Postopek : 2016/2271(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0183/2017

Predložena besedila :

A8-0183/2017

Razprave :

PV 31/05/2017 - 20
CRE 31/05/2017 - 20

Glasovanja :

PV 01/06/2017 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0240

POROČILO     
PDF 718kWORD 93k
5.5.2017
PE 595.761v03-00 A8-0183/2017

o digitalizaciji evropske industrije

(2016/2271(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Reinhard Bütikofer

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o digitalizaciji evropske industrije

(2016/2271(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 173 (naslov XVII) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zadeva industrijsko politiko EU in se med drugim nanaša na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju členov 9, 11 in 16 PDEU,

  ob upoštevanju Protokola št. 1 PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

  ob upoštevanju Protokola št. 2 PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 za naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Kvantne tehnologije (SWD(2016)0107),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Nadaljnji razvoj interneta stvari v Evropi (SWD(2016)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 z naslovom Industrijska politika za dobo globalizacije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o inovacijski politiki Skupnosti v spreminjajočem se svetu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti (COM(2010)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij (COM(2010)0546),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2007 z naslovom Vmesni pregled industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta (COM(2007)0374),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192), delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100), in kasnejših zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2013 o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (COM(2013)0147),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2013 o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav (COM(2010)0608),

  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Digitalna agenda za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 z naslovom Zaščita kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti(8),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 z naslovom Nova digitalna agenda za Evropo: 2015.eu(10)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(11),

  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2016 z naslovom Industrija 4.0 in digitalna preobrazba: pot naprej,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0183/2017),

A.  ker bi si bilo treba s konkretnimi politikami, ukrepi in spodbudami za ponovno industrializacijo EU in njenih držav članic odločno prizadevati za konkurenčnost in trajnost, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vključenost; ker si je EU zastavila cilj, da bi moralo do leta 2020 20 % BDP Unije temeljiti na industriji, pri čemer je treba nujno upoštevati strukturno preobrazbo industrije zaradi digitalne motnje in nastanka novih poslovnih modelov;

B.  ker je evropska industrija temelj evropskega gospodarstva in blaginje in se sooča z velikimi izzivi, ki izhajajo iz hitro razvijajočih se trendov globalizacije in inovacij;

C.  ker digitalizacija industrijske proizvodnje prispeva k povečanju odpornosti, energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, trajnosti inovacij in konkurenčnosti naših gospodarstev, s tem pa se preoblikujejo poslovni modeli, proizvodnja, proizvodi, procesi in ustvarjanje vrednosti, odločilno pa vpliva tudi na priložnosti in izzive za evropsko industrijo in delavce;

D.  ker ima Evropa zaradi svoje industrijske dediščine, mreže industrijskih sektorjev in vrednostnih verig, prednosti na področju inovacij, strateških javnih naložb v raziskave in razvoj, razpoložljivosti zasebnih naložb, učinkovite uprave, usposobljene delovne sile, njenega povezovanja industrijskega razvoja z družbenimi izzivi in dejstva, da izvaja več kot 30 nacionalnih in regionalnih pobud za digitalizacijo industrije, trdno izhodišče za to, da prevzame vodilni položaj v digitalni preobrazbi; ker bi lahko okrepili industrijo EU, če bi zmogli vzpostaviti v celoti integrirane vrednostne verige za industrijske proizvode in svežnje produktov in storitev, izboljšane zaradi digitalizacije;

E.  ker bo omrežje 5G temeljito preoblikovalo naša gospodarstva, s tem pa bo digitalizacija postavljena v središče industrijskega razvoja in socialnih storitev;

F.  ker je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje na družbeno odgovoren način, izredno pomembna za uspešno evropsko industrijsko strategijo;

G.  ker je dobro zasnovana in tehnološko nevtralna strategija za digitalizacijo industrijske proizvodnje, ki znotraj celotne globalne vrednostne verige vse bolj povezuje ljudi in stroje ter čezmejne storitve, pomembno izhodišče za okrepitev odpornosti, trajnosti in konkurenčnosti našega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest;

H.  ker bi morala digitalizacija sprožiti potencial za učinkovito rabo virov, energije in kapitala ter s tem prispevati k bolj povezanemu krožnemu gospodarstvu, manjši snovni intenzivnosti in večji industrijski simbiozi;

I.  ker lahko digitalizacija prinese izboljšave za turistični sektor in s tem koristi za potnike in njihovo mobilnost, saj jim med drugim omogoča preprost dostop do informacij v realnem času in široko paleto storitev;

J.  ker lahko dobro razvite jezikovne tehnologije pripomorejo k temu, da industrija premaga jezikovne prepreke, ki ovirajo razvoj digitalnega trga;

K.  ker digitalizacija v prometnem sektorju prinaša nove priložnosti za proizvajalce, izvajalce, vlagatelje, delavce in potnike ter je temeljni pogoj za to, da bi prometni sektor ostal konkurenčen in delujoč ter postal učinkovitejši in da bi prevozne storitve postale bolj trajnostne in zmogljivejše;

L.  ker lahko digitalizacija prispeva k varnejšim delovnim pogojem, večji varnosti proizvodov ter individualizaciji in decentralizaciji proizvodnje;

M.  ker so pri zaposlovanju in usposabljanju v sektorju IKT velike razlike med spoloma, kar zelo negativno vpliva na enakost na trgu dela;

N.  ker bodo digitalizacija, individualizacija in decentralizacija proizvodnje privedle do sprememb delovnih pogojev, učinki na družbo pa bodo raznovrstni; ker morajo varni in dostojni delovni pogoji in visoki standardi varnosti proizvodov ostati skupna skrb;

O.  ker iz številnih študij izhaja, da bo digitalizacija industrijske proizvodnje prinesla spremembe v povpraševanju na trgu dela in v zaposlovanju v Evropi; ker to lahko vpliva na obstoječe predpise, ki urejajo pravice in udeležbo delavcev; ker je jasno, da se je treba s temi spremembami spoprijeti z usposabljanjem delovne sile za pridobitev novih znanj in spretnosti na področju IKT ter z izboljšanjem digitalnih spretnosti v vsej družbi;

Razvoj celostne strategije za digitalizacijo industrije za EU

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije;

2.  je trdno prepričan, da je strategija za digitalizacijo industrije bistvena za reševanje najbolj perečih gospodarskih izzivov Evrope:

(a)  s krepitvijo gospodarske dinamike, socialne in teritorialne kohezije in odpornosti glede tehnoloških sprememb in motenj prek posodobitve in medsebojnega povezovanja evropskih industrijskih sektorjev in gospodarskih vrednostnih verig ter s povečanjem javnih in zasebnih naložb v realno gospodarstvo in zagotavljanjem priložnosti za naložbe v trajnostno posodobitev;

(b)   s spodbujanjem ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, priložnosti za vrnitev na trg dela, izboljšanjem delovnih standardov ter privlačnosti delovnih mest v industriji, prispevanjem k zagotavljanju več priložnosti in informacij potrošnikom, socialno odgovorno preobrazbo in vključujočim trgom dela z več različnimi modeli dela in delovnega časa ter boljšimi pogoji in večjim povezovanjem zaposlovanja in vseživljenjskega učenja;

(c)  z učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanjem snovne intenzivnosti predelovalne industrije s pomočjo okrepljenega evropskega krožnega gospodarstva, kar je bistveno za materialne pogoje evropskega sektorja visoke tehnologije ter digitalizacijo industrijske proizvodnje in proizvodov;

(d)  s krepitvijo evropske kohezije prek zanesljive in ambiciozne evropske naložbene politike (s posebnim poudarkom na uvajanje najsodobnejše digitalne infrastrukture), uporabo različnih evropskih instrumentov financiranja, vključno z EFSI, regionalnimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi, pa tudi z usklajeno, tehnološko nevtralno evropsko industrijsko politiko, ki temelji na lojalni konkurenci med več akterji, inovacijah in trajnostni posodobitvi, ter z inovacijami na področju tehnološkega, družbenega in poslovnega modela, ki krepi enotni digitalni trg ter povezovanje in posodobitev celotne evropske industrije;

(e)  s podporo evropskih ciljev na področju podnebne politike prek povečanja energetske učinkovitosti, učinkovitosti rabe virov in krožnosti industrijske proizvodnje, zmanjšanja emisij in povezovanja trajnosti industrije s konkurenčnostjo;

(f)  s krepitvijo gospodarskih, političnih in socialnih inovacij prek načel odprtosti in dostopnosti javnih in zasebnih podatkov in informacij, pri čemer je treba upoštevati varstvo občutljivih podatkov pri izmenjavah med podjetji, delavci in potrošniki ter omogočati boljše povezovanje gospodarskih sektorjev vseh vrst in na vseh področjih politik, vključno z ustvarjalno in kulturno industrijo;

(g)  z izboljšanjem preživljanja državljanov v mestnih in na podeželju ter povečanjem ozaveščenost in sposobnosti za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija;

(h)  s spodbujanjem tehnoloških in socialnih inovacij v raziskavah EU prek politike digitalizacije industrije z jasno usmeritvijo in vizijo;

(i)  z izboljšanjem energetske varnosti in zmanjšanjem porabe energije z digitalizirano, prilagodljivejšo in učinkovitejšo industrijsko proizvodnjo, ki bo omogočala boljše upravljanje povpraševanja po energiji;

(j)  s partnerstvom z drugimi makro regijami v svetu pri razvoju inovativnih in poštenih odprtih digitalnih trgov;

(k)  z zavedanjem potrebe po bolj pošteni in učinkovitejši evropski davčni politiki in razjasnitvijo vprašanj, kot je davčna osnova v času globalno povezanih digitalnih trgov in digitalizirane proizvodnje;

(l)  s privabljanjem naložb in vodilnih raziskovalcev in znanja na svetovni ravni, s čimer bi prispevali h gospodarski rasti in evropski konkurenčnosti;

(m)  s podpiranjem novih poslovnih modelov in inovativnih zagonskih podjetij, temelječih na digitalizaciji in tehnološkem razvoju;

3.  poudarja pomen ustvarjanja konkurenčnega poslovnega okolja, ki spodbuja zasebne naložbe, ugodnega regulativnega okvira, s katerim se je mogoče izogniti birokratskim oviram, oblikovanja sodobne evropske digitalne infrastrukture in usklajevalne strukture na ravni EU za digitalizacijo industrije, ki omogoča usklajevanje pobud in platform za digitalizacijo industrije na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo do konca leta 2020 dosežen cilj 20-odstotnega deleža industrije v BDP; poudarja, da bo EU lahko imela vodilno vlogo v svetovni industriji le, če bo digitalizacija industrije povezana s širšo industrijsko strategijo EU; poudarja pomen spodbujanja digitalizacije, zlasti v tistih državah članicah, regijah in sektorjih, ki zaostajajo v razvoju, in med ljudmi, na katere vpliva digitalna vrzel; v zvezi s tem pozdravlja predlagano okroglo mizo na visoki ravni in evropski forum deležnikov; poudarja pomen sodelovanja med ustreznimi akterji in pričakuje, da bodo k aktivnemu sodelovanju poleg vodilnih v industriji in socialnih partnerjev povabljeni tudi univerze, mala in srednja podjetja, organizacije za standardizacijo, oblikovalci politik, javne uprave na državni in lokalni ravni in civilna družba;

4.  poziva Komisijo, naj nadaljuje svoje pomembno delo preverjanja trendov proizvodnje in digitalizacije ter trendov na netehničnih področij (kot so zakonodaja, politike, uprava, obveščanje itd.), preučevanja pomembnega razvoja v drugih regijah, prepoznavanja novih ključnih tehnologij in prizadevanja za ohranitev vodilnega položaja Evrope na teh področjih ter za vključevanje novih trendov v politike in ukrepe, pri čemer upošteva koncepte vgrajene varnosti ter vgrajene in privzete zasebnosti, ter preučevanja, ali bi lahko to delo potekalo prek posebnega omrežja industrijskih napovedi, vključno z nacionalnimi raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami;

5.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180), vendar obžaluje, da je pri prometnem sektorju omejeno na avtomatizirano vožnjo in ne obravnava dovolj vseh obstoječih izzivov; spominja, da kljub temu, da povezana in avtomatizirana vozila prinašajo eno najbolj razburljivih prihajajočih digitalnih sprememb v sektorju, še vedno obstaja potencial za digitalizacijo v vseh načinih prevoza, tako v operativnih kot upravnih procesih in vzdolž vse verige ustvarjanja vrednosti, od proizvajalcev do potnikov in tovora, ter za usklajevanje z vsemi novimi tehnologijami, ki se uporabljajo v sektorju, kot sta evropska globalna satelitska navigacijska sistema EGNOS in Galileo, kjer lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo rezultate; poziva Komisijo, naj se osredotoči na digitalno preobrazbo v vseh načinih prevoza, vključno s storitvami iz prometnega in turističnega sektorja;

6.  poudarja, da proces digitalizacije ni prinesel enakomernih koristi po vsem prometnem sektorju in da je to ustvarilo škodljivo razdrobljenost na notranjem trgu, tako med različnimi načini prevoza kot znotraj posameznega načina; poudarja, da med državami članicami obstajajo znatne razlike glede konkurenčnosti prometnega sektorja in njegove digitalizacije, ki se še povečujejo, odražajo pa se tudi med regijami, gospodarskimi družbami ter malimi in srednjim podjetji; meni, da bi lahko z oblikovanjem usklajene strategije za digitalizacijo industrije za EU prispevali k odpravi razdrobljenosti in razlik ter pritegnili naložbe v digitalne projekte; poudarja, da namen ne sme biti zgolj priprava še enega političnega dokumenta, temveč oblikovanje resnične strategije, ki bo odražala trende na področju inovacij in tržni potencial, njeno izvajanje pa bi bilo treba redno ocenjevati;

7.  meni, da bo strategija za digitalizacijo industrije prispevala k reševanju nekaterih najbolj perečih izzivov v prometnem in turističnem sektorju; zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira digitalizacijo, da bi:

(a)  izboljšali splošno varnost, kakovost in okoljsko učinkovitost prometnega sektorja;

(b)  izboljšali neovirano dostopnost za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in invalide, ter ozaveščali o alternativnih rešitvah v zvezi z mobilnostjo, ki potnikom zagotavljajo večjo izbiro, uporabniku prijaznejše in bolj prilagojene proizvode ter več informacij, po vsej EU, tako v mestnih območjih kot v manj razvitih regijah;

(c)  zmanjšali prevozne stroške, kot so stroški vzdrževanja, in izboljšali učinkovito uporabo obstoječe infrastrukturne zmogljivosti (npr. oblikovanje kolon vozil, kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in rečne informacijske storitve (RIS));

(d)  izboljšali konkurenčnost prek spodbujanja vstopa novih akterjev, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, da bi izzvali obstoječe monopole;

(e)  olajšali pravilno in harmonizirano izvrševanje zakonodaje EU z razvojem sistemov za upravljanje prometa, inteligentnih prometnih sistemov, digitalnih tahografov, elektronskih cestninskih sistemov itd. ter oblikovali ustrezne okvire predpisov glede na dejanske nove razmere, do katerih lahko pride zaradi uporabe naprednih tehnologij;

(f)  zmanjšali upravno breme za male in srednje prevoznike ter zagonska podjetja, na primer v sektorju tovornega prometa in logistike s poenostavitvijo upravnih postopkov, zagotavljanjem sledenja tovora in optimizacijo voznih redov ter prometnih tokov;

(g)  še naprej ščitili pravice potnikov, vključno z varstvom podatkov, tudi na večmodalnih potovanjih;

(h)  zmanjšali težave, povezane z asimetričnostjo informacij na prevoznem trgu;

(i)  spodbujali privlačnost in razvoj turistične panoge, ki prispeva k ustvarjanju približno 10 % evropskega BDP, ter kreativnih panog v mestnih, podeželskih in najbolj oddaljenih območjih, na primer z boljšim povezovanjem mobilnosti in turističnih storitev, vključno z manj poznanimi destinacijami;

8.  želi poudariti, da je neprekinjena in visoko zmogljiva povezljivost temeljni pogoj za hitre, varne in zanesljive povezave za vse načine prevoza in za nadaljnjo digitalizacijo prometnega sektorja; obžaluje veliko razdrobljenost v digitalni pokritosti v EU; meni, da so naložbe v širokopasovne povezave in pravično dodeljevanje spektra ključnega pomena za digitalizacijo v prometnem sektorju; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna medsektorska vizija, ki bi na primer vključevala elektroniko, telekomunikacije, promet in turizem; poziva Komisijo in države članice, naj najpozneje do leta 2025 izpolnijo svoje zaveze glede zagotavljanja te vrste povezljivosti za glavne prometne poti in vozlišča ter vzpostavijo polno pokritost po vsej EU;

Ustvarjanje pogojev za uspešno digitalizacijo industrije: infrastruktura, naložbe, inovacije in spretnosti

9.  poudarja, da strategija za digitalizacijo industrije ponuja priložnost za okrepitev inovacij, učinkovitosti in trajnostnih tehnologij, s čimer bi povečali konkurenčnost in modernizirali industrijsko bazo v EU ter odpravili ovire za razvoj digitalnega trga; poudarja, da mora integrirana digitalizacija industrije temeljiti na trdnih temeljih, ki bodo omogočili njeno izvedbo, od prvorazredne digitalne infrastrukture, ki bo kos izzivom prihodnosti, okolja, ki podpira raziskave in razvoj ter naložbe, do ustreznega sodobnega zakonodajnega okvira, ki bo spodbujal inovacije, poglobljenega enotnega digitalnega trga, visoke ravni spretnosti in podjetništva ter okrepljenega socialnega dialoga;

10.  poudarja, da je treba povečati javne in zasebne naložbe v visokohitrostno povezavo, na primer v povezavo 5G, optična vlakna, navigacijsko infrastrukturo in infrastrukturo za satelitske komunikacije, da bi zagotovili trdno digitalno infrastrukturo v urbanih in industrijskih območjih; poudarja pomen harmonizacije pri dodeljevanju spektra, da bi povečali povpraševanje po povezljivosti in okrepili predvidljivost okolja za naložbe v omrežja; poudarja, da je treba vzpostaviti vodenje v digitalnih industrijskih vrednostnih verigah in ključnih tehnologijah, kot so povezava 5G, kvantne tehnologije, visokozmogljivo računalništvo, umetna inteligenca, računalništvo v oblaku, analitika velepodatkov, internet stvari, robotika, avtomatizacija (vključno z visokoavtomatizirano vožnjo) in tehnologija distribuirane knjige transakcij; v zvezi s tem podpira delovni dokument Komisije, ki je priložen njenemu sporočilu;

11.  ugotavlja, da digitalna preobrazba prometnega in turističnega sektorja, zlasti razvoj gospodarstva na zahtevo in sodelovalnega gospodarstva, prispeva k precej drugačnemu vedenju potnikov in potrošnikov v povezavi z mobilnostjo in turizmom ter povečuje potrebo po prilagoditvi infrastrukture; poziva Komisijo, naj oceni učinke digitalizacije na področju prevoznih in turističnih storitev ter storitev mobilnosti, s posebnim poudarkom na vedenju in izbirah uporabnikov teh storitev, ter naj dodatno izkoristi potencial te družbene spremembe;

12.  ugotavlja, da vse večja digitalizacija pri distribuciji vozovnic pomeni, da je prek spleta potrošnikom na voljo več informacij, a vse pogosteje tako, da je težko primerjati ponudbe; meni, da je zato treba izboljšati preglednost in zaščitne ukrepe za nevtralnost v distribuciji, zlasti pri spletni distribuciji, da se lahko potrošniki informirano odločajo na podlagi zanesljivih informacij, ne samo glede cene, temveč tudi drugih parametrov, vključno s kakovostjo storitev in dopolnilnih ponudb; meni, da bo takšna preglednost spodbujala tako konkurenco kot razvoj multimodalnega prometa;

13.  meni, da bi morala digitalizacija potrošnikom zagotoviti večjo izbiro, več uporabnikom prijaznejših in prilagojenih izdelkov ter več informacij, zlasti o kakovosti izdelkov ali storitev;

14.  poudarja, da v dokumentih o digitalnem trgu ni ustrezno upoštevan ali ocenjen vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo; poziva industrijo in države članice, naj spodbujajo razvoj jezikovnih tehnologij, ki bodo skupaj z digitalizacijo industrije zmanjšale razdrobljenost evropskega trga;

15.  poudarja, da je posebna podpora analogne večjezičnosti v Evropi lahko enako koristna za digitalizacijo evropske industrije ter za učenje celovitih digitalnih znanj in spretnosti; zato poudarja, da je treba bistveno več pozornosti nameniti osnovnim raziskavam na področju programske opreme za statistično, inteligentno in strojno podprto prevajanje in učenje;

16.  poudarja, da se morajo regije osredotočiti na svoje proizvodne vrline in krepiti njihov razvoj prek pametne specializacije, pametnih verig in grozdov; meni, da bi bili lahko grozdi in sinergije med malimi in srednjimi podjetji, industrijskimi in družbenimi akterji, obrtniškim sektorjem, akademiki, raziskovalnimi središči, organizacijami potrošnikov, kreativno industrijo, zagonskimi podjetji, finančnimi ustanovami in drugimi deležniki uspešen model za spodbujanje digitalne proizvodnje in inovacij; spodbuja raziskave, inovacije in strukturno kohezijo v EU; poudarja pomen pospeševalnih programov in tveganega kapitala za pomoč pri razširitvi zagonskih podjetij; ugotavlja pomen uporabe digitalizacije pri spodbujanju inovacij poslovnih modelov, kot so sistemi plačila glede na proizvodnjo in množična izdelava po meri;

17.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti posebnim težavam, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja v okoliščinah, ko bi bil relativni dobiček zaradi prizadevanj na področju digitalizacije v smislu energetske učinkovitosti, učinkovite rabe virov in učinkovitosti proizvodnje največji; se zavzema za krepitev združenj malih in srednjih podjetij in njihovega dosega prek programov digitalizacije, razvoj središč za uporabne znanosti s poudarkom na digitalizaciji ter za sofinanciranje raziskav in razvoja v okviru malih in srednjih podjetij; meni, da bi bilo treba pozornost nameniti lastništvu podatkov in dostopu do njih ter razvoju evropskega programa za digitalna vajeništva;

18.  pozdravlja vzpostavitev platforme pametne specializacije za modernizacijo industrije in zlasti predlog Komisije, ki je del akcijskega načrta za digitalizacijo industrije, o vzpostavitvi mreže strokovnih središč in vozlišč za digitalne inovacije, da bi okrepili digitalizacijo industrije in digitalne inovacije za mala in srednja podjetja v vseh regijah; meni, da v zvezi s tem ne bi smeli spregledati obrtniškega sektorja; poziva Komisijo, naj predvsem spodbuja vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in središč za pridobivanje digitalnih kompetenc v manj digitaliziranih evropskih regijah; poziva Komisijo, naj zagotovi več sredstev za vozlišča za digitalne inovacije iz več evropskih virov (Obzorje 2020, strukturni skladi itd.), da bi podprla prizadevanja in strategije držav članic za razvoj nacionalnih mrež vozlišč za digitalne inovacije, in naj razmisli o poskusih s pristopom peskovnika, kjer medsektorskih poskusov v nadzorovanem okolju ne bi ovirala veljavna ureditev; poziva države članice, naj povečajo mednacionalno sodelovanje vozlišč za digitalne inovacije; meni, da bi se morala določena vozlišča za digitalne inovacije specializirati za industrijske digitalne inovacije in s tem prispevati k reševanju evropskih družbenih izzivov; v zvezi s tem meni, da bi financiranje vozlišč za digitalne inovacije iz programa Obzorje 2020 lahko kombinirali s sredstvi iz tega programa za družbene izzive; je seznanjen z možnostjo uporabe bonov za inovacije za IKT, s katerimi bi mala in srednja podjetja lahko dostopala do svetovanja ter izmenjevala primere dobre prakse in strokovno znanje glede vozlišč za digitalne inovacije;

19.  opozarja na pomembno vlogo mest in lokalnih oblasti pri razvoju novih poslovnih modelov in zagotavljanju digitalne infrastrukture in podpore za mala in srednja podjetja ter druge akterje v panogi ter na številne priložnosti, ki jih industrijske digitalne inovacije ponujajo mestom, na primer z lokalno proizvodnjo brez odpadkov, večjo integracijo industrijske proizvodnje ter lokalne in mestne logistike in prevoza, pa tudi z energetsko proizvodnjo, porabo, proizvodnjo in tiskanjem v tehniki 3D; meni, da bi morala tudi mesta imeti dostop do vozlišč za digitalne inovacije; poziva Komisijo, naj preuči lokalne, nacionalne in mednarodne primere dobre prakse in spodbuja njihovo izmenjavo; pozdravlja objavo indeksa European Digital City Index in pobude za spodbujanje medobratovalnosti podatkov in sistemov na ravni evropskih mest; ugotavlja, da ima pobuda za pametna mesta vlogo v tem okviru; opozarja na pozitivne izkušnje regionalnih svetovalnih forumov;

20.  poudarja vlogo, ki jo lahko imajo javna naročila in pravne zahteve za registracijo podjetij in njihovo poročanje ali razkritje poslovnih dejavnosti pri uvajanju nove industrijske digitalne tehnologije; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko javna naročila uporabili kot mehanizem za spodbujanje inovacij; poziva Evropsko komisijo, naj v program REFIT vključi digitalni pregled, da bi zagotovila, da so pravila usklajena z digitalnim kontekstom, in olajšala izmenjavo dobrih praks med javnimi organi v zvezi z uporabo meril za inovacije pri javnih razpisih; priporoča pospešeno prilagajanje pravnega in tehnološkega okolja, kot je prehod na IPv6, na potrebe digitalizacije industrije in na zagon interneta stvari;

21.  poudarja, da je pomembno sprostiti zadostna javna in zasebna sredstva za digitalizacijo evropske industrije in bolje uporabiti Evropski sklad za strateške naložbe; meni, da je treba to uporabo bistveno povečati, prav tako pa tudi javne naložbe v digitalno infrastrukturo; poudarja pomen financiranja iz zasebnih platform in platform za sodelovanje; poziva Komisijo, naj vzpostavi okroglo mizo o financiranju digitalizacije industrije, ki bo zadevo preučila in pripravila inovativne predloge financiranja; obžaluje, da so sredstva iz proračuna EU, dodeljena digitalnim politikam, preskopa, da bi imela resničen vpliv; priznava potrebo po spodbujanju evropskega gospodarstva prek produktivnih naložb: meni, da bi morala razpoložljivost obstoječih evropskih finančnih instrumentov, kot sta Evropski strukturni in investicijski sklad ter Obzorje 2020, zagotoviti, da se ta cilj doseže; meni, da bi morala biti kombinacija teh skladov skladna z nacionalnimi viri in predpisi o državni pomoči; priznava vlogo javno-zasebnih partnerstev in skupnih podjetij;

22.  poziva države članice, naj zagotovijo davčne spodbude za podjetja, ki uporabljajo digitalne in pametne proizvodne sisteme, da bi podprle učinkovito digitalizacijo industrije;

Zagotavljanje evropskega vodilnega položaja na področju tehnologije ter varnosti pri digitalizaciji industrije: združitve in prevzemi, kibernetska varnost, tokovi podatkov, standardizacija

23.  priznava, da je nujno treba okrepiti raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj podpre notranja in zunanja prizadevanja v zvezi z raziskavami in razvojem ter naj spodbuja inovacijske mreže in sodelovanje med zagonskimi podjetji, uveljavljenimi korporativnimi akterji, malimi in srednjimi podjetji, univerzami itd., v digitalnem ekosistemu; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi na trg v čim večjem obsegu prenesli rezultate raziskav v okviru Obzorja 2020 in zagotovili, da jih evropska podjetja kar najbolj izkoristijo; poziva Komisijo, naj poveča delež raziskovalnih projektov Obzorja 2020, ki ustvarjajo patente in pravice intelektualne lastnine, ter naj o tem poroča;

24.  poudarja pomen varovanja občutljivih evropskih tehnologij in znanja, ki so podlaga za prihodnjo industrijsko moč in gospodarsko odpornost; opozarja na morebitna tveganja v zvezi s strateškimi državnimi neposrednimi tujimi naložbami in neposrednimi tujimi naložbami na podlagi industrijske politike, predvsem s strani podjetij v državni lasti prek združitev in prevzemov; poudarja dejstvo, da so v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami nekateri zunanji vlagatelji vedno bolj zainteresirani za pridobitev občutljivih evropskih tehnologij prek združitev in prevzemov; pozdravlja pobudo Komisije, da bi preučila izkušnje odbora za tuje naložbe v Združenih državah Amerike; poudarja, da je treba zagotoviti enak dostop do trga za naložbe z oblikovanjem svetovnih pravil;

25.  poudarja, da dogajanje v zvezi z avtomatizacijo, robotiko in uporabo umetne inteligence v proizvodnji ter tesno povezovanje tehničnih komponent različnega izvora sproža nova vprašanja glede odgovornosti za proizvode in proizvodne zmogljivosti; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni predpise o varnosti in odgovornosti za sisteme, ki delujejo samostojno, vključno s pogoji za preskušanje;

26.  priznava, da tudi odprtost in povezljivosti lahko vplivata na ranljivost za kibernetske napade, sabotaže, manipulacijo podatkov ali industrijsko vohunjenje, in v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je skupni evropski pristop h kibernetski varnosti; priznava, da je treba povečati osveščenost o krepitvi kibernetske varnosti; meni, da je kibernetska odpornost ključna odgovornost vodij podjetij ter nacionalnih in evropskih oblikovalcev politik na področju industrije in varnosti; meni, da so proizvajalci odgovorni za zagotavljanje varnostnih standardov in standardov kibernetske varnosti kot temeljnih parametrov zasnove vseh digitalnih inovacij v skladu z razpoložljivo vrhunsko tehnologijo in načeli vgrajene in privzete varnosti, vendar so pod določenimi pogoji in merili mogoča odstopanja; ugotavlja, da bi zahteve za kibernetsko varnost interneta stvari in varnostni standardi IT, na primer na podlagi referenčnih okvirov RAMI4.0 in ICS, okrepili evropsko kibernetsko odpornost; meni, da imajo evropski organi za standardizacijo pri tem posebno vlogo in jih ne bi smeli potiskati ob stran; poziva Komisijo, naj preuči različne modele za spodbujanje kibernetske varnosti za internet stvari; vendar poziva javne institucije, naj bodo zahteve glede kibernetske varnosti obvezne za javna naročila v zvezi z opremo informacijske tehnologije in proizvodi interneta stvari; meni, da je zelo pomembno zagotavljanje preverjanja kibernetske varnosti in svetovanja malim in srednjim podjetjem glede njihovih digitaliziranih industrijskih proizvodov; meni, da bi izmenjava dobrih praks med državami članicami EU lahko spodbudila evropsko kibernetsko odpornost v zvezi s tem;

27.  meni, da so potrebna skupna merila za kritično infrastrukturo in njeno digitalno varnost in da je direktiva EU o varnosti omrežij in informacijskih sistemov prvi korak k doseganju visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosleden in pravočasen prenos v državah članicah; poudarja, da je treba okrepiti vlogo, ki jo imajo upravni organi iz direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov pri vzpostavljanju zaupanja v tehnologije prihodnosti; ugotavlja, da bi bilo treba mehanizme za spremljanje kibernetskih groženj in analize perspektiv priznati kot pomembne za varnost digitalnih industrij v EU, s posebnim poudarkom na zaščiti malih in srednjih podjetij ter potrošnikov;

28.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vprašanju zbiranja industrijskih in s proizvodnjo povezanih podatkov in informacij ter dostopu do njih; poudarja, da je treba v zvezi s tem posebno pozornost nameniti načelom suverenosti podatkov, odprtega in standardiziranega dostopa do njih in razpoložljivosti podatkov, krepitvi inovacij in produktivnosti, novih storitev in poslovnih modelov ter možnosti preverjanja varnosti, pri tem pa omogočiti pošteno konkurenco; poudarja, da je treba nove oblike ureditve lastništva podatkov in dostopa do njih obravnavati zelo previdno in jih uvesti le po obsežnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki; meni, da je treba inovacije ter zasebnost zaposlenih in potrošnikov zaščititi in varovati v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov; prav tako poudarja, da bi bilo treba spodbujati razkritje in dostop do informacij v javnem interesu ali za znanstvene namene; je seznanjen s predlogom Komisije o podatkovnem gospodarstvu v zvezi s tem z namenom spodbujanja enotnega evropskega trga; meni, da je treba v sedanji razpravi o sistemu podatkov poudariti dva bistvena vidika, da se spodbudi razvoj tehničnih rešitev za zanesljivo identifikacijo in izmenjavo podatkov, in sicer privzeta pogodbena pravila in uvedbo nadzora nad nepoštenimi praksami v pogodbenih razmerjih med podjetji;

29.  poudarja, da ima evropska pobuda za računalništvo v oblaku, skupaj z zakonodajnim predlogom za prost pretok podatkov, katerih cilj je odpraviti neupravičene omejitve glede lokacije podatkov, potencial, da bi nadalje spodbudila proces digitalizacije evropske industrije, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, in preprečila razdrobljenost enotnega trga EU; poziva Komisijo, naj spremlja sprejetje in dosledno izvajanje evropske pobude za računalništvo v oblaku, da bi omogočila pošteno, hitro, zanesljivo in nemoteno izmenjavo in uporabo podatkov; opozarja Komisijo na njeno zavezo v tem sporočilu, da bo predstavila zakonodajni predlog za prost pretok podatkov v EU, da bi odpravila ali preprečila neupravičene zahteve za lokalizacijo v nacionalni zakonodaji in predpisih;

30.  je trdno prepričan, da so, zlasti v prometnem sektorju, odprti podatki, velepodatki in analitika podatkov še naprej bistveni elementi, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga in spodbudili inovacije; obžaluje, da so pobude za olajšanje pretoka podatkov še vedno razdrobljene; poudarja, da je potrebna večja pravna varnost, zlasti v smislu lastništva in odgovornosti, na podlagi popolnega spoštovanja zasebnosti in varstva podatkov;

31.  priznava pomen digitalizacije industrije za pridobivanje podatkov po sektorjih in za upravljanje s strani javnih in poljavnih organov ter udeležencev na trgu;

32.  poudarja pomen vključevanja odprtosti strukture kot načela oblikovanja za digitalne komponente;

33.  priznava, da je treba zaščititi tehnično znanje v zvezi z izmenjavo in medsebojno povezavo industrijsko-digitalnih komponent, hkrati pa je treba omogočati in spodbujati medobratovalnost in povezljivost med koncema;

34.  poudarja, da evropska vodilna vloga na področju industrijske digitalizacije zahteva močno strategijo za standardizacijo, o kateri se morajo uskladiti države članice in Komisija, vključno z interoperabilnostjo na digitalnem področju; poudarja pomembno in edinstveno strukturo evropskih organov za standardizacijo z njihovim vključujočim pristopom, ki temelji na soglasju in vključuje družbene akterje, predvsem mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj odprtih standardov, in pozdravlja njeno namero, da zagotovi dostop do standardnih bistvenih patentov in njihovo učinkovito licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter priznava, da je to bistveno za spodbujanje inovacij ter raziskav in razvoja v EU; meni, da bi bilo lahko krožno gospodarstvo gonilna sila za usklajeno standardizacijo komunikacijskih tokov vzdolž industrijske vrednostne verige; poziva k vseevropskemu in usklajenemu pristopu k mednarodnim forumom in konzorcijem prek evropskih organizacij za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI); meni, da je zaželeno prizadevanje za globalne in splošne standarde, vendar tudi poudarja, da obstaja pripravljenost za nadaljevanje z evropskimi standardi, če bo mednarodno sodelovanje v forumih za standardizacijo nekonstruktivno; meni, da je interoperabilnost potrebna zlasti pri internetu stvari, da bi zagotovili, da se z razvojem novih tehnologij izboljšajo možnosti za potrošnike, ki ne bi smeli biti nujno vezani le na nekaj določenih ponudnikov;

35.  poudarja, da trgovinske ovire na področju digitalizacije ovirajo mednarodno dejavnost evropske industrije in škodujejo evropski konkurenčnosti; meni, da lahko pravični trgovinski sporazumi med EU in tretjimi državami močno prispevajo k skupnim mednarodnim predpisom na področju varstva in pretoka podatkov, njihove uporabe in standardizacije;

Socialna razsežnost: spretnosti, izobraževanje in socialne inovacije

36.  meni, da so potrebna velika prizadevanja na področju izobraževanja ter sistemov obdavčitve in socialne varnosti, da bi spremembe vključili v naše evropske socialne in gospodarske modele; poudarja, da ima digitalno preoblikovanje industrije velik družben vpliv na področjih, kot so zaposlovanje, delovni pogoji, pravice delavcev do izobraževanja ter spretnosti, e-zdravje, okolje in trajnosten razvoj; poudarja, da si je treba prizadevati za zagotavljanje varnosti pri teh spremembah; poziva Komisijo, naj ustrezno oceni ter obravnava socialne učinke industrijske digitalizacije in po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe za zmanjšanje digitalnega razkoraka in spodbujanje vključujoče digitalne družbe ter krepitev evropske konkurenčnosti;

37.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije pojem delavca opredelilo na podlagi zaposlitvenega razmerja, za katerega so značilna merila, kot so podrejeni položaj, osebni dohodek in narava dela(12); poziva k pravni varnosti tega, kar pomeni „zaposlitev“ na digitalnem trgu dela, da se bo zagotovo upoštevala zakonodaja s področja dela in socialnega varstva; izjavlja, da so vsi delavci v gospodarstvu platform na podlagi primarnosti dejstev zaposleni ali samozaposleni in bi jih bilo treba temu ustrezno razvrstiti ne glede na to, kako je opredeljeno pogodbeno razmerje;

38.  poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelj socialne kohezije v digitalni družbi; poudarja, da se Evropa na tem področju sooča z digitalno vrzeljo; poziva k izvajanju jamstva za znanja in spretnosti po posvetovanju in v sodelovanju s socialnimi partnerji ter poziva države članice, naj poiščejo načine za izpolnjevanje potreb državljanov za nenehno (pre)usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi zagotovili nemoten prehod na pametno gospodarstvo; poudarja pomen spodbujanja in priznavanja digitalnih spretnosti ter novega trenda v smeri večstranske usposobljenosti; meni, da bi morali delodajalci uporabljati Evropski socialni sklad za takšno usposabljanje in za spodbujanje digitalne zbirke orodij za usposabljanje v sodelovanju z industrijo in socialnimi partnerji; pozdravlja razvoj učnega gradiva in sektorskih izobraževalnih programov; poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev sistema certificiranja za nadaljnje izobraževalne programe za digitalne spretnosti;

39.  poudarja, da je treba digitalne spretnosti vključiti v nacionalne učne načrte; ugotavlja, da bi bilo treba primere pobud, ki jih podpira Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), kot je na primer evropski mesec kibernetske varnosti in evropski izziv na področju kibernetske varnosti, nadalje razvijati, da se doseže ta cilj; poudarja, kako pomembno je specializirano usposabljanje učiteljev na področju digitalnih spretnosti in da bi bilo treba vse otroke poučevati digitalne spretnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele vse šole brezžično lokalno omrežje in sodobno računalniško opremo; ugotavlja, da ima tudi kodiranje pomembno vlogo; poziva k izmenjavi dobrih praks med državami članicami z namenom učenja iz ustaljene prakse, kot so program Fit4Coding, pobude digitalne akademije, programi e-učenja in šole kodiranja, kot na primer Webforce3; poziva Komisijo, naj spodbuja vključitev preverjanja digitalnih spretnosti pri študijih IGCU/PISA, kar bi omogočilo konkurenco in primerjavo med državami članicami EU; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo pripravijo interdisciplinarne študijske programe, katerih cilj bo združitev več znanj, na primer informacijskega znanja s poslovnim upravljanjem ali inženirstvom in podatkovnimi znanostmi; poudarja, da bi morale vse države članice razviti celovite nacionalne strategije digitalne pismenosti s cilji, ki jih je predlagala Komisija; poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji in druge zainteresirane strani pri oblikovanju in izvajanju teh strategij; ugotavlja, da je zaenkrat le polovica držav članic EU vzpostavila nacionalne koalicije za digitalna delovna mesta; poudarja, da bi posebna proračunska vrstica za podporo dejavnostim koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta okrepila razširjanje informacij in nadaljnje dejavnosti;

40.  poudarja, da je treba investirati v digitalizacijo poklicnega usposabljanja in obrtniškega sektorja; poudarja, da je treba digitalne spretnosti kombinirati z inženirskimi spretnostmi in spodbujanjem izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (predmetov STEM) ter s spodbujanjem mehkih spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti, koordinacija skupin in medsektorski pristop;

41.  zahteva, naj se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, s čimer bomo zagotovili, da bo sedanja digitalna preobrazba postala tudi gonilna sila za enakost spolov; poudarja, da je treba obravnavati velike razlike med spoloma v sektorju IKT, saj je to bistveno za dolgoročno gospodarsko rast in blaginjo v Evropi;

42.  opozarja na potencial digitalizacije pri dostopanju do socialnih in drugih javnih storitev, pa tudi pri vključevanju invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo na trg dela; ob tem zlasti poudarja pomen dela na daljavo;

43.  poudarja, da je glede na izkušnje s pobudo Europeana digitalizacija evropskih del pomembna priložnost za izboljšanje njihove dostopnosti, distribucije in promocije ter da lahko digitalne inovacije sprožijo popolnoma spremenjen način razstavljanja kulturnih dobrin in dostopa do njih; poudarja, da je treba spodbujati predvsem uporabo tehnologij 3D za zbiranje podatkov in rekonstrukcijo uničenih kulturnih dobrin in kulturne dediščine; poudarja, da je treba zagotavljati sredstva za digitalizacijo, ohranitev in spletno dostopnost evropske kulturne dediščine;

44.  obžaluje, da so zgodovinske in kulturne znamenitosti pogosto težko dostopne za invalide, in poudarja, da je mogoče s trdnejšo digitalno kulturno platformo izboljšati udeležbo in dostopnost kulturnih izkušenj, znamenitosti in artefaktov v Evropi, ne glede na geografsko lego;

45.  spodbuja raziskovanje in razvoj podpornih tehnologij, ki bi jih lahko uporabljali za vključevanje invalidov in bi lahko postale nov industrijski proizvod, ki bo služil temu namenu;

46.  se zavzema za vzpostavitev redne izmenjave primerov dobre prakse, uvedbo polletnih pregledov napredka in pripravo priporočil za digitalizacijo industrije;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.

(2)

UL C 199 E, 7.7.2012, str.131.

(3)

UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.

(4)

UL C 236 E, 12.8.2011, str. 41.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0535.

(7)

UL C 93, 9.3.2016, str. 120.

(8)

UL C 332 E, 15.11.2013, str. 22.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0486.

(10)

UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.

(11)

UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.

(12)

Glej ECJ C 596/12, točka 17, in ECJ C 232/09, točka 39.


OBRAZLOŽITEV

Industrija ima v evropskem gospodarstvu ključno vlogo. Zagotavlja delovna mesta in gospodarsko dinamiko ter lahko s svojimi rešitvami odločilno prispeva k obvladovanju velikih družbenih izzivov EU, ki segajo od ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb pa do demografskih sprememb, socialne negotovosti in izgube biotske raznovrstnosti. Hkrati pa je svet sredi nove industrijske revolucije, ki temelji na digitalizaciji in avtomatizaciji. Zaradi tega se spreminjajo poslovni modeli, vrednostne verige, proizvodnja in potrošnja. Pojavljajo se nove ključne tehnologije, kot so velepodatki, internet stvari, 5G, računalništvo v oblaku, robotika, umetna inteligenca, kvantne tehnologije in druge. Začelo se je svetovno tekmovanje, kdo bo najhitreje osvojil te nove izume in jih na trajnostni in socialno ustrezen način prilagodil za uporabo.

Da bi Evropska industrija ostala konkurenčna, mora to novo industrijsko revolucijo usmerjati z inovacijami in na trajnostni podlagi. Evropska unija ima iz tega vidika na področju industrije očitne prednosti. Ima strokovno znanje, sektor raziskav in razvoja, kvalificirane delavce, velik enotni trg, močno industrijsko bazo in zgodovino, v kateri so se povezale proizvodnja in storitve. V zvezi s tem Evropa potrebuje ambiciozno strategijo za modernizacijo industrije v svoji proizvodni bazi. Sporočilo Evropske komisije je pomemben prvi korak v pravo smer.

Za to strategijo je potreben celostni pristop, ki temelji na naslednjih stebrih:

·evropsko usklajevanje in vizija

·vzpostavitev ustreznih okvirnih pogojev (infrastruktura, naložbe, inovacije)

·poudarek na varnosti, ki je pri razvoju novih ključnih tehnologij posebej značilna za Evropo

·povečanje socialne odpornosti s pomočjo znanja in spretnosti, izobraževanja in socialnih inovacij.

EU potrebuje skupen strateški pristop. Z 28 ločenimi nacionalnimi strategijami, platformami in pristopi ni možno izkoristiti evropske dodane vrednosti, pač pa to spodbuja razdrobljenost, ogroža enotni trg in vodi v neučinkovitost. Zato je evropski pristop z evropsko usklajevalno platformo bistven, da bi zagotovili, da bodo nacionalne strategije zasnovane z upoštevanjem širšega okvira evropske perspektive. Zlasti je potrebna skupna evropska vizija. Digitalizacija sama po sebi ne more biti vodilo, ampak je sredstvo, ki omogoča krepitev konkurenčnosti, trajnosti in dobrega dela. Digitalizacija proizvodov in storitev bi v naslednjih petih letih v industriji prispevala več kot 110 milijard EUR prihodkov na leto. Z njo bi se po navedbah Evropske komisije v naslednjem desetletju že samo v Nemčiji produktivnost povečala za 8 %. Digitalizacija lahko prinese tudi družbeno-gospodarske in okoljske koristi. Po navedbah BT bi lahko do leta 2030 v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij z energetsko učinkovitostjo in učinkovito rabo virov emisije ogljika v EU zmanjšali za več kot 1,5 gigatone ekvivalenta CO2, z e-zdravjem pa bi lahko prihranili 14 milijard EUR v obliki prihranka prostora zaradi manjšega obsega osebnih obiskov pri zdravniku.

Prilagajanje tem novim industrijskim trendom pa ne bo mogoče, če Evropa ne bo vzpostavila ustreznih okvirnih pogojev. To pomeni, da je treba zagotoviti najboljšo infrastrukturo za evropsko gospodarstvo, na primer s 5G in optičnimi vlakni, podpirati inovacije ter raziskave in razvoj ter spodbujati naložbe v nove tehnologije in modernizacijo. Po navedbah Evropske komisije so v zadnjih 15 letih naložbe v proizvode, povezane z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, predstavljale približno tretjino tovrstnih naložb v ZDA. Naložb je premalo, zato so potrebni okvirni pogoji, na podlagi katerih bomo od varčevanja prešli k naložbam. V zvezi s tem so še posebej pomembna mala in srednja podjetja. Kot kažejo raziskave, večina evropskih malih in srednjih podjetij meni, da pri prevzemanju digitalnih tehnologij zaostaja, in v to ne vlaga dovolj. To je treba obravnavati v okviru digitalizacije, ki bo prilagojena posebej za ta podjetja.

V novi digitalni industrijski dobi je treba večjo pozornost nameniti tudi različnim varnostnim vidikom. Zagotoviti je treba na primer, da se ključne evropske strateške tehnologije ne bodo poceni prodajale tujim konkurentom, hkrati pa to ne sme omejevati prostega trga. Zagotoviti je treba tudi kibernetsko varnost v digitaliziranih tovarnah in na internetu stvari, kjer lahko z vdori v računalniške sisteme vsak proizvod ali storitev nenadoma postane „orožje“. Za to so potrebna jasna pravila kibernetske varnosti. Ključnega pomena bo okvir, ki bo zagotavljal prosti pretok podatkov, hkrati pa varoval njihovo suverenost in določal jasna pravila za upravljanje podatkov v odnosih med podjetji (b2b); enako pomembna bo tudi standardizacija. Tekmice Evrope že intenzivno uvajajo svoje strategije za standardizacijo, da bi lastnim industrijskim akterjem zagotovile prednost. V teh razmerah mora Evropa svojo strategijo za digitalizacijo industrije skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo združiti s prizadevanji za jasno standardizacijo.

Jasno je, da digitalizacija evropske industrije prinaša tudi izzive. Absurdno je, da bi lahko po nekaterih študijah nove tehnologije prinesle izgubo delovnih mest in socialno negotovost, ob tem pa v Evropi primanjkuje kvalificiranih delavcev. V Evropi trenutno primanjkuje približno 180.000 strokovnjakov za informacijsko tehnologijo. Zato mora imeti strategija za digitalizacijo industrije močno socialno razsežnost. Zagotoviti mora torej pravico do usposabljanja ter jamstva za znanja in spretnosti, spodbujati vseživljenjsko učenje in poskrbeti za osvajanje digitalnih spretnosti in znanj že v zgodnji starosti ter jih vključiti v učne načrte. Digitalne spretnosti in znanja je treba razvijati v vseh sektorjih. Ne samo v velikih industrijskih panogah, ampak tudi v malih in srednjih podjetjih in v obrtniškem sektorju. Iz tega vidika je bistveno tudi združevanje digitalnih spretnosti in znanj s poklicnim usposabljanjem.


MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (28.3.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o digitalizaciji evropske industrije

(2016/2271(INI))

Pripravljavka mnenja: Marju Lauristin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v Evropi trenutno zaposlenih šest milijonov ljudi; ker 40 % evropskih delavcev ni ustrezno digitalno usposobljenih in se srečujejo s težavami pri vseživljenjskem učenju; ker je treba sisteme izobraževanja in usposabljanja prilagoditi in še utrditi, da bodo ustrezali zahtevam digitalnega trga dela;

B.  ker so pri zaposlovanju in usposabljanju v sektorju IKT velike razlike med spoloma, kar zelo negativno vpliva na enakost na trgu dela;

C.  ker digitalizacija industrije prodira globoko v vse dele sektorja in z inovativno in trajnostno proizvodnjo blaga in storitev veča njegovo konkurenčnost, spodbuja gospodarsko rast in ustvarja nova delovna mesta in blaginjo, a prinaša tudi izzive, ki zahtevajo dejavno vključevanje socialnih partnerjev in javnih organov, če naj bo digitalna tranzicija poštena;

D.  ker relativna teža industrijske dodane vrednosti in zaposlovanja upada že desetletja, kar je prispevalo k gospodarskim neravnovesjem, v nekaterih primerih pa je negativno vplivalo na socialno in regionalno kohezijo;

E.  ker bi se z digitalizacijo lahko vzpostavile nove mrežne povezave med ljudmi, skupinami, stroji in sistemi in bi prišlo do sinergije med človeško ustvarjalnostjo in umetno inteligenco;

F.  ker je zelo verjetno, da se bo avtomatiziralo v povprečju 9°% delovnih mest, pri še dodatnih 25°% delovnih mest pa naj bi se zaradi avtomatizacije precej spremenila polovica nalog;

G.  ker se po navedbah Komisije povpraševanje po visokokvalificiranih digitalnih delavcih še povečuje in se brez ustreznih ukrepov lahko zgodi, da bo do leta 2020 nezasedenih do 756.000 delovnih mest, kar bo ogrozilo evropsko rast in konkurenčnost; ker bi bilo treba pregledati sedanje sisteme izobraževanja in usposabljanja, da bi bili bolje pripravljeni na potrebe digitalnega trga dela in bi se zvišala stopnja zaposlenosti;

H.  ker prilagajanje tehničnemu razvoju in posledične spremembe na področju dela pomenijo stalno in trajno nalogo za podjetja, sindikate in oblikovalce politike; ker bo med ključnimi izzivi ta, kako sisteme izobraževanja in usposabljanja uskladiti s potrebami digitalnega trga dela in zagotoviti, da bo digitalizacija industrije še naprej zgolj dopolnjevala človeško delo;

1.  poudarja, da digitalizacija industrije predstavlja velike izzive in priložnosti na področju ustvarjanja in izgube delovnih mest, pa tudi organizacije dela; poudarja, da digitalizacija industrije zahteva ciljno usmerjen odziv Komisije in držav članic, po posvetovanju s socialnimi partnerji, na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne in davčne politike, politike izobraževanja, krepitve kolektivnih pogajanj ter zagotavljanja sodobne infrastrukture; poudarja, da bi bilo treba digitalizacijo industrije voditi na način, ki bo prispeval k boljšim delovnim pogojem;

2.  opozarja, da nove oblike dela, ki temeljijo na digitalizaciji, pogosto pomenijo konec koncept enačenja kraja dela s podjetjem, kar je lahko izziv za uporabo delovnega prava, predpisov s področja socialne varnosti in kolektivnih pogodb, vključno z načelom enake obravnave na istem delovnem mestu; je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega pojava prekarnih zaposlitev v industriji, vključno z navidezno samozaposlitvijo in zlorabo pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; poudarja, da mora biti zaščita delavcev povsod na digitalnem trgu dela zagotovljena na enak način;

3.  opozarja na velike regionalne razlike pri digitalizaciji industrije, ki vplivajo na delovna mesta, produktivnost in rast, zlasti za mala in srednja podjetja; ugotavlja, da je razkorak pri digitalizaciji ne le regionalen, temveč tudi socialen, razlike pa so tudi med samimi podjetji; zato poziva k odločnejšim prizadevanjem pri razvoju vključujoče digitalne infrastrukture, vključno z dostopom do širokopasovne povezave, ter k podpori za mala in srednja podjetja, zlasti v regijah, ki zaostajajo v razvoju; poziva Unijo, naj podpre naložbe v digitalno infrastrukturo in naj v ta namen bolje uporablja evropska sredstva; poudarja, da je treba spodbujati univerzalni dostop do interneta, vključno za prikrajšane skupine in ljudje, ki živijo na podeželju;

4.  meni, da so javne digitalne inovacije in odprti standardi način, kako preprečiti koncentracijo digitalnega znanja v zgolj nekaj industrijskih podjetjih, s tem pa spodbuditi uravnotežen digitalni razvoj v državah članicah;

5.  poudarja pomen mreženja in sodelovanja pri že sproženih nacionalnih pobudah na področju digitalizacije, na primer pri pobudi Industrie 4.0, in poziva k večjim prizadevanjem za podporo regijam in sektorjem, ki so v zaostanku, da bodo tudi tam uživali enake možnosti; poziva tudi k večjim prizadevanjem za spodbujanje tesnejše gospodarske, socialne in teritorialne kohezije; opozarja na potencial centrov za pridobivanje digitalnih kompetenc pri podpiranju digitalizacije industrije, povečevanju konkurenčnosti obstoječih podjetij in spodbujenemu ustanavljanju novih;

6.  poudarja, da je digitalna preobrazba kompleksen pojav, ki ga je treba obravnavati tudi na evropski ravni, da se prepreči drobitev enotnega trga, v tem kontekstu pa je zaželeno tesno sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi deležniki;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji redno spremljajo in ocenjujejo vpliv digitalizacije na kakovost, število in vrsto delovnih mest ter na povpraševanje po znanjih in sposobnostih ter kvalifikacijah, s tem povezane politike pa naj ustrezno prilagajajo, da bodo zaščitile pravice delavcev, jamčile pošteno konkurenco in zagotovile, da bo digitalizacija prispevala k boljšim socialnim in delovnim standardom; poudarja, da lahko zaradi digitalizacije industrije razlika med ustvarjanjem in izgubo različnih vrst delovnih mest vpliva na finančno stabilnost sistemov socialnega varstva, pokojninskih sistemov in sistemov zavarovanja za primer brezposelnosti v državah članicah; opozarja, da digitalizacija industrije ne bo vplivala enako na vsa prihodnja delovna mesta in da ne bi smeli podcenjevati človeške interakcije;

8.  je seznanjen z učinki, ki jih imajo novi poslovni modeli, osnovani na digitalnih tehnologijah, na trg dela in na povpraševanje po digitalni usposobljenosti za delavce in izvajalce storitev; poudarja, da je digitalizacija tudi priložnost za vrnitev proizvodnje na domača tla; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije za vračanje proizvodnje in na ta način spodbudijo rast in odpiranje novih delovnih mest v Uniji;

9.  opozarja, da bi lahko digitalizacija s poglabljanjem digitalnega razkoraka še povečala neenako porazdelitev bogastva, kar bi lahko družbo, države članice in regije razdelilo na tiste, ki se s povečano digitalno produktivnostjo znajo okoristiti, in tiste, ki jim to ne uspe; zato Komisijo in države članice poziva, naj preučijo, kako bi zmanjšale neenakosti, ki jih ustvarja avtomatizacija;

10.  se zaveda priložnosti in izzivov, povezanih z digitalizacijo industrije; ugotavlja, da digitalizacija industrije prinaša tudi pozitivne učinke, saj s prožnejšimi oblikami dela omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, z mobilnim delom na daljavo odpira nove možnosti zaposlovanja, poleg tega pa se na trg dela lahko vključujejo tudi ljudje, ki živijo na podeželju ali na odročnih območjih (pod pogojem, da so podeželje in ta območja opremljena z ustrezno infrastrukturo), kar pozitivno prispeva h gospodarski rasti; sočasno poudarja, da s težnjo k večji prožnosti, ki jo ustvarja digitalizacija, obstaja večja nevarnost nestabilne in prekarne zaposlitve; poudarja, da se nove oblike dela ne smejo izrabljati za nespoštovanje veljavne delovne in socialne zakonodaje na področju varstva pravic delavcev; poudarja, da morajo za tradicionalno industrijo in podjetja v gospodarstvu platform veljati enaki pogoji;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo podatke, na osnovi katerih bodo lahko spremljale in ocenjevale vpliv digitalizacije na oblike zaposlitve in delovne pogoje, ter naj sprožijo potrebne pobude, ki jim bodo omogočale, da natančno opredelijo pravni položaj delavcev prek platform, zlasti z razlikovanjem med samozaposlenimi in zaposlenimi, po potrebi pa prilagodijo tudi obstoječo zakonodajo, da bodo z delovnim pravom dejansko ustrezno zajeta vsa delovna mesta; poudarja, da imajo vsi delavci enake socialne pravice, zapisane v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, kar bi moralo obveljati tudi v prihodnje, vključno s pravico do prostega gibanja, svobodo združevanja, pravico do sklepanja kolektivnih pogodb in pravico do stavke; opozarja, da gospodarstvo platform potrebuje sorazmerno regulativno in upravno okolje, v katerem bodo upoštevane pravice in obveznosti vseh deležnikov;

12.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije pojem delavca opredelilo na podlagi zaposlitvenega razmerja, za katerega so značilna merila, kot so podrejeni položaj, osebni dohodek in narava dela(1); poziva k pravni varnosti tega, kar pomeni „zaposlitev“ na digitalnem trgu dela, da se bodo zagotovo upoštevali predpisi s področja dela in socialnega varstva; izjavlja, da so vsi delavci v gospodarstvu platform na podlagi primarnosti dejstev zaposleni ali samozaposleni in bi jih bilo treba temu ustrezno razvrstiti ne glede na to, kako je opredeljeno pogodbeno razmerje;

13.  izraža zaskrbljenost zaradi znatnih razlik med stopnjo digitalne usposobljenosti delavcev znotraj posameznih držav članic in med njimi; poudarja, da je treba to vrzel zapolniti, saj negativno vpliva na razvojne možnosti in na trg dela;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da digitalizacija industrije in posledično številnejše nove oblike dela ne bodo negativno vplivale na prispevke za socialno varnost in da se bodo vsi prispevki plačevali za vse oblike dela; ugotavlja, da lahko digitalne rešitve omogočijo lažje pobiranje davkov in prispevkov za socialno varnost;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj vsakič, ko prilagajajo regulativni okvir za digitalno gospodarstvo, k delu pritegnejo socialne partnerje; poziva socialne partnerje, naj pripravijo kolektivne pogodbe za gospodarstvo platform;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo dostop do usposabljanja na področju znanj in spretnosti 21. stoletja, zlasti digitalne usposobljenosti, kritičnega mišljenja, reševanja problemov, timskega dela in uporabe velepodatkov, da bi vsem državljanom omogočile enakopravno udeležbo na enotnem digitalnem trgu; ob tem poudarja pomen prečnih kompetenc, ki delavcem omogočajo sprejemanje informiranih odločitev in razvoj samoiniciativnosti in samozavedanja; opozarja na vlogo delodajalcev pri organiziranju in financiranju primernega usposabljanja, ki bo delavcem pomagalo nadgraditi digitalno usposobljenost in kvalifikacije; zlasti opozarja na delavce na tistih delovnih mestih, ki so še posebej v nevarnosti, da jih zaradi vse večje digitalizacije industrije ne bo več;

17.  opozarja na pomen vseživljenjskega učenja za vse delavce v digitalni dobi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo delavcem, ki izgubijo delo, hitro omogočen dostop do prekvalifikacije v digitalno usposobljenost, če si tega želijo; poziva k posodobitvi sistemov socialne varnosti, da se bodo v njih odsevali delovni in poklicni vzorci, ki jih oblikuje digitalizacija;

18.  poudarja pomen prilagajanja izobraževalnih sistemov potrebam digitalnega gospodarstva, da bodo učenci in študentje opremljeni z ustreznim znanjem in spretnostmi; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj v šolah spodbujajo interdisciplinarno mišljenje, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po digitalni in dopolnilni usposobljenosti; poziva države članice, naj se ne osredotočajo le na nadgradnjo znanj in spretnosti delovne sile, temveč naj že od zgodnjega otroštva naprej spodbujajo poučevanje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter podjetniških in mehkih veščin, pa tudi zanimanje zanje; poudarja, da si je treba še posebej prizadevati za odpravo velike razlike med spoloma v sektorju IKT; poziva države članice, naj k razvoju strategij za znanja in spretnosti in poklicnih programov usposabljanja za digitalno dobo pritegnejo socialne partnerje in izobraževalne ustanove;

19.  ugotavlja, da do neuravnotežene ponudbe znanj in spretnosti in povpraševanja po njih v digitalnem gospodarstvu ne prihaja le zaradi pomanjkljivega znanja in spretnosti, ampak tudi zaradi slabih delovnih pogojev, zaradi katerih si najbolje usposobljeni delavci poiščejo delo drugje, pa tudi zaradi slabega upravljanja s človeškimi viri, ko se znanja in spretnosti digitalne generacije ne znajo črpati na pravi način;

20.  pozdravlja pobude, ki jih je Komisija sprejela za odpravo pomanjkanja visoko usposobljenih delavcev, med njimi koalicijo za digitalno pismenost in delovna mesta; poudarja, da je trajen uspeh na tem področju mogoč le, če bodo pri tem sodelovali vsi relevantni deležniki, vključno s socialnimi partnerji, izobraževalnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami;

21.  poudarja, da delavci v robotiziranih proizvodnih sistemih ali digitalnih platformah niso nekakšno podrejeno dopolnilo, temveč imajo pri oblikovanju svojega delovnega okolja in digitalizacije industrije pomembno vlogo; zato poudarja, da je treba za pravičen prehod na digitalno tehnologijo okrepiti pravico do posvetovanja in udeležbe v upravnih zadevah, pa tudi povečati vključenost socialnih partnerjev na vseh ravneh;

22.  poudarja, da je treba opredeliti in analizirati tako pozitivne učinke, ki izhajajo iz digitalizacije industrije, kot tudi poklicna tveganja za zdravje in varnost, ki jih povzročajo, vključno z novimi psihološkimi tveganji ter posledicami interakcije med roboti in človekom, da se po potrebi lahko sprejmejo ustrezni ukrepi; poudarja, da je pri tem treba sodelovati s socialnimi partnerji; opozarja na psihološke in nevrološke učinke, ki jih digitalizacija predstavlja za zaposlene, ki so zaradi neprestane dostopnosti izpostavljeni težavam mentalnega zdravja, npr. izgorelosti; se zato zavzema za pravico delavcev, da se zunaj dogovorjenega delovnega časa „odjavijo“;

23.  poziva Komisijo in njene agencije, zlasti EU-OSHA, naj raziščejo posledice, ki jih imajo procesi digitalizacije, robotike in umetne inteligence na psihične napore, ter po potrebi oblikujejo ustrezna priporočila; opozarja na posledice, ki jih ima lahko stalni nadzor s pomočjo digitalne tehnologije na delovno okolje in stres na delovnem mestu; ob tem poudarja, da raziskave jasno kažejo, da večji pritisk in nadzor ne povečujeta uspešnosti, pač pa zdravstvena tveganja, napake in nesreče(2);

24.  poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji sprožijo obsežna vsedržavna posvetovanja o prihodnosti dela in digitalizacije; meni, da bi morala pri razširjanju in usklajevanju nacionalnih pobud ključno vlogo igrati Komisija;

25.  ugotavlja, da vse večja uporaba novih tehnologij in sredstev elektronskega komuniciranja na delovnem mestu sproža vprašanja o zasebnosti delavcev in novih možnostih za spremljanje in nadzor; zato poudarja, da je treba nujno obravnavati in razvijati boljše okvire politike glede uporabe, obdelave, shranjevanja in lastništva podatkov o zaposlenih delavcih v skladu z Uredbo 2016/679, da se onemogočijo kršitve temeljnih pravic delavcev in se zagotovi pravica do dostopa do podatkov za delavce;

26.  opozarja na potencial digitalizacije pri dostopanju do socialnih in drugih javnih storitev, pa tudi pri vključevanju invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo na trg dela; ob tem zlasti poudarja pomen dela na daljavo;

27.  je seznanjen, da se povečuje delo prek platform, ki se bo po njegovih pričakovanjih v industrijskem sektorju še razširil, saj digitalizacija ponuja možnosti za decentralizacijo in prožnost; ponovno izraža zaskrbljenost nad uporabo dela prek platform v izogib davčnim predpisom in spoštovanja pravic delavcev, kar v nekaterih primerih velja tudi za predpise o minimalni plači, obveznosti s področja zdravja in varnosti, največjega števila delovnih ur in pravice do socialnega varstva; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo okvir, ki bo zagotavljal, da delavci prek platform uživajo enake pravice kot delavci v tradicionalnem gospodarstvu, in da veljajo enaki pogoji pri plačevanju davkov in socialnih prispevkov posameznikov in podjetij, da se bo na ta način zajamčila dolgoročna stabilnost javnih financ in sistemov socialne varnosti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Georges Bach, Tania González Peñas, Krzysztof Hetman, Marju Lauristin, Alex Mayer, Joachim Schuster, Jasenko Selimovic, Csaba Sógor, Michaela Šojdrová, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43

+

ALDE

ECR

ENF

GUE/NGL

EPP

 

S&D

Green/EFA

Enrique Calvet Chambon, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Yana Toom, Renate Weber

Anthea McIntyre; Jana Žitňanská

Dominique Martin, Joëlle Mélin

Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Georges Bach, David Casa, Krzysztof Hetman, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Michaela Šojdrová, Csaba Sógor, Romana Tomc

Maria Arena, Ole Christensen, Jan Keller, Marju Lauristin, Javi López, Alex Mayer, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Maria João Rodrigues, Joachim Schuster, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog

Jean Lambert, Terry Reintke, Tatjana Ždanoka

1

-

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

2

0

ENL

GUE/NGL

Mara Bizzotto

João Pimenta Lopes

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Glej ECJ C 596/12, točka 17, in ECJ C 232/09, točka 39.

(2)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu: „Stres zaradi dela in njegova ocena tveganja. Evropska kampanja za ocenjevanje tveganja“; pridobljeno 14. junija 2013 na naslovu https://osha.europa.eu/en/surveys-and-statistics-osh/esener.


MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (7.2.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o digitalizaciji evropske industrije

(2016/2271(INI))

Pripravljavec mnenja: Sergio Gaetano Cofferati

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija evropske industrije (COM(2016)0180); želi spomniti na cilj povečanja prispevka industrije k BDP EU na 20 % do leta 2020; poudarja, da lahko ima digitalizacija v tem kontekstu pomembno vlogo in da lahko zagotavlja poslovne priložnosti; poudarja, da je nujno treba oblikovati ambiciozno in skladno strategijo EU, ki bo povezovala različne pobude EU in usklajevala ustrezne nacionalne in regionalne strategije, hkrati pa preprečevala razdrobljenost ter izrazito povečala možnosti za potrošnike, delavce in podjetja;

2.  poudarja, da je digitalizacija prinesla spremembe v vse gospodarske sektorje in da mora Evropa izkoristiti to priložnost za povečanje svoje konkurenčnosti na mednarodni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijejo enotni trg EU, da bi okrepili evropsko industrijo, tudi mala in srednja ter zagonska podjetja, zagotovili skladni regulativni okvir ter odpravili neupravičene regulativne ovire, zmanjšali birokracijo in posodobili predpise;

3.  poudarja potrebo po ustreznih naložbah in doslednem regulativnim okviru na področju raziskav in inovacij, infrastrukture, kibernetske varnosti, varstva podatkov, e-uprave ter digitalnih znanj in spretnosti, da bi zagotovili dobro delovanje enotnega digitalnega trga; opozarja, da EU v tem vidiku zaostaja za konkurenco, da je za tovrstne naložbe treba nameniti več sredstev ter da bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial in sinergije, ki jih nudijo obstoječi skladi, in spodbujati zasebne naložbe; meni, da bi morala dodatna prizadevanja Komisije na učinkovit način obravnavati te izzive; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo jasnost glede financiranja sprejetih in prihodnjih pobud, ki bodo olajšale proces digitalizacije, zlasti v zvezi z vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe, evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pobude Obzorje 2020 ter morebitnimi sinergijami med njimi, pa tudi glede predvidenega prispevka iz nacionalnih proračunov držav članic; poziva Komisijo, naj preuči vpliv javno-zasebnega partnerstva in skupnih tehnoloških pobud v okviru prihodnje vmesne ocene pobude Obzorje 2020;

4.  opozarja, da trenutno obstaja 30 vzporednih nacionalnih in regionalnih pobud; poudarja pomen vzpostavljanja sinergij in nadnacionalnega sodelovanja med njimi, da bi omogočili večjo prepoznavnost, dodano vrednost in učinkovito uporabo sredstev; obžaluje vse večje geografske razlike na področju konkurenčnosti in digitalizacije industrije; poziva, naj se razširitev stacionarne in mobilne omrežne infrastrukture zelo visoke hitrosti zagotovi vsem geografskim območjem, tudi podeželskim in zaprtim območjem; poziva Komisijo, naj pripravi celovite statistične podatke, ki bodo dopolnili obstoječe, kot je indeks DESI, da bi bolje ocenila procese digitalizacije na različnih področjih in v različnih sektorjih;

5.  pozdravlja namero Komisije,da bo po Evropi vzpostavila vozlišča za digitalne inovacije, ki naj bi povezala obstoječe pobude na ravni EU in nacionalne pobude; poudarja, da bi morala ta vozlišča ponujati usposabljanje, svetovanje in izmenjavo primerov dobre prakse, poziva Komisijo, naj zagotovi, da sodelovanje in naložbe v digitalizacijo industrije na evropski ravni privedejo do postopnega zmanjšanja geografske vrzeli, boljšega usklajevanja obstoječih sredstev, ter do več priložnosti za digitalizacijo malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno mikro-, malim in srednjim podjetjem zagotoviti okolje, ki bo digitalno prijazno;

6.  poudarja tveganje pri preusmerjanju dobička z industrijskih akterjev na lastnike zaščitenih digitalnih platform ter pri koncentraciji trga v rokah le nekaj akterjev, ki tako zlasti v zvezi s platformami ustvarjajo de facto monopole; meni, da bi morali pristojni organi sprejeti učinkovite in dosledne ukrepe ter po potrebi zakonodajne pobude, da bi zagotovili pošteno konkurenco med množico akterjev, tudi v digitalnem okolju;

7.  poudarja, da je nujno treba predložiti učinkovit načrt za standardizacijo in zagotoviti polno povezljivost na področju digitalizacije industrije, tudi za internet stvari in avtonomne sisteme, saj v zvezi s tem današnje dobavne verige po EU in digitalizacija prinašajo izzive, ki jih je mogoče obravnavati le na evropski ravni; poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj odprtih, interoperabilnih in v s potrošnjo spodbujanih standardov na vseh ključnih področjih, in pozdravlja njeno namero, da zagotovi dostop do standardnih patentov pod pogoji FRAND (pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji); opominja Komisijo, da je treba pri oblikovanju standardov upoštevati vse pomembne vidike in zagotoviti ustrezno udeležbo vseh pomembnih deležnikov, tudi socialnih partnerjev in novih akterjev, v procesu standardizacije na ustrezni evropski, nacionalni in regionalni ravni;

8.  meni, da so varnost podatkov in infrastrukture IT skupaj z zaupanjem v digitalno okolje bistveni za izkoriščanje celotnega potenciala rasti in inovacij, povezanih z digitalizacijo industrije v korist delavcem, potrošnikom in podjetjem, tudi malim in srednjim podjetjem ter zagonskim podjetjem; nadalje spodbuja proizvajalce komercialne programske in strojne opreme, naj zagotavljajo varnost in varnostne standarde v skladu z razpoložljivo najsodobnejšo tehnologijo; poziva industrijo, naj poleg načel vgrajene in privzete zasebnosti v celoti izvaja tudi načelo vgrajene varnosti;

9.  spodbuja nadaljnja evropska prizadevanja na področju kibernetske varnosti; poziva države članice, naj direktivo o kibernetski varnosti pravočasno in dosledno prenesejo v nacionalno zakonodajo, strogo spoštujejo Splošno uredbo o varstvu podatkov ter učinkovito sodelujejo, da bodo zagotovile varno okolje za državljane in podjetja v EU; opozarja, da se je v zadnjem letu pri 80 % evropskih podjetij zgodil vsaj en incident v zvezi s kibernetsko varnostjo(1); poziva k nizu novih in konkretnih pobud za zagotavljanje svetovanja podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, v zvezi s tem, kako jih narediti odpornejše na kibernetske napade, ter pozdravlja novo javno-zasebno partnerstvo na področju kibernetske varnosti, ki ga je pred kratkim vzpostavila Komisija;

10.  meni, da bi morala digitalizacija potrošnikom zagotoviti večjo izbiro, več uporabnikom prijaznejših in prilagojenih izdelkov ter več informacij, zlasti o kakovosti izdelkov ali storitev;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovile popolno spoštovanje pravic državljanov do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov v digitalnem okolju; poudarja pomen pravilnega izvajanja Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki zagotavlja polno uporabo načela vgrajenega in privzetega varstva zasebnosti; ugotavlja, da je vse bolj pomembno, da se razjasnijo pomisleki glede lastništva podatkov in odgovornosti v zvezi z njimi in poziva Komisijo, naj v zvezi s temi vprašanju dodatno oceni trenutni regulativni okvir; meni, da bi morali imeti potrošniki možnost svobodno in v celoti uporabljati in izkoriščati izdelke in storitve, ki jih kupijo (vključno s svobodno izbiro popravljavca), in jih pri tem vprašanja v zvezi s podatki ne bi smela ovirati; poziva Komisijo, v okviru izvajanja Splošne uredbe o varstvu podatkov, naj pojasni in opredeli minimalne zahteve glede podatkov, zbranih na delovnem mestu;

12.  poudarja, da ima evropska pobuda za računalništvo v oblaku, skupaj z zakonodajnim predlogom za prost pretok podatkov, katerih cilj je odpraviti neupravičene omejitve glede lokacije podatkov, potencial, da bi nadalje spodbudila proces digitalizacije evropske industrije, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, in preprečila razdrobljenost enotnega trga EU; poziva Komisijo, naj spremlja sprejetje in dosledno izvajanje evropske pobude za računalništvo v oblaku, da bi omogočila pošteno, hitro, zanesljivo in nemoteno izmenjavo in uporabo podatkov; opozarja Komisijo na njeno zavezo v tem sporočilu, da bo predstavila zakonodajni predlog za prosti pretok podatkov v EU, da bi odpravila ali preprečila neupravičene zahteve za lokalizacijo v nacionalni zakonodaji in predpisih;

13.  poziva Komisijo, naj čim prej pojasni predpise o varnosti in odgovornosti za sisteme, ki delujejo samostojno (kot so vozila in brezpilotni zrakoplovi), da bi zagotovila hitre in učinkovite pravne odškodnine v primeru nezgod ter uskladila pogoje za njihovo testiranje; meni, da je interoperabilnost potrebna zlasti pri internetu stvari, da bi zagotovili, da se z razvojem novih tehnologij izboljšajo možnosti za potrošnike, ki ne bi smeli biti nujno vezani le na nekaj določenih ponudnikov; poudarja izzive, povezane z varnostjo, zaščito in odgovornostjo pri internetu stvari, aplikacijah in nevgrajeni programski opremi; poudarja, da so, kar zadeva internet stvari, proizvajalci ključno izhodišče za poostritev ureditve odgovornosti, ki bo omogočila boljši kakovost izdelkov in varnejše okolje v smislu zunanjega dostopa in dokumentiranih možnosti za posodobitve;

14.  je seznanjen z zelo pomembnimi posledicami, priložnostmi in izzivi potekajoče digitalizacije, zlasti v zvezi z digitalizacijo industrije, za družbo, podjetja, modele zaposlovanja in povpraševanje po delu; obžaluje, da Komisija ni opravila dovolj analiz učinkov digitalizacije industrije na družbo, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi poglobljeno analizo učinka digitalizacije industrije in jo predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu do konca leta 2017;

15.  sicer priznava priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija industrije, vendar poudarja tudi nekatere izzive, ki jih predstavlja za povpraševanje po delovnih mestih, delovne razmere in pravice delavcev, zlasti za nestandardna delovna razmerja, in poudarja, da je treba v digitalnem svetu zagotoviti polno spoštovanje pravic iz delovnega razmerja in ustrezno socialno varnost; meni, da je treba v opredelitev evropskih in nacionalnih pobud za digitalizacijo industrije vključiti socialne partnerje; pozdravlja zavezo Komisije, da bo vprašanja v zvezi s socialnimi vidiki digitalizacije obravnavala skupaj z vsemi deležniki v okviru celovitega dialoga ter z organizacijo okroglih miz na visoki ravni in vzpostavitvijo foruma evropskih deležnikov o digitalizaciji;

16.  je seznanjen s pomembnostjo digitalnih spretnosti za dandanašnji trg dela, za vključenost in konkurenčnost evropskih regij in za boj proti digitalni izključenosti, zlasti v okviru Novega programa znanj in spretnosti za Evropo; poziva Komisijo, naj spodbuja in usklajuje visokokakovostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje, tudi na področju osnovnih in naprednih digitalnih kvalifikacij in spretnosti, kot so računalništvo, kodiranje, programiranje in kriptografija, ter poziva k potrebnim javnim in zasebnim naložbam v ta področja;

17.  poziva k spodbujanju večje regionalne udeležbe, da bi zmanjšali inovacijsko vrzel in strokovnjake pritegnili k razvoju evropskih regij; poudarja, da je treba sodelovati s socialnimi partnerji, da bi predvideli dolgoročno potrebo po digitalnih spretnostih in znanjih, ter pozdravlja vzpostavitev Velike koalicije za digitalna delovna mesta in drugih evropskih pobud na tem področju; spodbuja Komisijo in države članice, naj zagotovijo vzajemno priznavanje digitalnih kvalifikacij z vzpostavitvijo evropskega sistema potrdil ali ocenjevanja;

18.  meni, da je treba razviti sodelovalno digitalno okolje, skupaj s platformami, ki prispevajo h kibernetskemu prostoru, ki spodbuja razvoj digitalizacije industrije, da bi povečali konkurenčnost evropske industrije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Daniel Dalton, Nicola Danti, Vicky Ford, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Marcus Pretzell, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Richard Sulík, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Anna Hedh, Kaja Kallas, Roberta Metsola, Julia Reda, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Ulrike Trebesius

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor

(1)

The Global State of Information Security®, http://www.pwc.com/gx/en/issues/cyber-security/information-security-survey.html


MNENJE Odbora za promet in turizem (11.4.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o digitalizaciji evropske industrije

(2016/2271(INI))

Pripravljavec mnenja: Pavel Telička

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker digitalizacija v prometnem sektorju prinaša nove priložnosti za proizvajalce, izvajalce, vlagatelje, delavce in potnike ter je temeljni pogoj, da bi prometni sektor ostal konkurenčen in delujoč ter povečal svojo učinkovitost in da bi prevozne storitve postale bolj trajnostne in zmogljivejše;

B.  ker digitalizacija ustvarja nove priložnosti za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja ter podpira nastanek novih poslovnih modelov, tudi razvoj sodelovalnega gospodarstva v prometnem sektorju na področjih, kot so skupni prevoz in souporaba avtomobilov, souporaba koles ter združevanje tovora;

C.  ker je digitalizacija že prispevala k preoblikovanju prometnega sektorja, kar je zlasti omogočilo postopno avtomatizacijo načinov prevoza in poenostavitev prevoznih storitev;

D.  ker mora digitalizacija ostati ena najpomembnejših prednostnih nalog prometnega sektorja, da bi povečali njegovo privlačnost in zagotovili njegov vpliven gospodarski položaj v Evropi in glede na tretje države;

E.  ker lahko digitalizacija koristi turističnemu sektorju v prid popotnikom in njihovi mobilnosti, saj jim med drugim omogoča preprost dostop do informacij v realnem času in široko paleto storitev;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180), vendar obžaluje, da je pri prometnem sektorju omejeno na avtomatizirano vožnjo in ne obravnava dovolj vseh obstoječih izzivov; spominja, da kljub temu, da povezana in avtomatizirana vozila prinašajo eno najbolj razburljivih digitalnih sprememb v sektorju, še vedno obstaja potencial za digitalizacijo v vseh načinih prevoza, tako v operativnih kot upravnih procesih in vzdolž vse verige ustvarjanja vrednosti, od proizvajalcev do potnikov in tovora, ter za usklajevanje z vsemi novimi tehnologijami, ki se uporabljajo v sektorju, kot sta evropska globalna satelitska navigacijska sistema EGNOS in Galileo, kjer lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo rezultate; poziva Komisijo, naj se osredotoči na digitalno preobrazbo v vseh načinih prevoza, vključno s storitvami iz prometnega in turističnega sektorja;

2.  poudarja, da proces digitalizacije ni prinesel enakomernih koristi po vsem prometnem sektorju, in da je to ustvarilo škodljivo razdrobljenost na notranjem trgu, tako med različnimi načini prevoza kot znotraj posameznega načina; poudarja, da so med državami članicami pri konkurenčnosti in digitalizaciji na prometnem področju znatne in vse večje razlike, ki se odražajo med regijami, gospodarskimi družbami ter malimi in srednjim podjetji; meni, da bi lahko z oblikovanjem usklajene strategije za digitalizacijo industrije za EU prispevali k odpravi razdrobljenosti in razlik ter pritegnili naložbe v digitalne projekte; poudarja, da namen ne sme biti zgolj priprava še enega političnega dokumenta, temveč oblikovanje resnične strategije, ki bo odražala inovativne trende in tržni potencial, njeno izvajanje pa bi bilo treba redno ocenjevati;

3.  meni, da bo strategija za digitalizacijo industrije prispevala k reševanju nekaterih najbolj perečih izzivov v prometnem in turističnem sektorju; zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira digitalizacijo, da bi:

  a)  izboljšali splošno varnost, kakovost in okoljsko učinkovitost prometnega sektorja;

  b)  izboljšali neovirano dostopnost za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in invalide, ter ozaveščali o alternativnih rešitvah v zvezi z mobilnostjo, ki potnikom zagotavljajo večjo izbiro, uporabniku prijaznejše in bolj prilagojene proizvode ter več informacij, po vsej EU, tako v mestnih območjih kot v manj razvitih regijah;

  c)  zmanjšali prevozne stroške, kot so stroški vzdrževanja, in izboljšali učinkovito uporabo obstoječe infrastrukturne zmogljivosti (npr. oblikovanje kolon vozil, C-ITS, ERTMS, RIS);

  d)  izboljšali konkurenčnost prek spodbujanja vstopa novih akterjev, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, da bi izzvali obstoječe monopole;

  e)  olajšali pravilno in harmonizirano izvrševanje zakonodaje EU z razvojem sistemov za upravljanje prometa, inteligentnih prometnih sistemov, digitalnih tahografov, elektronskih cestninskih sistemov itd. ter oblikovali ustrezne okvire predpisov glede na dejanske in nove razmere, do katerih lahko pride zaradi uporabe naprednih tehnologij;

  f)  zmanjšali upravno breme za male in srednje prevoznike ter zagonska podjetja, na primer v sektorju tovornega prometa in logistike s poenostavitvijo upravnih postopkov, zagotavljanjem sledenja tovora in optimizacijo voznih redov ter prometnih tokov;

  g)  še naprej ščitili pravice potnikov, vključno z varstvom podatkov, tudi na večmodalnih potovanjih;

  h)  zmanjšali težave, povezane z asimetričnostjo informacij na prevoznem trgu;

  i)  spodbujali privlačnost in razvoj turistične panoge, ki prispeva k ustvarjanju približno 10 % evropskega BDP, ter kreativnih panog v mestnih, podeželskih in najbolj oddaljenih območjih, na primer z boljšim povezovanjem mobilnosti in turističnih storitev, vključno z manj poznanimi destinacijami;

4.  želi poudariti, da je neprekinjena in visoko zmogljiva povezljivost temeljni pogoj za hitre, varne in zanesljive povezave za vse načine prevoza in za nadaljnjo digitalizacijo prometnega sektorja; obžaluje veliko razdrobljenost v digitalni pokritosti v EU; meni, da so naložbe v širokopasovne povezave in pravično dodeljevanje spektra ključnega pomena za digitalizacijo v prometnem sektorju; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna medsektorska vizija, ki bi na primer vključevala elektroniko, telekomunikacije, promet in turizem; poziva Komisijo in države članice, naj najpozneje do leta 2025 izpolnijo svoje zaveze glede zagotavljanja te vrste povezljivosti za glavne prometne poti in vozlišča ter začnejo polno pokritost po vsej EU;

5.  poudarja, da je treba mobilizirati in privabljati javne in zasebne naložbe, da bi ustrezno financirali prehod na digitalne procese in podprli razvoj povezane infrastrukture; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sodelovanje in naložbe v digitalizacijo prometnega sektorja na evropski ravni privedle do postopnega zbliževanja različnih področij, tudi s povečanimi priložnostmi za digitalizacijo malih in srednjih podjetij s pomočjo obstoječih skladov EU; meni, da je mogoče učinkoviteje in bolje uskladiti in uporabiti obstoječe sklade EU (tudi v okviru kohezijske politike), zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki do sedaj še ni dovolj storil za resnično inovativne projekte;

6.  poudarja, da bi se lahko uporaba avtonomnih vozil v bližnji prihodnosti hitro povečala, zato poziva Komisijo, naj karseda hitro pojasni morebitne predpise o varnosti in odgovornosti za popolnoma avtonomna vozila, da bi določili pravne pogoje, s katerimi bi zagotovili njihovo hitro in učinkovito vključitev na trg;

7.  je trdno prepričan, da so, zlasti v prometnem sektorju, odprti podatki, velepodatki in analitika podatkov še naprej bistveni elementi, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga in spodbudili inovacije; obžaluje, da so pobude za olajšanje pretoka podatkov še vedno razdrobljene; poudarja, da je potrebno več pravne varnosti, zlasti v smislu lastništva in odgovornosti, na podlagi popolnega spoštovanja zasebnosti in varstva podatkov;

8.  priznava prispevek zagonskih ter malih in srednjih podjetij k procesu digitalizacije ter poudarja, da jim je treba nuditi ustrezno podporo in orodja, po potrebi tudi finančno, da bi zagotovili uporabo njihovih inovacij ter spodbudili njihovo vključevanje na trg; se zavzema, da bi po vsej EU nadalje razvili vozlišča za digitalne inovacije, kjer bi lahko ustvarjali nova strokovna središča in partnerstva v grozdih;

9.  ugotavlja, da vse večja digitalizacija pri distribuciji vozovnic pomeni, da je prek spleta potrošnikom na voljo več informacij, a vse pogosteje tako, da je težko primerjati ponudbe; meni, da je zato treba izboljšati preglednost in zaščitne ukrepe za nevtralnost v distribuciji, zlasti pri spletni distribuciji, da se lahko potrošniki informirano odločajo na podlagi zanesljivih informacij, ne samo glede cene, temveč tudi drugih parametrov, vključno s kakovostjo storitev in dopolnilnih ponudb; meni, da bo takšna preglednost spodbujala tako konkurenco kot razvoj multimodalnega prometa;

10.  ugotavlja, da digitalna preobrazba prometnega in turističnega sektorja, zlasti razvoj ekonomije na zahtevo in sodelovalnega gospodarstva, prispeva k precej drugačnemu vedenju potnikov in potrošnikov v povezavi z mobilnostjo in turizmom ter k potrebi po prilagoditvi infrastrukture; poziva Komisijo, naj oceni učinke digitalizacije na področju prevoznih in turističnih storitev ter storitev mobilnosti, s posebnim poudarkom na vedenju in izbirah uporabnikov teh storitev, ter naj dodatno izkoristi potencial te družbene spremembe;

11.  želi spomniti, da digitalizacija ni zgolj tehnološko vprašanje, temveč ima širše socialne, delovne in ekonomske posledice, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj čim prej izvede poglobljeno analizo teh učinkov; ugotavlja, da so za popoln izkoristek potenciala digitalizacije, tudi v smislu ustvarjanja delovnih mest in prekvalifikacije delavcev, ter da bi preprečili izjemno pomanjkanje kvalificiranih delavcev na področju IKT v prihodnjih letih, potrebni množično izpopolnjevanje delavcev in naložbe v poklicno usposabljanje na vseh ravneh, da bi bili pripravljeni na vključevanje digitalnih tehnologij; poziva države članice, naj prednostno obravnavajo politike s tega področja in vključijo digitalizacijo v svoje nacionalne strategije za prometni sektor.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Maria Grapini, Franck Proust, Matthijs van Miltenburg, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Jiří Maštálka

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg

ECR

Jacqueline Foster, Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle,, Kosma Złotowski, Peter van Dalen

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Merja Kyllönen, Jiří Maštálka

PPE

Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Salvatore Domenico Pogliese, Franck Proust, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp

S&D

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Jens Nilsson, Gabriele Preuß, David-Maria Sassoli, Claudia Țapardel, István Ujhelyi, Janusz Zemke

Verts/ALE

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

2

-

EFDD

Peter Lundgren, John Stuart Agnew

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (30.1.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o digitalizaciji evropske industrije

(2016/2271(INI))

Pripravljavec mnenja: Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da v Uniji približno 40 % delavcev EU brez ustreznih digitalnih znanj in spretnosti, kar negativno vpliva na njihovo udeležbo v družbi in zmožnost za delo, ter da je šest od desetih najpogosteje zahtevanih znanj in spretnosti tehnične ali digitalne narave, zaradi česar se Unija sooča s pomanjkanjem teh znanj; ugotavlja, da sta nedavni sporočili Komisije z naslovom Digitalizacija evropske industrije in Novi program znanj in spretnosti za Evropo prvi korak v pravo smer za izboljšanje digitalne pismenosti ter digitalnih znanj in spretnosti evropskih državljanov; poudarja pa, da je treba sprejeti dodatne sistemske pobude, ki bi zagotavljale celovit okvir, s katerim bo evropskim državljanom omogočeno, da se bolje zavedajo pomena teh znanj in spretnosti in da bo njihova uporaba del vsakdanjega življenja;

2.  poziva Komisijo, naj digitalna znanja in spretnosti postavi v središče prihodnjega pregleda okvira ključnih kompetenc; spodbuja države članice, naj še dodatno razvijejo učne načrte za primarno, sekundarno in terciarno izobraževanje, pa tudi programe poklicnega usposabljanja, da bi zadostile potrebam vse bolj digitalnega trga dela in digitalne demokracije, državljanom pa zagotavljale znanja in spretnosti za aktivno udeležbo in sodelovanje z vlado; poudarja, da je treba učitelje ustrezno usposobiti, da bi lažje prilagajali metodologijo poučevanja in povečali število priložnosti za inovativno digitalno učenje in učenje na daljavo, s tem pa bi študenti lažje pridobili nove digitalne znanja in spretnosti, ki jih zahteva trg dela;

3.  opozarja, da je izobraževanje s pomočjo digitalizacije priložnost za mlade Evropejce, ki se ne izobražujejo in niso zaposleni, ter poziva k oblikovanju ukrepov za boljšo socialno vključenost in vključenost na trg dela;

4.  poudarja, da je treba vse večje vrzeli na področju dostopa do interneta ter digitalnih znanj in spretnosti in znanj obravnavati z namensko podporo nezaposlenim posameznikom, odraslim z nizko stopnjo pismenosti in skupinam, ki se običajno srečujejo z izobraževalnimi ovirami zaradi prekinjenega učenja ali učenja na daljavo, kot so na primer potujoče skupnosti;

5.  meni, da bi morala osnovna digitalna znanja in spretnosti, ki se poučujejo kot del učnih načrtov za osnovne in srednje šole, vključevati poznavanje možnosti, ki jih ta znanja in spretnosti ponujajo, napredno uporabo osnovnih digitalnih orodij, varno vedenje na spletu, metodologije iskanja za opredelitev zanesljivih virov in ozaveščanje o pravicah na spletu; poudarja, da je treba v šolske učne načrte in v programe institucij kulturnega izobraževanja vključiti medijsko pismenost, da bi državljanom omogočili kritično razumevanje različnih oblik medijev, s tem pa povečati in okrepiti vire in priložnosti, ki jih ponuja digitalna pismenost; podarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti učenju skozi prakso;

6.  poudarja, da je treba agendo za digitalne spretnosti vključiti v programe vseživljenjskega učenja za aktivno prebivalstvo in predvsem za starejše, ki predstavljajo 18,9 % skupnega prebivalstva Evropske unije, njihov delež pa še narašča, in ki bodo poleg dolgoletnih delovnih izkušenj tako pridobili velik potencial za zaposlovanje;

7.  poudarja precejšnje razlike med državami članicami na področju digitalizacije, digitalne pismenosti ter digitalnih znanj in spretnosti in meni, da je na tem področju nujno treba spodbujati večje zbliževanje; meni, da se ta primanjkljaj lahko odpravi s spodbujanjem izmenjave najboljše prakse in dialogom; poudarja potencial, ki ga ima velika koalicija za digitalna delovna mesta na tem področju; ponavlja, da je treba takšne konkretne pobude vključiti v širši in ambicioznejši okvir digitalnih ukrepov;

8.  poudarja, da je posebna podpora analogne večjezičnosti v Evropi lahko enako koristna za digitalizacijo evropske industrije ter za učenje celovitih digitalnih znanj in spretnosti; zato poudarja, da je treba bistveno več pozornosti nameniti osnovnim raziskavam na področju programske opreme za statistično, inteligentno in strojno podprto prevajanje in učenje;

9.  pozdravlja pristop z več deležniki iz modela središča za digitalne inovacije, ki ga je predvidela Komisija; ugotavlja, da tesno sodelovanje med univerzami in podjetji lahko pomaga pri oblikovanju bolj raznolike agende ter zagotovi priložnosti za učenje in usposabljanje na delovnem mestu;

10.  poudarja, da so kulturni in ustvarjalni sektorji gonilo digitalnih inovacij, od njih pa imajo tudi koristi; poudarja, da je v teh sektorjih veliko malih in mikro podjetij, ki potrebujejo ciljno usmerjeno podporo za pomoč pri varnem, trajnostnem in učinkovitem prehodu na digitalne tehnologije in razvoju dejavnosti;

11.  poudarja, da je glede na izkušnje s pobudo Europeana digitalizacija evropskih del pomembna priložnost za izboljšanje njihove dostopnosti, distribucije in promocije ter da lahko digitalne inovacije sprožijo popolnoma spremenjen način razstavljanja kulturnih dobrin in dostopa do njih; poudarja, da je treba spodbujati predvsem uporabo tehnologij 3D za zbiranje podatkov in rekonstrukcijo uničenih kulturnih dobrin in kulturne dediščine; poudarja, da je treba zagotavljati sredstva za digitalizacijo in ohranitev ter spletno dostopnost evropske kulturne dediščine;

12.  obžaluje, da so zgodovinske in kulturne znamenitosti pogosto težko dostopne za invalide, in poudarja, da je mogoče s trdnejšo digitalno kulturno platformo izboljšati udeležbo in dostopnost kulturnih izkušenj, znamenitosti in artefaktov v Evropi, ne glede na geografsko lego;

13.  poudarja, da bi morala digitalizacija dopolnjevati fizični stik z originalnimi kulturnimi dobrinami, kot so muzejske razstave ali knjige, ne pa ga nadomestiti; vztraja, da bi moral biti vsak trgovinski sporazum za digitalizacijo kulturnih dobrin zasnovan tako, da ne bi ogrozil kar najširšega dostopa javnosti do teh dobrin;

14.  priporoča, naj se vsa nova avdiovizualna dela sistematično registrirajo v standardnem mednarodnem identifikatorju, kot je mednarodna standardna številka avdiovizualnega dela (ISAN) ali "Entertainment Identifier Registry" (EIDR - register za identifikacijo v zabavni industriji), da bi izboljšali identifikacijo in odkrivljivost avdiovizualnih vsebin na spletu in zagotovili medsebojno povezavo med filmskimi zbirkami in katalogi;

15.  poudarja pomen spodbujanja digitalne proizvodnje visokokakovostnih kulturnih, kreativnih in izobraževalnih vsebin, ki prispevajo h krepitvi znanja in konkurenčnosti evropske industrije na teh področjih;

16.  spodbuja raziskovanje in razvoj podpornih tehnologij, ki bi jih lahko uporabljali za vključevanje invalidov in bi lahko postali nov industrijski proizvod, ki bo služil temu namenu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

59

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Ashley Fox, Adam Gierek, Rebecca Harms, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Amjad Bashir, Soledad Cabezón Ruiz, Isabella De Monte, Francesc Gambús, Constanze Krehl, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Gesine Meissner, Clare Moody, Michèle Rivasi, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georgi Pirinski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

59

+

ALDE

Gesine Meissner, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck

ECR

Amjad Bashir, Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Evžen Tošenovský

EFDD

David Borrelli, Dario Tamburrano

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

EPP

Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Christian Ehler, Francesc Gambús, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Angelika Niebler, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Theodor Dumitru Stolojan, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

S&D

José Blanco López, Isabella De Monte, Adam Gierek, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Constanze Krehl, Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Clare Moody, Dan Nica, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Carlos Zorrinho

Greens/EFA

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Michel Reimon, Claude Turmes

1

-

EFDD

Roger Helmer

1

0

ENl

Jean-Luc Schaffhauser

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo