Postopek : 2016/2305(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0184/2017

Predložena besedila :

A8-0184/2017

Razprave :

PV 31/05/2017 - 20
CRE 31/05/2017 - 20

Glasovanja :

PV 01/06/2017 - 7.3
CRE 01/06/2017 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0234

POROČILO     
PDF 769kWORD 97k
5.5.2017
PE 597.728v03-00 A8-0184/2017

o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G

(2016/2305(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Michał Boni

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G

(2016/2305(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),

  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih (COM(2016)0589),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (COM(2016)0591),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra(1),

–  ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. februarja 2016 za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji (COM(2016)0043),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2016 (EUCO 26/16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. septembra 2013 z naslovom Odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri (COM(2013)0654),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016)0705),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0184/2017),

A.  ker bo 5G bistven gradnik gigabitne družbe, saj predstavlja standard za prihodnost mobilne komunikacijske tehnologije, in gonilo inovacij, kar bo v vse panoge prineslo korenite spremembe ter povzročilo primere nove rabe, visokokakovostne storitve in izdelke, pritoke prihodkov in poslovne modele ter priložnosti, in ker se pričakuje, da se bo zaradi tehnologije 5G povečala konkurenčnost panog in da bo prinesla zadovoljstvo potrošnikov;

B.  ker je vodilni položaj Evrope na področju tehnologije 5G bistven za gospodarsko rast in za ohranjanje svetovne konkurenčnosti, je pa za to potrebno evropsko usklajevanje in načrtovanje, in ker zaostajanje na tem področju lahko pomeni izgubo delovnih mest, inovacij in znanja;

C.  ker bodo 5G in aplikacije 5G povsem spremenili poslovne modele, saj zagotavljajo visokohitrostno povezljivost, kar bo sprožilo inovacije v vseh panogah, med drugim tudi v prometu, energetiki, financah in zdravstvu; ker si v tem pogledu Evropa ne more privoščiti, da bi zaostajala, saj bo 5G gonilo za prihodnjo rast in inovacije;

D.  ker bo arhitektura omrežij 5G v primerjavi s predhodnimi generacijami bistveno drugačna, da bi izpolnila pričakovane poslovne zahteve in zahteve glede zmogljivosti zelo visoko zmogljivih omrežij, zlasti kar zadeva latenco, pokritost in zanesljivost;

E.  ker bo arhitektura 5G privedla do večjega zbliževanja med mobilnimi in fiksnimi omrežji; ker bo zato namestitev zelo visoko zmogljivih fiksnih omrežij prispevala k povezovalnim potrebam gostega brezžičnega omrežja 5G, ki bi bilo čim bližje končnemu uporabniku;

F.  ker se bosta evropska družba in evropsko gospodarstvo v prihodnosti močno zanašala na infrastrukturo 5G, katere učinek bo daleč presegal obstoječa brezžična dostopovna omrežja, namenjena pa bo zagotavljanju visokokakovostnih in hitrejših komunikacijskih storitev, ki si jih lahko vsi privoščijo in so dostopne vedno in povsod;

G.  ker digitalizacija poteka vedno hitreje in na globalni ravni, za kar so potrebne naložbe v visokokakovostna komunikacijska omrežja s splošno pokritostjo; ker mora biti v zvezi s tem pravočasno na voljo radijski spekter, ki lahko izpolni te zahteve;

H.  ker je mobilna in brezžična povezljivost za vsakega državljana vedno pomembnejša, saj se inovativne storitve in aplikacije intenzivno uporabljajo, in ker mora v prihodnost usmerjena digitalna politika to upoštevati;

I.  ker se bodo omrežja 5G uvajala predvsem z zasebnimi naložbami in bo treba z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah ustvariti regulativno okolje, ki bo spodbujalo gotovost, konkurenčnost in naložbe; ker bo zanje treba racionalizirati upravne pogoje, na primer za uvedbo majhnih celic za strogo in pravočasno usklajevanje spektra ter razvoj zelo visoko zmogljivega omrežja, kot je trenutno predlagano v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah;

J.  ker je treba poleg javnih pobud, kot je pobuda Komisije iz leta 2013 o javno-zasebnih partnerstvih na podlagi javnega financiranja v višini 700 milijonov EUR za zagotovitev, da bi bila tehnologija 5G v Evropi na voljo do leta 2020, poskrbeti za konkurenčni trg s prihodnosti primerno zakonodajo o dostopu in usklajevanjem spektra, s čimer bi spodbudili inovacije in potrebne zasebne naložbe v infrastrukturo;

K.  ker je treba pri uvedbi 5G paziti, da bo šlo za dopolnjevanje, ne pa omejevanje drugih projektov, ki so usmerjeni v spodbujanje povezljivosti na najbolj podeželskih in odročnih predelih Evrope;

L.  ker so za izvajanje 5G in gigabitne družbe potrebni natančen časovni razpored, prihodnosti prilagojen in tehnološko nevtralen pristop na podlagi povpraševanja, ki bo temeljil na oceni za posamezne regije in panoge, usklajevanje držav članic, sodelovanje z vsemi deležniki in ustrezne naložbe, da bi izpolnili vse pogoje v določenem roku in poskrbeli, da bo to za vse državljane EU postala resničnost;

I.  Vizija 5G – zahteve po generacijskem premiku

1.  pozdravlja predlog Komisije, da bi pripravili akcijski načrt za 5G, s katerim bi Uniji zagotovili vodilno mesto pri uvajanju standardiziranih omrežij 5G v obdobju 2020–2025 kot del širše razvite strategije za evropsko gigabitno družbo, ki je tehnološko bolj konkurenčna in vključujoča; meni, da je v ta namen ustrezno usklajevanje med državami članicami nadvse pomembno, zato da bi pri uvajanju 5G preprečili podobne zamude, kot so se dogajale pri 4G in zaradi katerih je danes pokritost s 4G 86-odstotna, na podeželju pa samo 36-odstotna;

2.  poudarja, da bi lahko po navedbah Komisije na podlagi akcijskega načrta za uporabo tehnologij 5G v EU ustvarili dva milijona delovnih mest, spodbodli evropsko gospodarstvo ter se borili proti visoki stopnji brezposelnosti, zlasti med mladimi;

3.  poudarja, da so javno-zasebna partnerstva na področju 5G zdaj med najsodobnejšimi pobudami na svetu, ki so povezane s 5G in novimi aplikacijami, ki iz njega izhajajo; meni, da je glede na učinek, ki ga bo uvedba 5G imela na družbo, spodbujanje sinergij na področju raziskav in razvoja ter industrijskega razvoja sicer pozitivno, vendar bi bilo prav, da se članstvo v javno-zasebnih partnerstvih odpre tudi za potrošnike in predstavnike civilne družbe;

4.  poudarja, da ambiciozen in v prihodnost usmerjen časovni načrt za dodelitev spektra v Uniji nadvse pomemben, če želi Evropa prevzeti vodilni položaj na področju razvoja tehnologije 5G; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Komisija v sporočilu z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi, in meni, da so ti ukrepi najmanj, kar je potrebno za uspešno uvedbo 5G v Uniji;

5.  poudarja, da je treba zasebne naložbe podpreti s politiko, ki daje poudarek infrastrukturi, in z regulativnim okoljem, ki zagotavlja predvidljivost in gotovost, namenjeno pa je spodbujanju konkurence, kar bo koristilo končnim uporabnikom, ter da jih ne smejo ovirati preveč ambiciozni javni načrti, ki lahko upočasnijo uvedbo 5G;

6.  poudarja, da je na področju raziskav in razvoj v zvezi z mobilnimi komunikacijami 5G pomembno sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi ustanovami ter zasebnim in javnim sektorjem; poudarja, da javno-zasebna partnerstva na področju 5G v zvezi s tem dajejo zgled, in spodbuja Komisijo, naj v ta proces še naprej vključuje vse ustrezne panoge;

7.  meni, da bo Evropi koristil nadaljnji prehod v digitalno gospodarstvo v smislu večje pokritosti, povezljivosti in hitrosti, ter da bo prispevek digitalnega gospodarstva k skupni rasti BDP do leta 2020 znašal 40 %, pri čemer bo stopnja rasti 13-krat hitrejša kot pri celotnem BDP;

8.  pozdravlja in spodbuja srednjeročne cilje gigabitne družbe glede doseganja hitrosti omrežja v višini najmanj 100 Mbps za vse evropske potrošnike, kar bi bilo mogoče nadgraditi do 1 Gbps in dolgoročno povečati na 100 Gbps za glavna socialno-ekonomska gonila, kot so ponudniki javnih storitev, digitalno intenzivna podjetja, večja prometna vozlišča, finančne institucije, bolnišnice, šole in raziskovalne ustanove; poziva, da je treba dati prednost uvedbi povezovalne infrastrukture optičnih vlaken, konkurenci za spodbujanje naložb in visokokakovostnim izkušnjam končnih uporabnikov; želi spomniti, da Unija zaostaja pri doseganju ciljev povezljivosti iz digitalne agende za leto 2020, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče zaostajanje podeželskih in oddaljenih območij;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo povezljivost gigabitne družbe koristila čim več državljanom EU, tudi tistim, ki živijo na oddaljenih območjih;

10.  odločno podpira prizadevanja, da bi na intermodalnih poteh do leta 2025 zagotovili dostop do omrežja 5G na podlagi javnoprometnih omrežij, povezanih z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) in vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T), in pričakuje, da bo temu sledil poln dostop po vsej EU, tako v mestih kot na podeželju in v večjih turističnih središčih in znamenitostih;

11.  ugotavlja, da so še vedno potrebne nadaljnje izboljšave pri pokritosti mobilnih omrežij/LTE četrte generacije, saj Evropska unija pri tem zaostaja za ZDA, Južno Korejo in Japonsko, in da bi moral biti akcijski načrt za 5G priložnost za učenje iz napak, narejenih pri uvedbi 4G;

12.  opozarja, da bo moral biti radijski dostop v omrežju 5G zmožen delovati v zelo širokem frekvenčnem območju, od manj kot 1 GHz vse do 100 GHz, in vključevati povezljivost do 300 GHz; poudarja, da morajo frekvence od 3–6 GHz in nad 6 GHz zagotavljati izjemne hitrosti prenosa podatkov in izjemno zmogljivost na gosto poseljenih območjih; priznava, da sistemi 5G v visokofrekvenčnih pasovih potrebujejo zelo gosto omrežno infrastrukturo na podlagi dostopa malih celic do lokacij, kar bo zahtevalo izbiro v zvezi s frekvenčnimi pasovi, ki se bodo uporabljali, ali možnost delitve frekvenčnih pasov;

13.  poudarja, da sama hitrost prenosa ne bo dovolj, da bi izpolnili prihodnje povpraševanje gigabitne družbe po povezljivosti, zaradi česar bo potreben infrastrukturni cilj v zvezi z zelo visoko zmogljivimi omrežji, saj ta omrežja izpolnjujejo najvišje standarde v smislu hitrosti prenosa s strežnika in na strežnik, latence in odpornosti;

14.  poudarja, da je za odzivanje na izzive 5G potrebna skladna evropska strategija spektra, vključno z usklajenimi nacionalnimi načrti in časovnimi roki, ki obravnava človeške komunikacije, komunikacije stroj–stroj in komunikacije interneta stvari na različnih ravneh: hitrost povezave, mobilnost, latenca, splošna razširjenost, obratovalni cikel, zanesljivost, dostopnost itd., in za zagotovitev obdobja gladkega prehoda na 5G v vseh državah članicah;

15.  opozarja, da je za uvedbo brezžičnih omrežij 5G potrebna zelo visoko zmogljiva povezljivost ter prožna in učinkovita uporaba vseh razpoložljivih nestičnih delov spektra, vključno s pasom 700 MHz, za povsem različne scenarije uvedbe omrežij, za kar bo treba razviti inovativne modele licenciranja spektrov in dati jasni poudarek usklajevanju razpoložljivih frekvenčnih pasov po regijah;

16.  priznava pomen licenčnih frekvenčnih pasov za zagotovitev dolgoročnih naložb v omrežje ter boljše kakovosti storitev, in sicer prek stalnega in zanesljivega dostopa do spektra, obenem pa poudarja, da je potrebna boljša pravna varnost za nelicenčne frekvenčne pasove in različne metode deljenja frekvenčnih pasov;

17.  poudarja, da pomanjkljivo usklajevanje pomeni veliko tveganje za uvedbo 5G, saj je ustvarjanje kritične mase bistveno za privabljanje naložb in s tem za uživanje vseh koristi tehnologije 5G;

18.   ugotavlja, da bi morali imeti vsi panožni akterji enake in predvidljive konkurenčne pogoje, ki spodbujajo konkurenco, ter prožnost, da oblikujejo lastna omrežja, pri čemer sami izberejo naložbeni model in kombinacijo tehnologij, ki naj bi zagotovila popolno funkcionalnost za cilje uvedbe 5G, kot so tehnologije optičnih vlaken do doma, kabelska in satelitska tehnologija, Wi-Fi, G.fast, 2G, Massive MIMO ali druge tehnologije hitrega razvoja, pod pogojem, da bodo pomagali vsem Evropejcem, da se priključijo na zelo visoko zmogljiva omrežja; ugotavlja, da bo za uvedbo 5G potrebnih veliko več optičnih vlaken v gostejšem brezžičnem omrežju;

19.  je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti in z akcijski načrtom za 5G v Evropi, kar je vznemirljiva priložnost za države članice, da svojim kulturnim in ustvarjalnim inovatorjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, omogočijo večjo konkurenčnost na svetovnem prizorišču ter predstavitev njihovih podjetniških in inovativnih talentov;

II.  Omogočanje koristi gigabitne družbe

20.  je prepričan, da pri 5G ne gre le za evolucijo mobilnega širokopasovnega omrežja, ampak za ključno tehnologijo za omogočanje digitalnega sveta prihodnosti – za naslednjo generacijo vseprisotne zelo hitre širokopasovne infrastrukture, ki bo podpirala preobrazbo postopkov v vseh gospodarskih panogah (javni sektor, izobraževanje, zagotavljanje storitev vsebin zlitih medijev, zdravstvo, raziskave, energetika, javne storitve, proizvodnja, promet, avtomobilska industrija, avdiovizualna tehnologija, navidezna resničnost, spletne igre itd.) ter omogočala cenovno dostopne, spretne, prožne, interaktivne, zanesljive in zelo prilagojene storitve, ki bodo izboljšale življenje vseh državljanov;

21.  ugotavlja, da je razdrobljenost glede uvedbe 4G v Evropi, ki se še vedno kaže v velikih razlikah med državami članicami, kot je razvidno iz indeksa za digitalno gospodarstvo in družbo za leto 2015, privedla do pomanjkanja digitalne konkurenčnosti v odnosu do ZDA, Kitajske, Japonske, Južne Koreje in gospodarstev v vzponu; v zvezi s tem poudarja, da Evropa sicer napreduje v smislu digitalnega razvoja, vendar se hitrost upočasnjuje, kar prinaša dolgoročno tveganje za potrebne naložbe in privlačnost evropskega poslovnega okolja;

22.  želi spomniti, da bi morala uvedba 5G na koncu koristiti končnim uporabnikom in da bi morale ostati vse odločitve v zvezi z uvedbo tehnologij 5G usmerjene h glavnemu cilju, da se ponudijo cenovno dostopne, zanesljive in visokokakovostne storitve;

23.  ugotavlja, da naložbe javnega in zasebnega sektorja prinašajo multiplikacijski učinek za vse gospodarstvo in da se bo po dokončni uvedbi 5G v 28 državah članicah verjetno posredno in neposredno ustvarilo do 2,3 milijona delovnih mest;

24.  ugotavlja, da naj bi po pričakovanjih uvedba tehnologij 5G v Evropi prinesla koristi, ki bodo daleč presegale mobilno industrijo, pa tudi kaskadni učinek, ki bo do leta 2025 letno znašal 141,8 milijarde EUR;

25.  poudarja, da je uspešnost hitre uvedbe 5G po vsej EU odvisna od razvoja novih poslovnih modelov na podlagi povpraševanja; opozarja na množico pobud, katerih namen je pojasnjevanje zahtev za 5G, kar vertikalnim panogam otežuje, da bi prispevale k temu procesu; zato poudarja, da je treba vertikalne panoge dejavno in učinkovito vključiti v postopek oblikovanja zahtev;

26.  poudarja, da so poštena konkurenca in enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu nujni za uvedbo gigabitne družbe pri teh udeležencih; meni, da bi morali v zvezi s tem uporabljati „načelo enake storitve, enako tveganje, enaka pravila“;

27.  meni, da bi morale Komisija in države članice, skupaj z ustreznimi deležniki, preučiti ukrepe za to, kako spodbuditi napredne preizkuse in preizkuševališča, da bi pospešili inovacije pri aplikacijah 5G;

28.  ugotavlja, da bi morala gigabitna družba obravnavati digitalni razkorak in izboljšati uporabo interneta; ugotavlja, da so nadaljnje naložbe še vedno potrebne za uvedbo obstoječih in prihodnjih tehnologij na podeželskih in oddaljenih območjih, vključno s satelitno tehnologijo; poudarja, da je za odpravo digitalnega razkoraka na podeželskih in oddaljenih območjih potrebna pametna kombinacija zasebnih in javnih naložb; poudarja, da bi morali izkušnje iz preteklosti uporabiti za obravnavanje razlik med državami članicami, regijami ter gosto poseljenimi in oddaljenimi območji, pri tem pa podpreti uravnotežen geografski razvoj;

29.  poudarja, da digitalni razkorak obstaja med mesti in podeželjem, vendar je zelo izrazit tudi med državami članicami; v zvezi s tem poudarja pomen konkurenčnega zakonodajnega okvira in pobud, s katerimi bi spodbudili naložbe v infrastrukturo, povečali raznolikost akterjev ter okrepili evropsko usklajevanje;

30.  poudarja, da bo 5G temeljni kamen pri uresničevanju vizije mrežno povezane družbe in se bodo z njim povečale možnosti za življenje, učenje in delo v Evropski uniji, kar je osnovni pogoj za to, da bi digitalna revolucija v celoti koristila posameznikom in podjetjem;

31.  meni, da bi z omogočanjem uvedbe majhnih celic skladno z uredbo WiFi4EU prispevali k zmanjšanju digitalnega in tehnološkega razkoraka ter povečali razpoložljivost storitev 5G za vse državljane;

32.  poudarja, da mora Evropa ostati v koraku s tehnološkim razvojem in priložnostmi, ki jih ponuja učinkovitejša informacijska in komunikacijska tehnologija v podporo socialno-ekonomskemu razvoju v danes manj razvitih regijah;

33.  poudarja, da je gosto optično omrežje nepogrešljiva povezovalna infrastruktura za to, da bi v celoti izkoristili potencial storitve tehnološkega mobilnega standarda 5G;

34.  pozdravlja pobudo WiFi4EU za spodbujanje brezplačnega in univerzalnega dostopa do interneta v lokalnih skupnostih s shemo, ki jo financira EU in jo izvajajo države članice; ugotavlja, da je cilj pobude WiFi4EU spodbujati digitalno vključenost po vseh regijah prek geografsko uravnoteženega dodeljevanja sredstev ob sočasnem upoštevanju kakovosti izkušnje uporabnikov pri uporabi storitve; ugotavlja, da se hitrosti dostopa večajo in da bo morala tehnologija WLAN izpolnjevati zahteve povezljivosti med koncema, saj se uporaba na več brezžičnih napravah povečuje; meni, da potrebujemo okvir politike s posebnimi prednostnimi nalogami, da bi premagali ovire, ki jih trg sam ne more obvladati;

35.  poziva Komisijo, naj v svojem akcijskem načrtu za 5G posebno pozornost nameni notranji pokritosti glede na to, da se bodo številne aplikacije 5G uporabljale doma in v pisarnah; želi spomniti, da visokofrekvenčna omrežja ne prodrejo dovolj v stavbe; priporoča oceno dodatnih tehnologij, da bi zagotovili dobro pokritost v zaprtih prostorih, kot so Massive MIMO, notranji obnavljalniki ter visokohitrostne aplikacije WiFi (WiGig);

36.  poudarja, da je razvoj tehnologij 5G temelj za preobrazbo infrastrukture omrežij informacijske in komunikacijske tehnologije v smeri vseobsegajoče pametne povezljivosti: pametna vozila, pametna omrežja, pametna mesta, pametne tovarne, pametne uprave itd.; meni, da bodo zelo hitre širokopasovne povezave in inteligentne, učinkovite omrežne funkcije, ki omogočajo skoraj takojšnjo povezljivost med ljudmi, med človekom in strojem ter med povezanimi stroji, na novo opredelile povezljivost končnega uporabnika, ki jo bodo omogočale omrežne paradigme, kot so prepletena omrežja, hibridna omrežja, dinamično rezanje omrežja in tehnologije rešitev s programsko opremo;

37.  poudarja, da je visoka energetska učinkovitost, cilj katere je zmanjšana poraba omrežne energije, nadvse pomembna zahteva 5G; poudarja, da je ta element bistven za zmanjšanje operativnih stroškov, omogočanje omrežne povezljivosti na podeželskih in oddaljenih območjih ter trajnostno in z viri gospodarno zagotovitev omrežnega dostopa;

38.  poudarja, da je treba za uvedbo 5G precej nadgraditi fiksna omrežja in zgostiti mobilna omrežja v skladu s cilji gigabitne družbe, zlasti pri rešitvah za e-zdravstvo;

39.  poudarja, da je avdiovizualni sektor eden od ključnih dejavnikov za uspeh 5G v Evropi ter zagotavlja delovna mesta in gospodarsko rast, njegov napredek pa lahko znatno in pozitivno vpliva na vrednostno verigo v sektorju avdiovizualnih medijev, med drugim tudi na proizvodnjo, inovacije in distribucijo vsebin ter uporabniško okolje; zato poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo potrebe in posebnosti tega sektorja, zlasti tiste, ki so povezane z radiodifuzijo;

40.  poudarja, da postanejo vozila varnejša (manj nesreč), okolju prijaznejša (manj emisij) in prispevajo k predvidljivejšim potovalnim vzorcem, ko se povežejo v mrežo; zato podpira zamisel o uvedbi cilja za vso EU, da bi morala biti vsa vozila, ki so na voljo na trgu EU, opremljena s povezavo 5G in z vgrajeno opremo za pametne prometne sisteme; odločno podpira cilj, da bi reševalnim in drugim intervencijskim vozilom (policijska in gasilska vozila) z omrežno povezavo prek bazne postaje omogočili povezavo 5G, da bi imela med intervencijami stalno in nemoteno povezavo;

41.  je seznanjen s koristmi zanesljive in neprekinjene pokritosti 5G za varnost v cestnem prometu, saj omogoča povezana in digitalna sredstva nadzora, na primer pametne tahografe in e-dokumentacijo za težka tovorna vozila;

42.  meni, da bi morala tehnologija 5G omogočili nove in cenovno dostopne visokokakovostne storitve, povezati nove panoge in navsezadnje izboljšati uporabniško izkušnjo za vse naprednejše in zahtevnejše digitalne uporabnike; poudarja, da lahko tehnologija 5G ponudi rešitve za pomembne družbene izzive, saj lahko pomembno zmanjša porabo energije pri mobilnih napravah in ima potencial, da preoblikuje panoge, kot sta zdravstvo in promet;

43.  pozdravlja sklad za širokopasovno povezovanje Evrope, ki je sklad za širokopasovno infrastrukturo, v katerem so lahko udeležene nacionalne spodbujevalne banke ali institucije in zasebni vlagatelji, kar bo korak naprej pri zagotavljanju naložb v infrastrukturo na slabo oskrbljenih, manj poseljenih, podeželskih in oddaljenih območjih;

44.  meni, da sta razvoj in izboljšanje digitalnih spretnosti nadvse pomembna in bi morala potekati prek velikih naložb v izobraževanje – vključno s poklicnim, podjetniškim in nadaljnjim izobraževanjem, pa tudi preusposabljanjem – ter prek celovite udeležbe vseh pomembnih deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, pri čemer obstajajo trije cilji: ohraniti in ustvariti tehnološka delovna mesta z usposabljanjem visokokvalificiranih delavcev, podpirati državljane pri prevzemanju nadzora nad svojim digitalnim obstojem, in sicer z zagotovitvijo potrebnih orodij, ter odpraviti digitalno nepismenost, ki povzroča digitalni razkorak in izključenost;

45.  meni, da bi morala Unija v partnerstvu z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT Digital) oblikovati in dati na voljo učne načrte za razvoj spretnosti 5G, s poudarkom na zagonskih podjetjih ter malih in srednjih podjetjih, da bi ta imela korist od uvedbe 5G;

46.  poudarja, da bo razvoj omrežij 5G spodbudil hitre tehnološke spremembe, kar bo omogočilo popoln razmah digitalne panoge, pametne tehnologije, interneta stvari ter naprednih proizvodnih sistemov;

47.  poudarja, da je tehnologija 5G pomembna za to, da bi Evropa prevzela vodilni položaj pri zagotavljanju vrhunske raziskovalne infrastrukture, s čimer bi postala središče za odlične raziskave;

III.  Pristop politike

48.  pozdravlja pobudo Komisije za okrepitev naložbenega načrta za Evropo z instrumenti za financiranje (EFSI, IPE), ki so določeni za financiranje strateških ciljev gigabitne povezljivosti do leta 2025;

49.  poudarja, da je treba vse odločitve, povezane z digitalnim enotnim trgom, vključno z dodelitvijo spektra, cilji povezljivosti in uvedbo 5G, oblikovati na podlagi prihodnjih potreb in tega, kako se bo trg razvijal naslednjih 10–15 let; v zvezi s tem poudarja, da bo uspešna uvedba 5G bistvena za gospodarsko konkurenčnost, kar je mogoče doseči le z daljnovidno evropsko zakonodajo in usklajevanjem politik;

50.  poudarja, da bi morale biti politike o gigabitni družbi in 5G sorazmerne, pogosto revidirane in v skladu z „inovacijskim načelom“, da bi se morebitni učinki na inovacije upoštevali pri oceni učinka;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru priprav naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027 in zlasti naslednjega okvira za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije zagotovi, vzdržuje in razvije dolgoročno financiranje akcijskega načrta za 5G ter posodobitev omrežja na ustrezni ravni; poudarja, da je na področju raziskav in razvoja v zvezi z mobilnimi komunikacijami 5G pomembno sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi ustanovami ter zasebnim in javnim sektorjem; poudarja, da javno-zasebna partnerstva na področju 5G v zvezi s tem dajejo zgled; poudarja, da bodo po ocenah Komisije za uresničitev ciljev glede povezljivosti v naslednjih desetih letih potrebne naložbe v višini 500 milijard EUR, čeprav ocenjuje tudi, da je to za 155 milijard EUR premalo; zato meni, da si je treba prizadevati predvsem za zagotovitev zadostnih naložb v izvajanje digitalne infrastrukture, ki jih spodbudi konkurenca, saj je to nujno, da bi lahko državljani in podjetja izkoristili prednosti razvoja tehnologije 5G;

52.  poziva vse države članice, naj hitro začnejo izvajati določbe Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(4), da bi zagotovili ustrezno raven varnosti in da bi bil ta načrt učinkovit in trajnosten;

53.  meni, da najboljša pot v gigabitno družbo temelji na pristopu, ki je prilagojen prihodnosti, spodbuja konkurenco in je tehnološko nevtralen, podpirajo pa ga najrazličnejši naložbeni modeli, kot je javno-zasebni model ali sovlaganje; ugotavlja, da lahko sovlaganje in druge oblike skupnih naložb ter dolgoročnih komercialnih ureditev dostopa za zelo visoko zmogljiva omrežja prispevajo k združevanju sredstev, omogočijo uporabo različnih prožnih okvirov in znižajo stroške uvedbe;

54.  poziva države članice, naj akcijski načrt za 5G izvajajo v celoti s skladnimi, vključujočimi in pravočasnimi ukrepi na regionalni in mestni ravni, da bi podprle in spodbudile medpanožne inovacije ter okrepile okvir gospodarskega sodelovanja za celotno industrijo;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo pobudo pri spodbujanju medsektorske, večjezikovne in čezmejne interoperabilnosti 5G ter podpiranju zasebnosti prijaznih, zanesljivih, in varnih storitev, saj industrija in družba na splošno postajata vedno bolj odvisni od digitalne infrastrukture za podjetja in storitve, ter naj upoštevajo posebne gospodarske in geografske nacionalne razmere kot sestavni del skupne strategije;

56.  poziva k okrepitvi prizadevanj za standardizacijo, da bi zagotovili vodilno vlogo Evrope pri določanju tehnoloških standardov, ki omogočajo uvedbo omrežij in storitev 5G; meni, da bi morali imeti evropski organi za standardizacijo pri tem posebno vlogo; ugotavlja, da mora vsak sektor pripraviti svoj načrt za standardizacijo, in sicer na podlagi postopkov pod okriljem industrije, ter si pri tem močno prizadevati za doseganje skupnih standardov, ki bi lahko postali svetovni standardi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo naložbe v raziskave in razvoj ter evropsko standardizacijo;

57.  poudarja, da bi lahko s 5G revolucionarno spremenili dostop do vsebin in njihovo širjenje ter bistveno izboljšali uporabniško izkušnjo, obenem pa omogočili razvoj novih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin; v zvezi s tem poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za boj proti piratstvu in celovit pristop za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, da se ustvarijo preproste poti do zakonitih vsebin za potrošnike;

58.  izrazito spodbuja večje eksperimentiranje s tehnologijo 5G; podpira razvoj celostnih rešitev in testov, ki jim sledijo medpanožni preizkusi pilotnih projektov velikega obsega v odziv na povpraševanje po storitvah v gigabitni družbi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj nelicenčnih frekvenčnih pasov, da bi spodbudili preskuse, ki jih izvaja industrija; poziva Komisijo, naj preuči oblikovanje konkretnega in privlačnega cilja kot okvira za eksperimentiranje zasebnega sektorja s tehnologijo in izdelki 5G;

59.  poudarja, da je treba upoštevati smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP), ki jih je uradno priznala Svetovna zdravstvena organizacija, da bi preprečili nedoslednosti in razdrobljenost ter zagotovili skladne pogoje uvedbe brezžičnega omrežja na evropskem enotnem digitalnem trgu;

60.  poudarja, da so za razvoj gigabitne družbe potrebna jasna in skupna pravila EU, ki bodo usmerjena v prihodnost in naklonjena konkurenci, da bi spodbudili naložbe in inovacije ter ohranili cenovno dostopnost in izbiro potrošnikov; poudarja, da prinaša konkurenca na podlagi infrastrukture potencial za učinkovitejše predpise, hkrati pa omogoča pravično dolgoročno donosnost naložb; spodbuja države članice, naj poenostavijo upravne postopke za dostop do fizične infrastrukture;

61.  poudarja, da je treba oblikovati inovacijam prijazno okolje za digitalne storitve, zlasti na področju velepodatkov in interneta stvari, s čimer bi razširili izbiro za potrošnike, obenem pa povečali zaupanje in spodbujali uporabo digitalnih storitev prek učinkovitih in racionaliziranih pravil ter se osredotočili na potrebe uporabnikov in značilnosti storitev, ne glede na vrsto ponudnika;

62.  poudarja, da je treba nacionalne širokopasovne načrte pregledati in po potrebi podrobno spremeniti ter se pri tem posvetiti vsem območjem 5G, ohraniti večtehnološki in konkurenčen pristop, podpirati regulativno varnost ter kar najbolj povečati obseg inovacij in pokritosti, pri čemer bi bil eden od ciljev premostitev digitalnega razkoraka;

63.  poziva Komisijo, naj preuči nacionalne širokopasovne načrte, da bi opredelila vrzeli, in oblikuje priporočila za posamezne države za nadaljnje ukrepanje;

64.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev sodelovalne širokopasovne platforme, da bi zagotovili udeležbo na visoki ravni, ko gre za javne in zasebne subjekte ter lokalne in regionalne organe;

65.  poudarja, da je zagotavljanje dostopa do interneta ter hitre in zanesljive internetne povezljivosti z nizko stopnjo zakasnitev in trepetanja ključno za digitalizacijo procesov in vrednostne verige v turizmu, kot tudi za razvoj in uporabo prometnih tehnologij, kot so kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), rečne informacijske storitve (RIS) in evropski sistemi za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

66.  opozarja, da bi imel konkurenčen dostop do rešitev 5G veliko korist za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj podrobno opredeli svoje akcijske načrte za lažjo udeležbo malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij pri preskušanju tehnologije 5G ter naj jim omogoči dostop do sodelovalne širokopasovne platforme 5G;

67.  podpira pobude na ravni EU za zagotovitev večjega usklajevanja spektra med državami članicami in dolgo trajanje licence, s čimer se bosta povečali stabilnost in gotovost naložb; ugotavlja, da je treba odločitve o teh vprašanjih sprejeti v vseh državah članicah hkrati, da bi sprejeli zavezujoče smernice o posameznih pogojih postopka dodelitve, kot so roki za dodelitev spektra, deljenje spektra ter skupno organizirane dražbe, s ciljem spodbujanja vseevropskih omrežij; poudarja, da je konkurenčni značaj trgov mobilnih telekomunikacij v Evropski uniji bistven za generacijski premik na 5G;

68.  poziva EU, naj uskladi prizadevanja v okviru Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), zato da bi zagotovili skladno politiko EU; poudarja, da je treba potrebe glede evropskega usklajevanja spektra za 5G po letu 2020 dokončati pred Svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2019 (WRC-19), pri tem pa ustrezno zaščititi obstoječe storitve, na katere se zanašamo danes, ter v skladu s sklepi, sprejetimi na konferenci WRC-15;

69.  poudarja, da bi morala biti opredelitev zelo visoko zmogljivih omrežij iz Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, pod pogojem, da te tehnologije zadovoljujejo potrebe po kakovosti omrežnih storitev, ki jih bodo industrijske aplikacije in aplikacije potrošnikov potrebovale v prihodnje;

70.  poziva Komisijo, naj vzpostavi letno pregledovanje napredka in pripravi priporočila glede akcijskega načrta za 5G ter obvesti Parlament o rezultatih;

°

°  °

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1)

UL L 81, 21.3.2001, str. 7.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.

(3)

UL L 179, 29.6.2013, str. 1.

(4)

UL L 194, 19.7.2016, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Zamisel za razvoj gigabitne družbe temelji na priložnostih, ki jih ponuja uvedba rešitev 5G. 5G odpira novo poglavje v digitalnem svetu z oblikovanjem novih visoko zmogljivih omrežij, vključno z visokokakovostnimi in zelo zmogljivimi omrežji. Infrastruktura, ki ponuja nove možnosti povezljivosti, postane dejavnik omogočanja.

Za razvoj infrastrukture 5G pa obstaja nekaj pogojev. Z naložbam prijaznim regulativnim okoljem je treba zagotoviti pravno varnost, preglednost, enakost in poenostavitev pravil, ki so ključna za sedanje in prihodnje elektronske komunikacije. V konkurenco na podlagi infrastrukture morajo biti vključeni vsi možni partnerji, ki se potegujejo za naložbe v okviru prožnih, poslovno učinkovitih modelov sovlaganja. Treba je uskladiti dodeljevanje spektra, da bi zagotovili dosledno odločanje in rešitve. Poleg tega so potrebna usklajena prizadevanja po vsej Uniji za obvladovanje dostopnosti frekvence 700 MHz in frekvenc od 1–100 GHz na dolgi rok. Potrebna je pripravljenost za prizadevanja za standardizacijo in interoperabilnost v skupnem okviru za vse države članice EU. Poleg tega morajo biti številne industrije pripravljene razviti lastne načrte, da bi prilagodile tehnične zahteve za povezljivost in komunikacije 5G. Polni potencial 5G je mogoče uresničiti le, če se vzpostavijo tesna partnerstva z „vertikalnimi“ panogami. Nujno se moramo naučiti, kako v industrijskih postopkih delovati bolj sistematično.

Za razvoj 5G obstajajo nekatera ključna gonila, kot je razumevanje narave gospodarskih prednosti in posameznih koristi, ki jih prinaša uvedba 5G. Te koristi vključujejo razvoj interneta stvari, avtonomna vozila, širjenje e-zdravstva in telemedicine (kar bo prispevalo k resnični spremembi paradigme v zdravstvu), povsem nove priložnosti za poučevanje in učenje zaradi možnosti uporabe orodij navidezne resničnosti pri izobraževanju, nove modele zabave, možne dosežke pametnih mest in nove možnosti digitalnega kmetovanja. Z uvedbo 5G se bodo odprle možnosti za nove izdelke in storitve, ki bodo prijaznejši uporabnikom in prilagojeni njihovim potrebam, zato se bo zadovoljstvo potrošnikov povečalo. Rast je gonilo povpraševanja. Zaradi povpraševanja bodo naložbe v 5G dolgoročno bolj dobičkonosne, zagotovljena pa bo tudi ustrezna raven donosnosti.

Jasno je, da se bodo zaradi novih infrastrukturnih možnosti, vključujoče narave te infrastrukture in povpraševanja po infrastrukturi 5G spremenili družbeni odnosi, potrebna pa bodo tudi nova znanja in spretnosti. Glede na to je treba upoštevati tudi izobraževalno razsežnost uvedbe 5G.

Evropa ima s 5G odlično priložnost, da povsem spremeni industrijsko pokrajino telekomunikacij. Smo na pragu zanimivih novosti. Pričakujem, da bo industrija EU kot celota spodbudila ambiciozne spremembe v tehnologiji 5G in pripravo načrta za uvedbo 5G.

Komisija je predlagala dobro zasnovano agendo, časovni razpored in konkretne ukrepe. V bližnji prihodnosti bo odobren Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah. Bistveno pa je, da v postopku sodelujejo vsi deležniki. Države članice morajo biti pripravljene sodelovati v jasnih, skupnih in usklajenih postopkih odločanja. Brez novih, pravočasno sprejetih nacionalnih širokopasovnih načrtov ni mogoče začeti naložb ter razvijati tehnologij in rešitev, zlasti uporabe rešitev z optičnimi vlakni pri 5G. Če EU na Svetovni konferenci o radiokomunikacijah ne bo izvajala dejavnega in doslednega pritiska, bo težko doseči zadovoljive odločitve glede dostopnosti frekvenc giga. Brez sodelovanja med Komisijo, državami članicami, predstavniki podjetij in Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) bomo izgubili možnost, da bi uskladili postopek dodeljevanja spektra. Brez sodelovanja med institucijami EU, vladami ter lokalnimi in regionalnimi organi ni možnosti za naložbe v vključujočo infrastrukturo s polnim dostopom do zelo visoko zmogljivih omrežij 5G za vse, vključno s prebivalci oddaljenih in podeželskih območij. Brez ustreznega sodelovanja javnosti ter nacionalnega in evropskega financiranja akcijskega načrta za 5G, tako od tega trenutka kot tudi po letu 2020 z novim večletnim finančnim okvirom, bo navedene cilje težko doseči.

Bistveno je, da se analizirajo in ustrezno določijo vsi pogoji, ki so potrebni za popolno uvedbo 5G do leta 2025.

Prav tako je pomembno uskladiti prizadevanja vseh deležnikov, zato da bi dosegli cilje 5G. Jasno je, da bo ustrezna izvedba vseh ukrepov in dejavnosti akcijskega načrta za 5G evropskemu gospodarstvu in vsem evropskim državljanom prinesla številne koristi.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (23.3.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G

(2016/2305(INI))

Pripravljavec mnenja: Antonio López-Istúriz White

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je ta pobuda del treh strateških ciljev povezljivosti, ki jih je Komisija določila za leto 2025, in da je vzpostavitev primernega ekosistema za razvoj močne evropske gigabitne družbe s pravočasno uporabo tehnologij 5G in če bodo države članice spoštovale obveznost zagotavljanja univerzalne storitve najbolj vključujoč in učinkovit način za vzpostavitev enotnega digitalnega trga, saj lahko visokohitrostna širokopasovna povezava zmanjša digitalno vrzel in spodbuja splošno rast, zlasti na podeželju, tako da vzpostavlja potrebna orodja za vključevanje v dobo interneta stvari (IoT – Internet of Things) z enako hitrostjo kot v mestih, kar bo milijonom senzorjev in vsem vrstam naprav zagotovilo možnost internetne povezave in energijske učinkovitosti;

2.  opozarja, da je treba zapolniti digitalno vrzel, ki jo predstavlja razkorak v povezljivosti med podeželskimi in mestnimi območji, med majhnimi in velikimi podjetji, med ljudmi iz različnih socialno-ekonomskih slojev ter med generacijami;

3.  zlasti poudarja, da si EU ne more privoščiti, da bi zamudila priložnosti za zagotovitev povezave podeželju, ki močno zaostaja glede na rezultate indeksa za digitalno gospodarstvo in družbo (DESI) – širokopasovna povezava je na voljo 71 % evropskim domovom, a le 28 % na podeželju, mobilna širokopasovna povezava (4G in druge) pa 86 % evropskim domovom, a le 36 % na podeželju;

4.  poudarja, da je treba dodati četrti cilj, da bi ta tehnologija lahko imela celovit učinek na naše gospodarstvo in da ne bi zamudili priložnosti, in sicer: zapolniti digitalno vrzel in preprečiti nastanek novih vrzeli, zato bi morale države članice in Komisija preučiti nove možnosti financiranja, da bi glavnih socialno-ekonomskih gonilnih silah (šole, univerze, javna uprava) dosegli povezave s hitrostjo prenosa podatkov s strežnika vsaj 100 Mbps in visoko hitrostjo prenosa podatkov na strežnik ter majhnimi zakasnitvami in neprekinjeno pokritostjo;

5.  pozdravlja namero Komisije, da bo z državami članicami in industrijo na prostovoljni ravni določila skupen časovni načrt za začetek delovanja zgodnjih omrežij 5G do leta 2018 in začetek delovanja povsem komercialnih storitev 5G v Evropi do leta 2020;

6  obžaluje, da se je EU na tehnologijo 4G odzvala počasi v primerjavi z drugimi regijami v svetu, ki so na tem področju prevzele vodilno vlogo in zdaj uživajo vse s tem povezane koristi;

7.  poudarja, da se je izredno pomembno učinkovito odzvati v zgodnjih fazah tehnologije 5G, da bi okrepili konkurenčnost evropskih podjetij, predvsem malih in srednjih podjetij, saj lahko prevzem vodilne svetovne vloge pri njenem uvajanju evropski industriji potencialno prinese zelo velike koristi;

8.  meni, da je zato potrebna celovita evropska strategija, politike in pravila pa morajo biti usmerjeni navzven in v prihodnost ter spodbujati naložbe in inovacije, s tržno usmerjenim pristopom, ki zagotavlja ustrezno okolje za naložbe, ki spodbuja konkurenco, v povezavi z davčnimi politikami, ki spodbujajo uvedbo tehnologije 5G, hkrati pa priznavajo, da je konkurenca glavna gonilna sila za naložbe, ki bodo spodbudile inovacijo in nove storitve ter na koncu ustvarile posodobljeno evropsko infrastrukturo, ki je v korist potrošniku, ter da bo daljša veljavnost licenc za spekter ključnega pomena pri zagotavljanju potrebnih naložb v novo infrastrukturo, ki je potrebna za podporo omrežjem G5;

9.  ugotavlja, da izgradnja infrastrukture za povezave potencialno vključuje visoke stroške, vključno z upravljanjem, načrtovanjem, dovoljenji in v njenem primeru pridobivanjem nepremičnin, zlasti za lokalne ponudnike ter ponudnike, ki so mala in srednja podjetja, ter priznava predlog Komisije o WiFi4U, ki bi zainteresiranim lokalnim oblastem omogočil možnost financiranja, da bi ponudile brezplačne povezave Wi-Fi v javnih zgradbah, zdravstvenih centrih, parkih in na javnih trgih ter v njihovi bližini; meni, da je treba v državah članicah uskladiti politike tehnologije G5 in digitalne politike s politikami načrtovanja na nacionalni in lokalni ravni, da bi zagotovili hitro in nizkocenovno vzpostavitev omrežij mobilne telefonije;

10.  poudarja pomen satelitskih komunikacij pri zagotavljanju vseprisotnega in univerzalnega dostopa do omrežij 5G, predvsem v oddaljenih območjih, ki jih bodo dopolnjevalo evropska prizemno omrežje iz optičnih vlaken;

11.  pozdravlja sklad za širokopasovno povezovanje Evrope, ki je sklad za širokopasovno infrastrukturo, v katerem so lahko udeležene nacionalne spodbujevalne banke ali institucije in zasebni vlagatelji, kar bo korak naprej pri zagotavljanju naložb v infrastrukturo na slabo oskrbljenih, manj poseljenih, podeželskih in oddaljenih območjih;

12.  poudarja, da morajo pri razvoju tehnologij G5 države članice ubrati dosleden evropski pristop in da je treba uporabiti pristop z več deležniki, saj vzpostavitev delujočega notranjega trga za standardne proizvode in storitve G5 zahteva obsežno usklajevanje;

13.  poudarja, da je pravočasno sprejetje Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah bistveno za zagotovitev pravne varnosti in predvidljivosti za ponudnike telekomunikacijskih storitev; poudarja, da bi moral zakonik spodbuditi (infrastrukturno) konkurenco;

14.  poziva Komisijo, naj preuči nacionalne širokopasovne načrte, da bi opredelila vrzeli, in oblikuje priporočila za posamezne države za nadaljnje ukrepanje;

15.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno in dosledno strategijo za financiranje tehnologije G5, ki celovito uporablja potencial in sinergije obstoječih programov, kot so Obzorje 2020, EFSI in IPE, ki spodbuja zasebne naložbe, tudi kapital za posebno tveganje in konzorcije, in ki izkorišča možnosti drugih virov, kot so javno-zasebna partnerstva v sektorju IKT, kot je partnerstvo 5G, da bi podprli projekte na področju povezljivosti in tehnološki razvoj, ki bi lahko pomagali premostiti digitalno vrzel in ohraniti ter razviti financiranje za akcijski načrt 5G v okviru priprav naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027;

16.  v zvezi s tem poziva operaterje, naj povečajo naložbe v infrastrukturo, da bi izboljšali povezljivost, zlasti na manj razvitih podeželskih območjih, ter povečali pokritost s tehnologijo G5, ob upoštevanju, da Komisija ocenjuje, da so za uvedbo te tehnologije potrebne naložbe v višini 500 milijard EUR, da bi dosegli cilje povezljivosti, za kar bo najverjetneje primanjkovalo 155 milijard EUR naložb;

17.  poudarja, da morajo države članice uporabljati pravila, dogovorjena v EU, za dodeljevanje novih frekvenc v pasu 700 MHz za brezžično širokopasovno povezavo in da mora EU imeti usklajeno politiko frekvenčnega spektra, v okviru katere bo dodeljevala dovolj dolgotrajne licence, da se zagotovi predvidljivost donosnosti naložb ter da se hkrati vzpostavi sistem izdajanja licenc, ki spodbuja souporabo spektra pri ustreznih visokih frekvencah in razvoju prihodnjih aplikacij;

18.  poudarja, da je za uvedbo tehnologije 5G strateško pomembno, da se doseže dogovor o uskladitvi vseh frekvenčnih pasov pod in nad 6 GHz, in da je ta dogovor treba doseči do konca leta 2017, da bodo predvideni frekvenčni pasovi za 5G na voljo pred svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2019;

19.  poudarja, da nizkofrekvenčni pasovi, kot je 700 MHz, sicer lahko pokrivajo obsežna območja prek oddajnih stolpov in pomagajo doseči boljšo pokritost na podeželju, vendar ti pasovi sami ne omogočajo širokopasovne uporabe, zato podpira usklajen pristop Komisije za prerazporeditev v okviru radijskih pasov UHF (300 MHz do 3 GHz) ter v drugih pasovih;

20.  poudarja, da je vzpostavitev odprtih in interoperabilnih standardov za omrežja G5 in naprave interneta stvari, usposobljene za tehnologijo 5G, bistvenega pomena za hitro uvedbo interneta stvari, ter poziva vse deležnike, tako javne kot zasebne, kot so proizvajalci, operaterji, regulativni organi in znanstvena skupnost, naj delajo v tej smeri, da bodo standardi za prihodnja omrežje 5G široko sprejeti in uveljavljeni v industriji;

21.  meni, da bi bilo treba spodbujati sistem od spodaj navzgor in da mora vsak sektor pripraviti svoj načrt za standardizacijo, in sicer na podlagi postopkov pod okriljem industrije, ter si pri tem močno prizadevati za doseganje skupnih standardov, ki bi lahko postali svetovni standardi;

22.  opozarja, da je treba še naprej ozaveščati javnost glede prednosti uporabe interneta za državljane in podjetja, saj krepi gospodarske in družbene priložnosti ter je orodje, ki lahko spodbuja vključevanje in ustvarja več možnosti za manj razvita območja; opozarja tudi, da bodo v številnih sektorjih poslovni modeli imeli koristi od sprememb, povezanih s tehnologijo G5, ki bo povečala učinkovitost ter omogočila ponudbo novih visokokakovostnih storitev, povezala nove industrije, podpirala sodelovanje in oblikovanje partnerstev med telekomunikacijskimi operaterji in vertikalnimi industrijami ter izboljšala uporabniško izkušnjo za vse bolj dobro podkovane in zahtevne digitalne uporabnike;

23.  poudarja, da si še vedno ni mogoče niti zamisliti vseh možnosti, ki jih tehnologija računalništva v oblaku, velepodatki in internet stvari omogočajo za rast in delovna mesta ter za boljše življenje vseh državljanov – seveda pod pogojem, da bo povsod na voljo zanesljiva povezljivost;

24.  se zaveda, da so omrežja 4G premalo zmogljiva zaradi vala povezljivosti, ki bo v naslednjih nekaj letih preplavil milijone naprav (stroje, robote, brezpilotne zrakoplove, avtomobile, nosljivo tehnologijo, naprave in senzorje), ter je tudi zaskrbljen, da bi EU brez sodobnih digitalnih omrežij in infrastrukture, ki bi zagotavljala prizemno in mobilno visokokakovostno in hitro povezljivost, utegnila pri privabljanju naložb in ohranjanju znanja zaostati za drugimi regijami ter bi tako izgubila konkurenčno prednost, zato poziva k pospešitvi razvoja digitalnih omrežij in infrastrukture, zlasti na podeželju;

25.  meni, da je razvoj digitalnih znanj in spretnosti nujen, da bi preprečili izključenost, odpravili digitalno nepismenost ter preprečili nastajanje digitalnih vrzeli, ter da je to treba storiti s formalnim in neformalnih izobraževanjem, na eni strani je treba v partnerstvu z Evropskim inštitutom za digitalne inovacije in tehnologijo oblikovati učne načrta, ki upoštevajo primere dobre prakse v državah članicah, na drugi pa bi bilo treba pobude dopolnjevati s podporo civilni družbi s poudarkom na pomenu zagotavljanja dostopa do tehnologije v izobraževalne namene;

26.  poudarja, kako pomembno je, da so podjetja povezana s prehodom na gigabitno družbo; z namenom spodbujanja naložb v učinkovitejše omrežje podpira poudarek na infrastrukturni konkurenci ter poudarja vlogo nacionalnih regulativnih organov pri nadzoru v uvajalni fazi in v fazi komercialnega zagona;

27.  vztraja, da ni nujno samo pospeševati naložb v raziskave in inovacije na področju tehnologije 5G, temveč je treba tudi razvijati učinkovitejše načine za hitro uvajanje rezultatov raziskav in inovacij na trg;

28.  ponovno izraža prepričanje, da je nujno potrebna evropska standardizacija tehnologij 5G, da bi preprečili njihovo fragmentacijo, ki bi ovirala interoperabilnost, ter poudarja, da bi morala Evropa ohraniti svojo osrednjo vlogo v mednarodnem sistemu in da bi bilo treba tudi na mednarodni ravni spodbujati evropske standarde, oblikovane z dejavno udeležbo vseh deležnikov; ponovno pa tudi poudarja, da bi morali biti za pravočasen začetek trženja tehnologij 5G začetni globalni standardi 5G na voljo do konca leta 2019;

29.  opozarja, da je treba še naprej ozaveščati javnost glede koristi interneta za državljane in podjetja, saj povečuje gospodarske in družbene priložnosti ter je orodje, ki lahko spodbuja vključevanje in ustvarja več možnosti za manj razvita območja Unije;

30.  poudarja, da bi lahko po navedbah Komisije na podlagi akcijskega načrta za uporabo tehnologij 5G v EU ustvarili dva milijona delovnih mest, spodbodli evropsko gospodarstvo ter se borili proti visoki stopnji brezposelnosti, zlasti med mladimi;

31.  se zavzema, da bi pri merjenju učinka tehnologije presegli uporabo zgolj ekonomskih kazalnikov in sliko dopolnili še s socialno-ekonomskimi kazalniki;

32.  ugotavlja, da je potrebno tesno sodelovanje vseh deležnikov, od institucij EU do držav članic in evropskih regij, od zasebnega sektorja in industrije do civilne družbe, pri čemer je treba predvsem upoštevati posebne potrebe civilnodružbenih akterjev glede finančnih razmer in kadrovskih virov, da bi lahko razvili skupno in enotno vizijo, ki bo temeljila na ideji, da imajo digitalne tehnologije in komunikacija potencial za boljše življenje za vse nas;

33.  priporoča, naj Komisija uvede letni pregled napredka in pripravi priporočila za poročanje o akcijskem načrtu za 5G ter obvesti Parlament o rezultatih;

34.  ponovno izraža prepričanje, da se lahko močnejši in dinamični notranji trg vzpostavi samo s trdno in trajnostno rastjo in večjo zaposlenostjo ter da bomo rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest najhitreje dosegli z dokončanjem uspešnega enotnega digitalnega trga.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Nicola Danti, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Marcus Pretzell, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Pascal Arimont, David Coburn, Edward Czesak, Arndt Kohn, Julia Reda, Ulrike Trebesius, Sabine Verheyen

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Dita Charanzová, Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic

ECR

Edward Czesak, Vicky Ford, Ulrike Trebesius, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Marco Zullo

ENF

Marcus Pretzell

PPE

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Ildikó Gáll-Pelcz, Antonio López-Istúriz White, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Sabine Verheyen, Ivan Štefanec, Mihai Ţurcanu

S&D

Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Arndt Kohn, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler

3

-

EFDD

David Coburn, Robert Jarosław Iwaszkiewicz

ENL

Mylène Troszczynski

2

0

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Julia Reda

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za promet in turizem (12.4.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G

(2016/2305(INI))

Pripravljavec mnenja: Kosma Złotowski

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije „Akcijski načrt za 5G v Evropi“, s katerim naj bi okrepili evropsko digitalno gospodarstvo in konkurenčnost v zvezi z enotnim digitalnim trgom;

2.  vztraja, da je v aktualni mednarodni tehnološki tekmi za ohranitev konkurenčnosti in blaginje EU ter za izkoriščanje potenciala za inovacije in spremembe v prometnem sektorju nujno treba vzpostaviti dinamično evropsko gigabitno družbo;

3.  poudarja, da se bo moral evropski prometni sektor za ohranitev svoje konkurenčnosti hitro prilagoditi novim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, spreminjajoči se vzorci mobilnosti, digitalizacija in vse večja pričakovanja potrošnikov; se strinja, da je uvedba omrežij 5G osnovni pogoj za razvoj obstoječih, novih in inovativnih poslovnih modelov in ustvarjanje gospodarskih in družbenih priložnosti, ob hkratnem spodbujanju vključevanja in ustvarjanja več možnosti za manj razvita območja EU v prometnem in turističnem sektorju; s tem v zvezi želi spomniti, da je treba še naprej ozaveščati javnost o koristih uporabe interneta za potnike;

4.  poudarja, da je učinkovito izkoriščanje potenciala zelo visoko zmogljivih internetnih omrežij brez prekinitev, vključno s čezmejnimi omrežji, ključnega pomena za proces digitalizacije prevoznih in turističnih storitev, uvedbo integriranega izdajanja vozovnic in široko uporabo inovativnih načinov prevoza ljudi in blaga, npr. z vse bolj povezanimi in avtonomnimi vozili ali brezpilotnimi zrakoplovi; ugotavlja, da omrežja 5G lahko prispevajo tudi k razvoju novih razvedrilnih modelov, s tem pa popestrijo turistično ponudbo EU in jo napravijo privlačnejšo; ugotavlja, da bo 5G omogočal nove visokokakovostne storitve in bo izboljšal izkušnjo potnikov za uporabnike digitalnih storitev, na primer tiste, ki uporabljajo spletne platforme za prevozne in turistične storitve;

5.  izraža zaskrbljenost, ker EU zaostaja za Severno Ameriko in deli azijsko-pacifiške regije pri uporabi omrežij 5G; je zaskrbljen tudi, ker iz trenutno razpoložljivih podatkov izhaja, da nobena od 28 držav članic ni dosegla cilja iz digitalne agende o 100 % pokritosti s hitrim in ultrahitrim omrežjem; poudarja, da je povprečna pokritost z dostopovnim omrežjem naslednje generacije v nekaterih državah članicah manj kot 25-odstotna;

6.  obžaluje, da sedanja generacija 4G še vedno zaostaja za predvideno uvedbo, zlasti na podeželju; ugotavlja, da bi morala Komisija v svojem akcijskem načrtu za uvedbo infrastrukture 5G zagotoviti ustrezna orodja, da ne bi ponavljali preteklih napak;

7.  meni, da informacijsko-komunikacijska tehnologija ter hitrost njenega razvoja zelo močno vpliva na gospodarstvo, pa tudi na vso družbo; meni, da imata informacijsko-komunikacijska in digitalna tehnologija velik potencial, saj lahko izboljšata dostop državljanov do javnih storitev, kot je prevoz; meni pa, da ne bi smeli spregledati velikih in neizogibnih izzivov, ki ga napredek na teh področjih prinaša za vso družbo, zlasti glede organizacije dela, pravic delavcev in varnosti ljudi;

8.  poziva države članice, naj akcijski načrt za 5G vzamejo za vodilo pri oblikovanju zakonika o elektronskih komunikacijah (ECC), zlasti glede sodelovanja pri upravljanju spektra in dodatnih naložb v omrežno infrastrukturo; poudarja, da je konkreten napredek pri razvoju evropske gigabitne družbe mogoč le ob ustrezni visoki ravni naložb v omrežno infrastrukturo v vseh državah članicah ter tako zagotoviti stabilno, varno in zanesljivo digitalno infrastrukturo za vse načine prevoza ne glede na velikost ali lokacijo; dvomi, da bodo modeli financiranja, ki temeljijo izključno ali predvsem na investicijskih skladih, zadostovali za potrebno nadgradnjo infrastrukture ali pomagali odpraviti sedanje pomanjkljivosti v razvoju omrežne infrastrukture in izravnati razlike v razpoložljivosti visoko zmogljivih internetnih povezav na obmejnih in oddaljenih območjih, v najbolj oddaljenih regijah in na nemestnih območjih;

9.  poziva k dodelitvi več sredstev za vzpostavitev ambiciozne in skladne strategije za financiranje 5G in k celovitemu izkoristku potenciala in sinergije obstoječih skladov za spodbujanje novih naložb; pozdravlja sklad za širokopasovne povezave ter poziva Komisijo, naj zagotovi, ohrani in še naprej razvija financiranje za akcijski načrt za 5G ob upoštevanju naslednjega večletnega finančnega okvira 2020–2027;

10.  meni, da je najboljši način za razvoj omrežne infrastrukture, če imamo za to pošteno in učinkovito konkurenčno okolje; ugotavlja, da je treba učinkovito uporabljati vse razpoložljive frekvenčne pasove; poudarja, da sta pobuda 5G-PPP (javno-zasebno partnerstvo) in nujna potreba po novih virih zasebnih naložb pomembni za podpiranje konkurenčnosti na svetovnem trgu in novih priložnosti za inovacije v prometu in turizmu;

11.  poziva k večji uporabi skladov kohezijske politike za doseganje večje enotnosti povezav med regijami EU; poudarja, da je treba najti spodbude tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja, da bi povečali zanimanje državljanov za prometne in turistične storitve prek omrežja 5G in spodbudili širšo uporabo; soglaša z osrednjimi cilji spodbujanja internetne povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo; ugotavlja, da je tehnološko nevtralen pristop dragocen, saj lahko poveča možnosti za inovacije in konkurenco na področju infrastrukture ter zmanjša stroške v novi prometni tehnologiji in infrastrukturi;

12.  spodbuja Komisijo, naj pri razvoju evropske gigabitne družbe nameni večjo pozornost vprašanjem varstva podatkov, kibernetske varnosti in kibernetske kriminalitete ter njihovih posebnosti v prometnem sektorju; ugotavlja, da napredka na tem področju ni mogoče doseči, ne da bi ustrezno in prednostno obravnavali varnost uporabnikov digitaliziranih prometnih sistemov, hkrati pa oblikovali pravila za upravljanje teh tehnologij, da bi preprečili spore glede konkurenčnosti na trgu;

13.  spodbuja Komisijo, naj razmisli o prilagoditvi določb Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU in na podlagi predpisov glede državne pomoči, da bi olajšala izgradnjo hitrih internetnih omrežij, posebno pozornost pa naj nameni najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, saj so oddaljene in bodo imele višje stroške z ustrezno omrežno infrastrukturo za 5G;

14.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka država članica načrtuje omrežje, da bi ugotovili, katera področja so digitalno izključena, in tako uresničili splošno pokritost z omrežjem 5G;

15.  predlaga Komisiji, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da uresniči gigabitno družbo v EU, ki bo skladna z načeli ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

16.  je seznanjen, da bo za zagotavljanje visoke zmogljivosti in majhnih zakasnitev za omrežja 5G potrebna gosta omrežna infrastruktura; je seznanjen s koristmi, ki bi jih prineslo združevanje projektov in načrtov za izgradnjo nove omrežne infrastrukture v skladu s standardom 5G z že načrtovano izgradnjo in modernizacijo cestnih in železniških poti v državah članicah poleg mestnih infrastrukturnih projektov, na primer glede na možnosti za to, da bi mobilnost v mestnem okolju izboljšali s povezanimi in avtonomnimi vozili; se strinja, da bi s takšnim smotrnim združevanjem gradbenih del prihranili vire, zagotovili večjo obvladljivost teh del in pospešili izgradnjo ter zagotovitev potrebne infrastrukture visoke hitrosti;

17.  poudarja, da je treba gostejše mreže, ki uporabljajo večje število sevajočih naprav, ustrezno preskusiti in homologirati ter da se ne sme dovoliti nikakršnega tveganja za javno zdravje;

18.  opozarja na potencial za razvoj naslednjih storitev v mestih po EU: pametno upravljanje prometa na podlagi informacij v realnem času ter parkirni in cestninski sistemi; poziva izvajalce, naj več vlagajo v infrastrukturo za izboljšanje povezljivosti in razširitev pokritosti s 5G na vseh območjih EU – v mestih, na obrobju in na podeželju;

19.  poudarja, da bo hkrati z razvojem 5G tudi splošna uvedba interneta stvari močno vplivala na primer na prevoz blaga in logistiko, vključno s poštno dejavnostjo, v širšem smislu pa tudi na materialne izmenjave (pisma in paketi);

20.  poudarja, da postanejo vozila varnejša (manj nesreč), okolju prijaznejša (manj emisij) in prispevajo k predvidljivejšim potovalnim vzorcem, ko se povežejo v mrežo; zato podpira zamisel o uvedbi cilja za vso EU, da bi morala biti vsa vozila, ki so na voljo na trgu EU, opremljena s povezavo 5G in z vgrajeno opremo za pametne prometne sisteme; odločno podpira cilj, da bi reševalnim in drugim intervencijskim vozilom (policijska in gasilska vozila) z omrežno povezavo prek bazne postaje omogočili povezavo 5G, da bi imela med intervencijami stalno in nemoteno povezavo;

21.  odločno podpira prizadevanja, da bi na intermodalnih poteh do leta 2025 zagotovili dostop do omrežja 5G na podlagi javnoprometnih omrežij, povezanih z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) in vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T), in pričakuje, da bo temu sledil poln dostop po vsej EU, tako v mestih kot na podeželju in v večjih turističnih središčih in znamenitostih;

22.  opozarja na pomembno vlogo internetne tehnologije in interneta stvari tako za razvoj multimodalne, uporabniku prijazne in varne infrastrukture in prevoznih storitev, kot tudi za razvoj tehnologije vgrajenega sistema e-call; poudarja, da je treba upoštevati vse medsebojno delujoče elemente v različnih sektorjih, kot so elektronika, telekomunikacije, promet in turizem;

23.  pozdravlja pobudo Komisije WIFI4EU; ugotavlja, da bodo javno dostopne brezplačne Wi-Fi povezave na strateških javnih območjih, kot so prometna vozlišča, vsem evropskim državljanom omogočile enak dostop do digitalnih orodij in njihovo uporabo;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo podobne pobude, kot je program WIFI4EU, s katerimi bi spodbudili vse potnike k uporabi nove tehnologije, ne glede na socialno-ekonomsko ozadje ali starost, in si prizadevajo za odpravo digitalnega razkoraka med ljudmi in/ali generacijami; poudarja, da bodo imele te spremembe dodano vrednost v turističnem sektorju in bodo povečale privlačnost Evrope za podjetja in obiskovalce;

25.  poudarja, da je zagotavljanje dostopa do interneta in do hitre ter zanesljive internetne povezljivosti z nizko stopnjo zakasnitev in trepetanja ključno za digitalizacijo procesov in vrednostne verige v turistični panogi, kot tudi za razvoj in uporabo prometnih tehnologij, kot so kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), rečne informacijske storitve (RIS) in evropski sistemi za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

26.  opozarja, da bo razvoj zgoraj omenjenih sistemov spodbudil proces digitalizacije in avtomatizacije mobilnosti in prometa, kar bo nato prispevalo k večji varnosti in optimizaciji virov, omogočilo boljšo uporabo obstoječih zmogljivosti, izboljšalo učinkovitost, dostopnost in varčevanje z energijo ter okoljsko uspešnost, pa tudi spodbudilo konkurenčnost MSP v turističnem sektorju; se zaveda, da bo moralo v skladu s širšim procesom digitalizacije v evropski industriji veliko podjetij opreti svoje strategije preoblikovanja na mobilnost, kar bo nato prineslo velike priložnosti za mala in srednja ter zagonska podjetja v prometnem sektorju, kar bi bilo treba podpreti;

27.  je seznanjen s koristmi zanesljive in neprekinjene pokritosti 5G za varnost v cestnem prometu, saj omogoča povezana in digitalna sredstva nadzora, na primer pametne tahografe in e-dokumentacijo za težka tovorna vozila.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Kateřina Konečná, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Jiří Maštálka

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg

ECR

Jacqueline Foster, Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Peter van Dalen

EFDD

Daniela Aiuto

PPE

Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

S&D

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Jens Nilsson, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, David-Maria Sassoli, István Ujhelyi, Janusz Zemke, Claudia Țapardel

Verts/ALE

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

2

-

EFDD

John Stuart Agnew, Peter Lundgren

3

0

GUE/NGL

Kateřina Konečná, Merja Kyllönen, Jiří Maštálka

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (23.3.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G

(2016/2305(INI))

Pripravljavec mnenja: Andrew Lewer

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  izraža zaskrbljenost, ker EU zaostaja za Severno Ameriko in deli azijsko-pacifiške regije pri dostopu do 4G in napovedih glede uporabe 5G; meni, da ima Evropa veliko za nadoknaditi, saj je imelo leta 2015 v ZDA dostop do 4G več kot 75 % prebivalstva, v EU pa le 28 %; je zaskrbljen tudi zato, ker naj bi bilo po napovedih v tem sektorju leta 2022 v Severni Ameriki več kot 110 milijonov naročnikov 5G, v Zahodni Evropi pa le 20 milijonov; je zaskrbljen, ker nobena od 28 držav članic ni dosegla cilja iz digitalne agende o 100-odstotni pokritosti hitrega in ultrahitrega omrežja; poudarja, da je povprečna pokritost dostopovnega omrežja naslednje generacije v nekaterih državah članicah manj kot 25-odstotna;

2.  meni, da 5G ni le razvoj širokopasovne tehnologije, saj bo naslednja generacija povsod razširjene ultra širokopasovne infrastrukture presegla obstoječa brezžična dostopovna omrežja; ugotavlja, da bi te spremembe lahko podprle preoblikovanje procesov v celi vrsti gospodarskih sektorjev ter omogočile, da bi ljudje lahko prebivali, se udeleževali usposabljanja in delali kjerkoli v Evropi; meni, da lahko boljša internetna povezljivost prispeva h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest, (socialni in teritorialni) koheziji in konkurenčnosti v Evropi, obenem pa spodbuja enake možnosti in enakost spolov ter izboljšuje življenjske pogoje prebivalstva;

3.  poudarja precejšen obseg naložb, ki so potrebne za zagotovitev gigabitne družbe, pa tudi izzive, s katerimi se zaradi tega soočajo vlagatelji, operaterji in ponudniki storitev, ter oblikovanje sinergij z drugimi sektorji; opozarja, da bi v naslednjem desetletju potrebovali dodatnih 155 milijard EUR za uresničitev gigabitne povezljivosti za enotni digitalni trg; priznava, da so izredno pomembne dodatne naložbe, da bi zmanjšali cene na enoto za potrošnike in izboljšali kakovost ter razširili območja pokritosti storitev; raziskave v sektorjih kažejo, da je več kot 90 % znižanja cene na enoto na megabajt posledica naložb, ne pa statičnih učinkov, kot je konkurenca; ugotavlja, da so ZDA, kjer je kot merilo uporabljena cena na megabajt, za potrošnike precej cenejši trg kot Evropa; meni, da je merilo povprečnega prihodka na uporabnika (ARPU) lahko zavajajoče, saj ne izraža večjih hitrosti, obsežnejših podatkovnih paketov ali neomejenih ponudb, ki jih koristijo potrošniki v ZDA;

4.  poudarja, da bo uvedba omrežij 5G deloma odvisna od prispevkov iz nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov iz vse EU; poziva države članice, naj posebej pozorno spremljajo projekte za širitev internetnega dostopa v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) v programskem obdobju 2014–2020; ugotavlja, da bo iz skladov ESI zagotovljenih 21,4 milijarde EUR za zagotavljanje enotnega digitalnega trga v aktualnem programskem obdobju, vključno s 6 milijardami EUR za uvajanje visokohitrostnih širokopasovnih omrežij; priznava, da so ta javna sredstva pomembna za doseg ciljev Komisije, vendar meni, da bo treba pridobiti še precej več kapitala od zasebnega sektorja, če naj bi na celini v naslednjem desetletju zagotovili dodatnih 155 milijard EUR naložb; meni, da so lahko skladi ESI predvsem koristni v redko naseljenih območjih, kjer tržno usmerjene rešitve niso uspešne pri doseganju popolne ozemeljske pokritosti;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo države članice, regionalni in lokalni organi in drugi deležniki znali spopasti z zapleteno raznolikostjo nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov z nizkim tveganjem in javno-zasebnih partnerstev, ki so na voljo za projekte na področju povezljivosti; meni, da je za razširitev fiksnih omrežij in zagotovitev gigabitne povezljivosti potrebno boljše sodelovanje na lokalni in regionalni ravni, da bi uporabnikom ponudili konkurenčne ponudbe in privlačne cene, a hkrati spodbudili nove naložbe; meni, da je vredno vzpostaviti spletni vir, ki bi vlagateljem v infrastrukturo omogočal, da imajo pregled nad celo paleto razpoložljivih naložbenih možnosti; je seznanjen z ustanovitvijo sklada za širokopasovne povezave, vendar poziva Evropsko investicijsko banko in Komisijo, naj svoja prizadevanja osredotočita na izboljšanje obstoječih programov, ki podpirajo sektor IT, kot je Obzorje 2020, namesto da ustvarjata nove; poziva Komisijo, naj spodbuja možne sinergije med skladi ESI in EFSI, kakor tudi drugimi viri financiranja EU;

6.  priznava, da se prihodki v sektorju telekomunikacij zmanjšujejo in da to predstavlja precejšnjo težavo pri zagotavljanju nadaljnjih naložb za doseganje gigabitne družbe; poudarja, da je financiranje poslov tesno povezano s cenami delnic in da bi lahko v zvezi s tem zagotovili posojila in druge finančne instrumente, če ima naložba v dolgoročnem obdobju zagotovljeno donosnost; prav tako poziva Komisijo, naj natančneje preuči, kako lahko lokalni organi in drugi ponudniki storitev vstopijo na trg z namenom ponujanja specializiranih storitev na podlagi alternativnih poslovnih modelov; meni, da je pomembno zagotoviti donosnost obstoječih investicijskih programov in po potrebi oblikovati druge sheme spodbud, s čimer bi vlagateljem omogočili, da bi podprli sektor 5G;

7.  poziva Komisijo, naj za naslednji večletni finančni okvir zagotovi in vzdržuje financiranje akcijskega načrta za 5G na ustrezni ravni; opaža, da za države članice ne veljajo zavezujoče zahteve za doseganje ciljev iz tega akcijskega načrta; poziva Komisijo, naj oceni nacionalne širokopasovne načrte, da bi opredelila vrzeli in po potrebi oblikovala priporočila za posamezne države za nadaljnje ukrepanje; poziva države članice, naj kot sestavni del svojih nacionalnih širokopasovnih načrtov pripravijo nacionalne načrte za uvajanje 5G;

8.  poziva Komisijo, naj pri pripravi novega regulativnega okvira in pri njegovem izvajanju upošteva posebne geografske, socialne in gospodarske razmere vseh regij, da bi uresničili celovito uvajanje 5G in čim bolj povečali njegov gospodarski učinek v vseh državah članicah; poudarja, da bi morala politika in regulativno okolje podpirati naložbe, namesto da jih zadržujeta s preveč ambicioznimi javnimi shemami, ki bi lahko ovirale izvajanje 5G; ugotavlja, da podjetja potrebujejo več gotovosti o vključeni tehnologiji ter zagotovila, da bo postopek sovlaganja potekal pošteno in odprto;

9.  poziva Komisijo, naj podrobneje analizira povpraševanje po tehnologiji 5G, saj to področje še ni bilo dovolj preučeno, zanj pa so značilne velike razlike v mnenjih; ugotavlja, da je glavno študijo Komisije o tej temi izvedlo svetovalno podjetje, ki se ukvarja s področjem tehnoloških raziskav; poziva zlasti k večjemu posvetovanju z akademskim svetom in vlagatelji v infrastrukturo, da bi pridobili zanesljivo sliko o prihodnjem povpraševanju po 5G; meni, da bi morala Komisija pripraviti in objaviti pregled literature, v katerem bodo v eni sami študiji združene vse razpoložljive študije o evropskem povpraševanju po 5G; priporoča, naj Komisija uvede letni pregled napredka s priporočili za akcijski načrt za 5G ter obvesti Parlament o njegovih rezultatih;

10.  Komisiji priporoča, naj pri prizadevanjih za gigabitno družbo izvaja politiko tehnološke nevtralnosti; meni, da bi bilo treba izbiro tehnologije prepustiti predvsem udeležencem na trgu, da bi zagotovili izpolnjevanje dejanskega povpraševanja; še naprej podpira simetrično regulacijo, ki ne ovira novih ali manjših podjetij pri vstopanju na trg; opozarja Komisijo na pomembnost preglednih konkurenčnih postopkov na vseh ravneh razvoja in izvajanja tehnologije 5G;

11.  meni, da ambicioznih ciljev, ki jih je Komisija objavila septembra 2016, ne bo mogoče doseči, ne da bi okrepili vloge držav članic, nacionalnih regulativnih organov ter regionalnih in lokalnih uprav, ter brez sodelovanja med njimi; poudarja, da Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) v svojem mnenju o novem okviru za elektronske komunikacije poudarja možnost povečanja motenj na ravni EU, porasta birokracije in spodkopavanja njegove neodvisnosti, ter zato poziva k učinkovitemu izvajanju; ugotavlja, da je treba za usklajeno uvajanje 5G po vseh državah članicah upoštevati posebne gospodarske in geografske razmere vsake države; je seznanjen s predlaganimi strukturnimi reformami za organ BEREC, ki bi se lahko po lastnem mnenju na visoki ravni spremenil v decentralizirano agencijo EU s stalnim osebjem, ki bi vodilo delovne skupine strokovnjakov; prav tako je seznanjen z mnenjem organa BEREC o novih možnostih veta nad nacionalnimi regulativnimi organi, pa tudi s predlogom Komisije o uvedbi izvedbenih aktov v novi zakonik, kar bo omogočalo ukrepe od zgoraj navzdol pri reševanju čezmejnih sporov; meni, da so nacionalni regulativni organi najbolj primerni za pripravo, izvajanje in pregled odločitev v zvezi s telekomunikacijami; meni, da je BEREC doslej imel sorazmerno vlogo pri zagotavljanju harmonizacije v Evropi in da je zaradi teh reform ravnovesje ogroženo;

12.  ponavlja, da so na ravni EU nujne dodatne poenostavitve za oblikovanje novega okvira za elektronske komunikacije; pozdravlja združitev štirih veljavnih direktiv v enoten komunikacijski zakonik; meni, da lahko večja enostavnost in jasnost podjetjem le pomagata pri vlaganjih; pozdravlja tudi nova pravila o preglednosti, na podlagi katerih bodo potrošniki prejeli kratek dokument z najbolj pomembnimi podatki o pogodbi; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj prevzamejo vodilno vlogo pri odgovornem in vključujočem vzpostavljanju omrežij 5G ter pri tem zaščitijo pravice potrošnikov;

13.  poudarja, da bi si morali pri finančni pomoči prizadevati za geografsko uravnoteženo porazdelitev, pri kateri bi upoštevali načelo ekonomske, družbene in teritorialne kohezije ter različne ravni razvoja infrastrukture IKT;

14.  poudarja, da je dostop do javnih elektronskih storitev nujno potreben in da je sodobna komunikacijska infrastruktura podlaga za razvoj storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo ustanove v javnem sektorju, podjetja in javnost; poudarja, kako pomembno je sodelovanje med univerzitetnimi centri in raziskovalnimi ustanovami, ki bi lahko postali partnerji pri razvoju in izvajanju projektov omrežja 5G, in da bi s tem dosegli optimalno sinergijo s programom Obzorje 2020; ugotavlja tudi, da bi bilo treba z uporabo možnosti Evropskega socialnega sklada zagotoviti izobraževalno razsežnost izvajanja razvoja 5G, saj bodo potrebne nove spretnosti in spremembe v izobraževanju; ponovno poudarja, da je treba spodbujati digitalno vključenost in internetni dostop tudi pri starejših, saj gre za ključna elementa aktivnega državljanstva in socialne vključenosti;

15.  pozdravlja, da bodo 25-letna dovoljenja za radijski spekter vlagateljem zagotovila varnost, vključno z nedavno doseženim političnim dogovorom o uporabi frekvenčnega pasu 700 MHz za mobilne širokopasovne storitve; poziva Komisijo, naj pregleda svoj pristop k harmonizaciji, saj tretjina spektra, ki se lahko uporablja za brezžične mobilne širokopasovne storitve, ostaja nedodeljena; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za mednarodno sodelovanje, da bi dosegla harmonizirane standarde za 5G; poziva Komisijo, naj upravljanje spektra prilagodi zelo tehnološkemu okolju; meni, da je dostopnost spektra ključnega pomena pri uvajanju omrežij 5G po Evropi; priznava, da je v sektorju še veliko negotovosti glede pasov spektra, ki bodo na koncu uporabljeni za tehnologijo 5G; ugotavlja, da bo povpraševanje po spektru 5G najbrž zelo veliko, kot je sedaj za spekter 4G, kar pomeni, da bodo verjetno stroški za vlagatelje naraščali;

16.  poziva Komisijo, naj se posveti vprašanjem omrežne pokritosti; ugotavlja, da je digitalni razkorak med nekaterimi regijami, zlasti med podeželjem in mesti, še vedno zelo velik; ugotavlja, da na podeželskih območjih zaradi oddaljene lege najbrž ne bodo občutili istih koristi gigabitne družbe kot v mestih, ker je pokritost precej razdrobljena in neustrezna glede na potrebe; je prepričan, da potrebujemo odločne ambicije glede gigabitne družbe, glavni poudarek pa je treba nameniti zagotavljanju splošne pokritosti 4G; poleg tega poziva k razvoju tehnologije 5G za podeželska območja; je zaskrbljen, ker tehnologija 5G trenutno ni na voljo, razen v gosto poseljenih območjih, kar bo le še povečalo digitalno vrzel; meni, da je splošna razpoložljivost visoko zmogljivostnih internetnih storitev na gigabitni osnovi ključnega pomena, da bi preprečili vse večjo digitalno vrzel med mesti in podeželjem ter spodbujali socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo v njeni digitalni razsežnosti; priznava, da obstaja nevarnost, da bodo podeželska območja zaostala, ker naložbe v podeželje zahtevajo bistveno večji delež naložb na prebivalca; ugotavlja, da digitalna vrzel pomeni to, da 58 % prebivalstva EU živi na podeželskih, oddaljenih ali gorskih območjih, a le 25 % ima na voljo pokritost s hitrostmi, ki presegajo 30 Mb/s; zato priznava, da je cilj Komisije o hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s do leta 2025 za vsa gospodinjstva, na podeželju in v mestih, močno ambiciozen;

17.  želi spomniti, da je veliko odstopanje pri širokopasovnih hitrostih na podeželskih in mestnih območjih v številnih državah članicah za podeželska območja zelo neugodno, saj so številna mala in mikro podjetja odvisna od učinkovite povezljivosti, s tem pa je ogroženo družbeno, kulturno in gospodarsko življenje tamkajšnjih skupnosti; pozdravlja pobudo Evropske komisije za vzpostavitev sodelovalne širokopasovne platforme, da bi zagotovili udeležbo na visoki ravni, ko gre za javne in zasebne subjekte ter lokalne in regionalne organe;

18.  ugotavlja, da so imele najbolj oddaljene, obrobne in otoške regije le manjšo korist od sedanjih predpisov; želi izpostaviti, da je treba posebno pozornost nameniti oddaljenim, izoliranim, obrobnim, podeželskim in gorskim območjem ter vsem delom EU, kjer je treba z javno podporo nadomestiti pomanjkanje finančnih donosov za zasebne vlagatelje; poudarja, da bi morale imeti vse regije EU koristi od gigabitne družbe, kar bi znatno prispevalo k regionalni konkurenčnosti, dostopu do naložb v visokotehnološke sektorje, omogočanje javnih storitev in poslovnih priložnosti; poziva Komisijo, naj najbolj oddaljene regije (kot so opredeljene v členu 349 PDEU) spremeni v pomemben prostor za izvajanje pilotnih projektov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andor Deli, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Julia Reid, Davor Škrlec, Damiano Zoffoli, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luigi Morgano

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29

+

ALDE

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Andrew Lewer, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D’Amato

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij

S&D

Andrea Cozzolino, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Luigi Morgano, Jens Nilsson, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Damiano Zoffoli

Verts/ALE

Davor Škrlec

1

-

EFDD

Julia Reid

2

0

GUE/NGL

Josu Juaristi Abaunz, Martina Michels

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (1.3.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G

(2016/2305(INI))

Pripravljavka mnenja: Silvia Costa

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s sporočilom Komisije o povezljivosti za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti in akcijski načrtom za 5G v Evropi, kar je vznemirljiva priložnost za države članice, da svojim kulturnim in ustvarjalnim inovatorjem, zlasti MSP, omogočijo večjo konkurenčnost na svetovnem prizorišču ter predstavitev njihovih podjetniških in inovativnih talentov;

2.  pozdravlja cilja gigabitne družbe, da bi vzpostavili omrežja s hitrostjo 100 Mb/s za vse evropske potrošnike, dolgoročno pa tudi omrežja s hitrostjo 1–100 Gb/s za glavna socialno-ekonomska gonila, kot so šole, večja prometna vozlišča, finančne institucije in digitalno intenzivna podjetja;

3.  pozdravlja ambiciozni načrt, da se v skladu z načelom subsidiarnosti in sorazmernosti do leta 2025 v osnovnih in srednjih šolah, na univerzah ter v knjižnicah zagotovi ultra hitri internet; poudarja, da hitrejša in boljša povezljivost ustvarja velike priložnosti za izboljšanje metod poučevanja, spodbujanje raziskav in razvoj visokokakovostnih spletnih izobraževalnih storitev ter boljše možnosti učenja na daljavo; izpostavlja, da se bodo s temi priložnostmi izboljšale digitalne spretnosti in znanja ter medijska pismenost učiteljev, otrok in študentov, obenem pa bodo imele države članice dodatne možnosti za izmenjavo najboljše prakse; poudarja, da je prilagajanje izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja bistvenega pomena za zadostitev naraščajočemu povpraševanju po digitalno usposobljenih strokovnjakih v EU; v zvezi s tem opozarja na pomen naložb v vseživljenjsko učenje učiteljev; poleg tega poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje medijske pismenosti med državljani na vseh ravneh izobraževanja, zlasti otrok in mladoletnikov;

4.  meni, da bi morala Evropa zagotoviti stalno izobraževanje strokovno usposobljenih ljudi za nove sisteme in nova področja uporabe, tako da bi vzpostavila in zagotovila izobraževalne programe za razvoj 5G kvalifikacij v partnerstvu z Evropskim inštitutom za digitalne inovacije in tehnologijo;

5.  poudarja priložnosti, ki jih zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe, s svojim sodelovanjem z drugimi skladi pa še posebej tudi za razvoj infrastruktur za javne storitve; meni, da bi bilo treba prizadevanje osredotočiti na oblikovanje novih digitalnih znanj v modelih sistemov in rešitev z večjimi naložbami v izobraževanje, tudi digitalizacijo šol, s čimer se lahko odpravi digitalni razkorak in prepreči digitalna izključenost;

6.  je prepričan, da 5G ni zgolj preprosta evolucija mobilnega širokopasovnega omrežja, ampak ključna tehnologija za omogočanje digitalnega sveta prihodnosti – za naslednjo generacijo vseprisotne zelo hitre širokopasovne infrastrukture, ki bo podpirala preobrazbo postopkov v vseh gospodarskih sektorjih (zdravstvo, energija, javne storitve, proizvodnja, promet, avtomobilska industrija, navidezna resničnost itd.) ter vse večjega povpraševanja na potrošniškem trgu v življenju vseh državljanov;

7.  priznava, da lahko s 5G spodbudimo razvoj zanimivih in revolucionarnih aplikacij in konceptov, kot je internet stvari, s katerimi se lahko zagotovijo številne možnosti za kulturni in ustvarjalni sektor, saj ustvarjajo nove načine za obsežno širjenje vsebin in izdelkov;

8.  poudarja, da bi lahko s 5G revolucionarno spremenili dostop do vsebin in njihovo širjenje ter bistveno izboljšali uporabniško izkušnjo, obenem pa omogočili razvoj novih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin; v zvezi s tem poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za boj proti piratstvu in celovit pristop za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, da se ustvarijo preproste poti do zakonitih vsebin za potrošnike;

9.  je prepričan, da bo 5G omogočil ponujanje novih visokokakovostnih storitev, povezal nove panoge in navsezadnje izboljšal uporabniško izkušnjo za vse naprednejše in zahtevnejše digitalne uporabnike;

10.  poudarja, da je avdiovizualni sektor eden od ključnih dejavnikov za uspeh 5G v Evropi ter zagotavlja delovna mesta in gospodarsko rast, njegov napredek pa lahko zelo in pozitivno vpliva na vrednostno verigo v sektorju avdiovizualnih medijev, med drugim tudi na proizvodnjo, inovacije in distribucijo vsebin ter uporabniško okolje; zato poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo potrebe in posebnosti tega sektorja, zlasti tiste, ki so povezane z radiodifuzijo;

11.  ugotavlja, da namerava Komisija dati na voljo začasne pasove spektra za 5G; ob tem opozarja, da je treba ustrezno upoštevati potrebe in posebnosti sektorja radiodifuzije, povezane s socialno in kulturno dragocenim evropskim avdiovizualnim modelom;

12.  izpostavlja precejšne razlike v dostopu do hitrih internetnih povezav med državami članicami ter trenutno pomanjkljiv dostop do 3G in 4G v podeželskih skupnostih ter geografsko oddaljenih in izoliranih regijah; poudarja, kako pomembno je zagotoviti digitalne zmogljivosti in da se z razvojem 5G bistveno zmanjša digitalna vrzel med državljani, zlasti med mestnimi in podeželskimi območji; poziva Komisijo, naj spodbuja širjenje omrežij in podpre inovacije na podlagi 5G tudi na oddaljenih območjih, kjer so za kakovost povezav in raznolikost vsebin potrebne javne naložbe ali modeli skupnih naložb; spodbuja razvoj prilagojene ponudbe za boljši dostop do ugodnih osnovnih storitev za ranljive družbene skupine; poudarja, da nadaljnji razvoj digitalne infrastrukture, zlasti na redkeje poseljenih območjih, spodbuja socialno in kulturno vključevanje, sodobne izobraževalne in informacijske procese ter regionalno kulturno gospodarstvo, pa tudi razvoj na mnogih področjih, vključno z izobraževanjem in mediji;

13.  pozdravlja spodbujanje skladnega pristopa do bolje oblikovanih obveznosti glede kritja pri licencah za spekter, da bi spodbudili povezave na podeželju; poudarja, da se zasebne naložbe v internetne povezave ne bi smele spodbujati le za konkurenčne trge z visoko zmogljivostjo na mestnih območjih, temveč tudi na slabo pokritih in manj dobičkonosnih območjih;

14.  poziva vse države članice, naj hitro izvedejo določbe v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(1), da bi zagotovili ustrezno raven varnosti in da bi bil ta načrt učinkovit in trajnosten;

15.  priporoča, naj Komisija vzpostavi letni pregled napredka, vključno s poročanjem o priporočilih, o akcijskem načrtu za 5G ter obvesti Parlament o rezultatih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mary Honeyball, Marc Joulaud, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Algirdas Saudargas, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clare Moody

(1)

UL L 194, 19.7.2016, str. 1.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Ashley Fox, Adam Gierek, Rebecca Harms, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Amjad Bashir, Soledad Cabezón Ruiz, Isabella De Monte, Francesc Gambús, Constanze Krehl, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Gesine Meissner, Clare Moody, Michèle Rivasi, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georgi Pirinski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

53

+

ALDE

Gesine Meissner, Angelika Mlinar, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck

ECR

Amjad Bashir, Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Evžen Tošenovský

EFDD

David Borrelli, Dario Tamburrano

EPP

Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Christian Ehler, Francesc Gambús, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Angelika Niebler, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Theodor Dumitru Stolojan, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Pilar del Castillo Vera

S&D

Soledad Cabezón Ruiz, Isabella De Monte, Adam Gierek, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Constanze Krehl, Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Clare Moody, Dan Nica, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Carlos Zorrinho

Greens/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Michel Reimon, Claude Turmes

2

-

EFDD

Roger Helmer

ENL

Jean-Luc Schaffhauser

4

0

GUE

Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo