletela, upoštevala različne zahteve glede lokalnih ozemeljskih potreb; meni, da bi bilo treba raven plačil poleg tega tesneje vezati na zahteve za kmete, s čimer bi bilo mogoče obravnavati posebne okoljske težave in kmetom hkrati zagotoviti nadomestilo za omejitve, ki veljajo zanje;

379.  priporoča, da Komisija odslej izboljšuje izmenjavo informacij o kršitvah v zvezi z navzkrižno skladnostjo med ustreznimi službami ter jim tako pomaga pri ugotavljanju razlogov za kršitve in sprejemanju ustreznih ukrepov za njihovo obravnavanje;

380.  v zvezi s skupno kmetijsko politiko po letu 2020 poziva, naj Komisija predvidi izboljšanje pravil v zvezi s pregledi navzkrižne skladnosti na kraju samem, države članice pa naj pozove, da veljavne administrativne preglede izvajajo učinkovito, pri tem pa uporabljajo vse ustrezne informacije, ki so na voljo; meni, da se bo tako mogoče učinkoviteje osredotočati na ključne kontrolne točke;

381.  priporoča, da Komisija v okviru ocene učinka za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 analizira izkušnje s tem, da se uporabljata dva sistema s podobnimi okoljskimi cilji (standardi dobrih kmetijskih

in okoljskih pogojev ter zelena komponenta), da bi izboljšala sinergije med njima; meni, da bi bilo treba pri tej analizi upoštevati merila, kot je vpliv standardov na okolje in to, v kolikšni meri so kmetje obveznosti navzkrižne skladnosti izpolnjevali v preteklosti;

382.  spodbuja Komisijo, naj po poročilu o uspešnosti skupne kmetijske politike, ki ga je treba predložiti do konca leta 2018, razvije metodologijo za merjenje stroškov navzkrižne skladnosti;

383.  predlaga, da se v ukrepe navzkrižne skladnosti vključijo količinski kazalniki in zanje določijo konkretnejši cilji; priporoča, da se upravičencem zagotovijo preproste, hitre in poenostavljene metode uporabe;

384.  priporoča, da Komisija za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 spodbuja bolj usklajeno uporabo sankcij na ravni Unije, tako da dodatno pojasni pojme resnosti, obsega, trajnosti, ponovitve in namernosti, pri čemer pa mora upoštevati tudi posebne okoliščine v različnih državah članicah; meni, da je treba za uresničitev tega cilja uvesti minimalne pogoje na ravni Unije;

385.  meni, da bi bilo treba dejanske rezultate izvajanja navzkrižne skladnosti za obdobje 2014–2020 in za poznejša obdobja v odraz izkušenj, pridobljenih iz obdobja 2007–2013, oceniti s kazalniki.

Del XXX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 27/2016 z naslovom Upravljanje na Evropski komisiji – najboljša praksa?

386.  priporoča, da Komisija, kot se zahteva od evropskih subjektov javnega interesa, kadar se odloči, da ne bo upoštevala primerov najboljše prakse, navede razloge, zakaj se je tako odločila; priporoča tudi, da se močno osredotoči na rezultate ter hkrati ustrezno upošteva pridobljene izkušnje;

387.  priporoča, da Komisija:

a)  pozove službo za notranjo revizijo, naj izvede več revizijskega dela v zvezi z upravljanjem na visoki ravni;

b)  zaključi proces usklajevanja svojega okvira za notranjo kontrolo z načeli COSO 2013;

c)  še bolj pospeši objavo letnih računovodskih izkazov;

d)  zbere informacije, ki so že predstavljene v različnih obstoječih poročilih, in pod vodstvom svojega predsednika pripravi enotno poročilo ali zbirko poročil v zvezi z odgovornostjo, ki bodo poleg računovodskih izkazov vključevali:

–  izjavo o upravljanju;

–  razpravo o operativnih in strateških tveganjih;

–  poročilo o nefinančni uspešnosti;

–  informacije o dejavnostih med letom in doseganju ciljev politike;

–  poročilo o vlogi revizijskega odbora in njegovih zaključkih ter

–  izjavo o srednje- in dolgoročni fiskalni vzdržnosti, po potrebi skupaj s povezavami do informacij, vključenih v druga poročila;

e)  predstavi to enotno poročilo ali zbirko poročil v zvezi z odgovornostjo za revizijo računovodskih izkazov. To poročilo/ta poročila morajo biti analitična, strnjena, lahko razumljiva in dostopna revizorjem, zaposlenim in državljanom Unije, obenem pa strogo upoštevati mednarodne računovodske standarde in uporabo primerov najboljše prakse;

f)  kot del letnih računovodskih izkazov oziroma spremnih informacij objavi oceno stopnje napake, ki temelji na zanesljivi metodologiji, ter vključuje deležnike, tudi Parlament, v vseh fazah izbiranja statistične metode za ocenjevanje napak; metodologija bi morala biti jasna in dosledna;

g)  redno posodablja in objavlja svoje ureditve upravljanja ter pojasni, zakaj se je v zvezi z izbranim okvirom odločila za posamezne strukture in postopke;

h)  preoblikuje Odbor za spremljanje poteka revizij v revizijski odbor, ki ga bodo večinoma sestavljali neodvisni in zunanji člani, ter razširi njegova pooblastila, da bo zajemal obvladovanje tveganja, računovodsko poročanje ter delo in rezultate enot za naknadno preverjanje in direktoratov za revizijo.

388.  Parlament vztraja pri naslednjem:

a)  pri upravljanju mednarodnih organizacij na visoki ravni je treba upoštevati poslovni model, potekati pa bi moralo pregledno, odgovorno in, kar je najpomembneje, učinkovito;

b)  upravljanje na visoki ravni se mora prilagoditi hitro spreminjajočemu se svetu ter se razvijati in prepoznati morebitne izzive, preden postanejo težave;

c)  horizontalne in vertikalne povezave med različnimi strukturami Komisije morajo biti jasne in sledljive; nadaljevanje zmanjševanja birokracije je nujno; priporoča se tudi odločnejše usklajevanje med različnimi strukturami;

d)  rezultati letnega upravljanja v državah članicah morajo postati bolj prepoznavni; objavljeni in učinkovito predstavljeni zanesljivi podatki lahko podprejo pomembne odločitve;

e)  z zanesljivo predhodno, naknadno in vmesno oceno bi bilo treba zagotoviti vrednost vsakega porabljenega evra; da bi olajšali sodelovanje, bi moral dokument vsebovati informacije o ustreznih stroških in koristih vseh odhodkov;

f)  glede na to, da države članice vsako leto porabijo približno 14 % svojega proračuna za nakup storitev, gradbenih del in blaga, bi bilo in je treba spodbujati strateško uporabo javnega naročanja; javno naročanje bi bilo treba uporabiti kot pomembno orodje za doseganje ciljev strategije Evropa 2020.

Del XXXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 28/2016 z naslovom Spopadanje z resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje v EU: narejeni so bili pomembni koraki, vendar je treba storiti več

389.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri nadaljnjih korakih v boju zoper resne čezmejne nevarnosti za zdravje v Uniji;

390.  ponavlja priporočilo Računskega sodišča, da je treba pred naslednjim poročilom ustrezno upoštevati izkušnje, pridobljene v prvem ciklu poročanja; meni, da mora biti ta proces v vseh državah članicah dosleden, da bo poročanje v prihodnje ustrezno;

391.  priznava napredek, dosežen po zdravstveni strategiji 2008–2013, vendar poudarja, da je potrebno boljše in bolj strateško spremljanje;

392.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da naj Odbor za zdravstveno varnost pripravi strateški načrt za spopadanje z operativnimi in strateškimi izzivi, s katerimi se srečuje;

393.  ugotavlja, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni nima uradnega postopka za učinkovito odzivanje na prošnje za pomoč; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo;

394.  poudarja, da bi morale službe Komisije, ki delujejo na področju zdravja, in Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane oblikovati strukturiran pristop za izboljšanje sodelovanja;

395.  obžaluje, da države članice niso ukrepale skupaj, saj bi tako pospešile skupno javno naročilo za cepivo proti pandemični gripi, in priznava, da je gripa bolezen, s katero se zdravstvene službe v posameznih državah članicah srečujejo vsako leto; meni, da bi usklajeno ukrepanje vseh držav članic koristilo zdravju državljanov Unije in zmanjšalo stroške;

396.  poziva Komisijo, države članice in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, naj sodelujejo in izpopolnijo sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje; poudarja, da je treba ta sistem, ki se je uporabljal zelo pogosto, posodobiti v skladu s tehnološkimi novostmi, da se omogoči njegova optimalna raba;

0

0  0

397.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 69, 13.3.2015.

(2)

UL C 380, 14.10.2016, str. 1.

(3)

UL C 375, 13.10.2016, str. 1.

(4)

UL C 380, 14.10.2016, str. 147.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0000.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(8)

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36–68).

(9)

Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi.

(10)

Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi.

(11)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 5. aprila 2011: Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173 – neobjavljeno v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(13)

Glej Prilogo III k posebnemu poročilu št. 14/2016, str. 74–76.

(14)

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(15)

Posebno poročilo št. 16/2011 z naslovom Finančna pomoč EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem: dosežki in prihodnji izzivi (http://eca.europa.eu).

(16)

Jadrové vyrad'ovacia spoločnost' (JAVYS): lastnik jedrske elektrarne Bohunice, odgovoren za njeno razgradnjo.

(17)

Gl. COM(2011)0783, uredbi Sveta (Euratom) št. 1368/2013 in 1369/2013 ter Izvedbeni sklep Komisije C(2014) 5449.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Notis Marias, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Younous Omarjee, Julia Pitera, Miroslav Poche

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Raymond Finch, Jens Geier, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Lieve Wierinck


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

22

+

ALDE

Hannu Takkula, Lieve Wierinck

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Younous Omarjee, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Jens Geier, Cătălin Sorin Ivan, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

2

-

ECR

Notis Marias

ENL

Jean-François Jalkh

1

0

EFDD

Raymond Finch

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo