Postopek : 2015/2318(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0194/2017

Predložena besedila :

A8-0194/2017

Razprave :

PV 12/06/2017 - 17
CRE 12/06/2017 - 17

Glasovanja :

PV 13/06/2017 - 5.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0246

POROČILO     
PDF 620kWORD 60k
10.5.2017
PE 597.439v03-00 A8-0194/2017

o stroškovni učinkovitosti sedmega raziskovalnega programa

(2015/2318(INI))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalki: Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stroškovni učinkovitosti sedmega raziskovalnega programa

(2015/2318(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna v proračunskem letu 2014, skupaj z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 2/2013 z naslovom „Ali je Komisija zagotovila učinkovito izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave?“,

–  ob upoštevanju poročila odbora za znanost in tehnologijo spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva z naslovom „Izstop iz EU: posledice in priložnosti za znanost in raziskave“ z dne 16. novembra 2016(5),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija(6),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0194/2017),

A.  ker se je večletni finančni okvir 2007–2013 zaključil, izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave in inovacije pa še poteka;

B.  ker se za projekte za raziskave in inovacije v večletnem finančnem okviru 2014–2020 uporablja uredba o Obzorju 2020(7);

C.  ker mu ni znano, da bi obstajala celovita analiza stroškovne učinkovitosti sedmega okvirnega programa;

D.  ker bi bilo treba – v idealnih razmerah – pred začetkom veljavnosti Obzorja 2020 celovito oceniti sedmi okvirni program;

E.  ker stopnje napak in naknadna ocena programa ne zagotavljajo celovitih informacij o stroškovni učinkovitosti;

Sedmi okvirni program

1.  poudarja, da je bil za sedmi okvirni program izglasovan proračun v skupnem znesku 55 milijard EUR, kar je znašalo približno 3 % vseh izdatkov za raziskave in tehnološki razvoj (RTR) v Evropi oziroma 25 % konkurenčnega financiranja; v sedmih letih izvajanja sedmega okvirnega programa je bilo predloženih več kot 139 000 raziskovalnih predlogov, izmed katerih je bilo izbranih in prejelo financiranje 25 000 projektov najvišje kakovosti; med 29 000 organizacijami, ki so sodelovale v sedmem okvirnem programu, so bili sicer največji prejemniki univerze (44 % financiranja iz sedmega okvirnega programa), raziskovalne in tehnološke organizacije (27 %), velike zasebne družbe (11 %) ter mala in srednja podjetja (13 %), delež javnega sektorja (3 %) in civilnodružbenih organizacij (2 %) pa je bil manjši;

2.  se zaveda, da je sedmi okvirni program namenjen upravičencem vseh držav članic EU, partnerskim državam in kandidatkam za članstvo v Uniji, kot so Švica, Izrael, Norveška, Islandija, Lihtenštajn, Turčija, Hrvaška, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija, Albanija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Ferski otroki ter partnerske članice v mednarodnem sodelovanju;

3.  poudarja, da je strokovna skupina na visoki ravni, ki je opravila naknadno oceno sedmega okvirnega programa(8), menila, da je bil ta uspešen; skupina na visoki ravni je zlasti poudarila, da je sedmi okvirni program:

–  spodbujal znanstveno odličnost na ravni posameznikov in institucij,

–  spodbujal prelomne raziskave prek novega programa FP7–IDEAS (Evropski raziskovalni svet),

–  strateško pritegnil industrijo ter mala in srednja podjetja,

–  okrepil nov način sodelovanja in odprt inovativni okvir,

–  okrepil evropski raziskovalni prostor s spodbujanjem kulture sodelovanja in z gradnjo celovitih omrežij, ki so primerna za reševanje tematskih izzivov,

–  obravnaval nekatere družbene izzive prek raziskav, tehnologije in inovacij prek sodelovanja FP7–COOPERATION,

–  spodbujal harmonizacijo nacionalnih sistemov in politik za raziskave in inovacije,

–  spodbujal mobilnost raziskovalcev po Evropi – FP7–PEOPLE je ustvaril potrebne pogoje za odprt trg dela za raziskovalce,

–  spodbujal naložbe v evropske raziskovalne infrastrukture,

–  dosegel kritično maso raziskav v Evropi in po svetu;

4.  ugotavlja, da so bile med javnimi posvetovanji z deležniki februarja in maja 2015, ki so bila del ocenjevanja sedmega okvirnega programa, izpostavljene naslednje pomanjkljivosti:

–  veliko upravno breme ter zapletena pravna in finančna pravila,

–  občutno preveliko število vlog,

–  nezadostna osredotočenost na družbeni vpliv,

–  preozka tematska področja in področja razpisov,

–  nezadostna osredotočenost na sodelovanje industrije,

–  visok prag za nove udeležence; nizka povprečna stopnja uspešnosti za predloge in prosilce v višini 19 % oziroma 22 %,

  pomanjkljivo obveščanje;

5.  je zaskrbljen, da po mnenju komisarja sedmi okvirni program za raziskave ne bo v celoti izveden in ocenjen pred letom 2020, kar bi lahko povzročilo zamude pri prihodnjih spremljevalnih programih; poziva Komisijo, naj ocenjevalno poročilo objavi čim prej oziroma vsaj pred predstavitvijo raziskovalnega programa po programu Obzorje -2020;

Ugotovitve Evropskega računskega sodišča

6.  z zaskrbljenostjo poudarja, da so po mnenju Računskega sodišča nadzorni in kontrolni sistemi za raziskave in druge notranje politike „deloma učinkoviti“;

7.  poziva Komisijo, naj pristojni odbor Parlamenta podrobno seznani z 10 transakcijami, ki so zajemale 77 % napak, in o popravnih ukrepih, ki so bili sprejeti;

8.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja napake pri raziskavah, razvoju in inovacijah v razrešnicah za zadnjih nekaj proračunskih let vedno presegala 5 %;

9.  opaža, da so bile v letu 2015 napake ugotovljene pri 72 od 150 transakcij (48 %), ki jih je revidiralo Računsko sodišče; na podlagi 38 napak, ki jih je Računsko sodišče količinsko opredelilo, je ocenilo, da stopnja napake znaša 4,4 %; nadalje so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji pri 16 količinsko opredeljivih napakah dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, še preden so bili odhodki sprejeti; če bi bili vsi ti podatki uporabljeni za odpravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 0,6 %;

10.  obžaluje, da je Računsko sodišče pri 10 od 38 transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljene napake, poročalo o napakah pri več kot 20 % pregledanih postavkah; teh 10 primerov (9 iz sedmega okvirnega programa za raziskave in eden iz programa za konkurenčnost in inovativnost za obdobje 2007–2013) predstavlja 77 % skupne ocenjene stopnje napake na področju konkurenčnosti za rast in delovna mesta v letu 2015;

11.  obžaluje, da večina količinsko opredeljenih napak, ki jih je odkrilo Računsko sodišče (33 od 38), zadeva povračilo neupravičenih stroškov osebja in posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci, in da so skoraj vse napake, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v izkazih stroškov, nastale zato, ker so si upravičenci napačno razlagali zapletena pravila o upravičenosti ali ker so napačno izračunali upravičene stroške, kar seveda pomeni, da je ta pravila treba poenostaviti;

12.  priznava, da je Komisija izračunala stopnjo preostale napake (ob koncu programa in po popravkih), ki je za leto 2014 znašala 3 % (2,88 % v letu 2015);

13.  spominja na svoje stališče iz razrešnic Komisiji za leti 2012 in 2014: „ostaja prepričan, da bi si morala Komisija še naprej prizadevati za sprejemljivo ravnotežje med tem, da so programi privlačni za udeležence, in legitimno potrebo po odgovornosti in finančnemu nadzoru; v zvezi s tem opozarja na izjavo generalnega direktorja iz leta 2012, da postopek, ki je zasnovan tako, da bi v vsakem primeru dosegel stopnjo preostale napake 2 %, ni vzdržen“;

14.  obžaluje, da so bili glavni vir napak nepravilno izračunano stroški osebja ter neupravičeni neposredni in posredni stroški;

15.  z zaskrbljenostjo opozarja na ugotovitve iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2013, v katerem to pride do sklepa, da so postopki Komisije usmerjeni v zagotavljanje, da se financiranje vlaga v visokokakovostne raziskave; osredotočanje na učinkovitost pa je manjše;

–  obstoječa orodja informacijske tehnologije niso dopuščala učinkovitega izvajanja projektov, v osmih službah Komisije pa je zaposlenih več kot 2 500 ljudi za izvajanje sedmega okvirnega projekta, med katerimi jih je 1 500 (60 %) dodeljenih neposredno upravljanju posebnega programa Sodelovanje,

–  dodatno bi bilo treba skrajšati čas do dodelitve nepovratnih sredstev ter

–  v modelu finančnega nadzora sedmega okvirnega programa se ne upošteva dovolj tveganja napak;

16.  je seznanjen z odgovori Komisije na ugotovitve Računskega sodišča, v katerih je poudarila, da je bilo vseeno odobrenih 4 324 prošenj za nepovratna sredstva s skoraj 20 000 udeleženci, da je bil že skrajšan čas do dodelitve nepovratnih sredstev ter da so bile strukture za nadzor zasnovane tako, da se najbolj zanašajo na naknadne kontrole;

Stroškovna učinkovitost v okviru sedmega okvirnega programa

17.  poudarja, da bi bilo treba stroškovno učinkovitost meriti glede na gospodarnost, učinkovitost in uspešnost (dobro finančno poslovodenje)(9) pri uresničevanju ciljev politike;

18.  je seznanjen, da je bilo izvajanje okvirnih programov za raziskave razdeljeno med različne generalne direktorate, izvajalske agencije, skupna podjetja, tako imenovana telesa iz člena 185, Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo;

19.  poudarja, da je generalni direktorat za raziskave in inovacije (GD RTD) v letu 2015 odobril plačila v znesku 3,8 milijarde EUR, od katerih je bilo 67,4 % opravljenih v neposredni odgovornosti generalnega direktorata, 12,6 % plačil so opravila skupna podjetja, 10,7 % EIB in Evropski investicijski sklad ter 2,4 % izvajalske agencije;

20.  je seznanjen, da GD RTD v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015(10) navaja, da je Evropska unija za sedmi okvirni program prispevala 44,56 milijarde EUR, od katerih je šlo 58 % Nemčiji (16 %), Združenemu kraljestvu (16 %), Franciji (11 %), Italiji (8 %) in Španiji (7 %);

21.  opaža, da je GD RTD vzpostavil okvir za nadzor, ki je usmerjen v zmanjševanje tveganj, povezanih z različnimi fazami postopka upravljanja neposrednih in posrednih nepovratnih sredstev; poleg tega je GD RTD sprejel strategijo nadzora za finančne instrumente, ki jih izvajata EIB in Evropski investicijski sklad;

22.  je seznanjen z dejstvom, da je GD RTD v okviru sedmega okvirnega programa 2007–2013 do konca leta 2015 dokončal in zaključil 3 035 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev od 4 950 ter 1 915 projektov, izplačati pa mora še 1,6 milijarde EUR; GD RTD je v letu 2015 opravil 826 končnih plačil; spodbuja GD k razvoju te statistike v naslednjih proračunskih letih;

23.  poudarja še posebej dejstvo, da je bilo pri kazalnikih, kot so čas do dodelitve nepovratnih sredstev, čas do obvestila in čas do plačila, moč opaziti pozitiven trend in da so se šteli za zadovoljive (93–100 % skladnost);

24.  je seznanjen, da je GD RTD opravil 1 550 revizij, ki so zajele 1 404 upravičence in 58,7 % proračuna v programskem obdobju sedmega okvirnega programa;

25.  pripominja, da je bila za nadzorovanje in usklajevanje dejavnosti, povezanih z izvajalskimi agencijami, po mnenju GD RTD zaposlena delovna sila v obsegu 9,4 polnega delovnega časa; to je predstavljalo 1,26 milijona EUR oziroma 1,35 % vseh upravnih stroškov; poleg tega sta Izvajalska agencija za raziskave (REA) in Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA) izvršili operativni proračun v znesku 1,94 milijarde EUR, Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) ter Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA) pa sta izvršili odobritve za plačila v znesku 480,5 milijona EUR v letu 2015;

26.  opaža, da je imel GD RTD stroške v višini 1,67 milijona EUR oziroma 0,35 % od 479,9 milijona EUR, izplačanih skupnim podjetjem za nadzor njihovih dejavnosti; nadalje opaža, da je imel GD RTD stroške v višini 0,7 milijona EUR oziroma 0,78 % od zneska, izplačanega telesom iz člena 185 za nadzor njihovih dejavnosti;

27.  poudarja, da so skupna podjetja in telesa iz člena 185 sama odgovorna za svoje revizije, rezultate teh revizij pa morajo posredovati GD RTD;

28.  je zaskrbljen zaradi ocene GD RTD, da je splošna stopnja ugotovljene napake znašala 4,35 %; obenem je generalni direktorat menil, da je stopnja preostale napake (ob koncu programa in po popravkih) znašala 2,88 %;

29.  je seznanjen, da je bilo treba do konca leta 2016 izterjati znesek v višini 68 milijona EUR ter da je bilo dejansko izterjanih 49,7 milijona EUR;

30.  kljub temu ugotavlja, da pravila sedmega okvirnega programa niso bila dovolj združljiva s splošnimi poslovnimi praksami, da bi morala biti tveganje in nadzor v nadzornem sistemu bolj uravnotežena, da bi upravičenci potrebovali boljša navodila za soočanje z zapletenostjo programa ter da bi moral biti način vračanja stroškov učinkovitejši;

31.  je zaskrbljen, ker je v letnem poročilu o dejavnostih GD RDT navedeno, da do konca leta 2015 še vedno ni bilo dokončanih 1915 projektov sedmega okvirnega programa za raziskave v vrednosti 1,63 milijarde EUR, kar bi utegnilo povzročiti zamudo pri izvajanju programa Obzorje 2020;

32.  ugotavlja, da je doseganje sinergij med sektorjem raziskav in inovacij na eni strani ter strukturnimi skladi na drugi strani v interesu Evropske unije;

33.  ugotavlja, da bi morala Komisija zagotavljati skladnost financiranja sedmega okvirnega programa in nacionalnih raziskav s pravili EU o državni pomoči, da bi se preprečila neskladja in podvajanje financiranja; poudarja, da bi bilo treba upoštevati posebne nacionalne značilnosti;

34.  poudarja pomen finančnih instrumentov na področju raziskav in inovacij; poudarja, da je z vidika konkurenčnosti raziskav mogoče z uporabo finančnih instrumentov za projekte na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti zagotavljati zadostno donosnost javnih naložb; v zvezi s tem opozarja na dejstvo, da „Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (2007–2013) nudi posojila in hibridno ali dolžniško-lastniško financiranje za izboljšanje dostopa do financiranja tveganja za projekte na področju raziskav in inovacij. Sklad Unije za financiranje na osnovi delitve tveganja za obdobje 2007–2015 je s prispevkom 961 milijonov EUR podprl dejavnosti, ki skupaj zajemajo več kot 10,22 milijarde EUR od pričakovanih 11,31 milijarde EUR. (...)“; je seznanjen, da je instrument za porazdelitev tveganja za MSP zagotovil financiranje, ki je presegalo 2,3 milijarde EUR, k čemur je Unija prispevala 270 milijonov EUR(11); meni, da ti zneski izpostavljajo veliko zainteresiranost gospodarskih družb in drugih upravičencev za tvegano financiranje;

35.  opaža, da je za zagotavljanje podpore za nove udeležence z omejenim dostopom do financiranja na področju raziskav in inovacij treba bolje usmerjati finančne instrumente sedmega okvirnega programa;

36.  ugotavlja, da niso bili vključeni nekateri ukrepi, ki jih je priporočil zunanji revizor oziroma služba Komisije za notranjo revizijo, in sicer dva ukrepa, ki zadevata sisteme kontrole za nadzor zunanjih organov, in trije ukrepi za Jamstveni sklad za udeležence;

37.  predlaga boljše sporočanje rezultatov v državah članicah in informacijske kampanje za ta program;

Obeti za prihodnost v okviru programa Obzorje 2020

38.  poudarja, da je bilo do konca leta 2015, z rokom za predložitev predlogov na ta datum, objavljenih 198 razpisov v okviru programa Obzorje 2020; v odziv na te razpise je bilo prejetih skupaj 78 268 predlogov, od katerih je bilo 10 658 uvrščenih na glavni ali rezervni seznam; če se upoštevajo samo upravičeni predlogi, to pomeni, da je bila stopnja uspešnosti približno 14 %; v istem obdobju je bilo z upravičenci podpisanih 8 832 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, od katerih je GD RTD podpisal 528 sporazumov;

39.  priznava, da so v sedmem okvirnem programu prihranki pri stroških v primerjavi s šestim okvirnim programom znašali 551 milijonov EUR in da si je Komisija prizadevala, da bi izvajanje programa Obzorje 2020 dodatno poenostavila v primerjavi s sedmim okvirnim programom; poudarja, da bi morala poenostavitev nujno koristiti vsem področjem politik, tudi strukturnim skladom, da bi se ohranila enaka obravnava upravičencev do evropske finančne pomoči;

40.  z zadovoljstvom ugotavlja, da poskuša GD RTD dodatno zmanjšati režijske stroške tako, da upravljanje pogodb prenaša na izvajalske agencije in druga telesa; v zvezi s tem poudarja, da bodo v okviru programa Obzorje 2020 izvajalske agencije upravljale 55 % proračuna;

41.  poudarja, da je zaradi velikega števila političnih akterjev, med katerimi so generalni direktorati Komisije, izvajalske agencije, skupna podjetja in telesa iz člena 185, potrebno veliko usklajevanja in da je učinkovitost tega usklajevanja zelo pomembna;

42.  je seznanjen z razhajanjem med mnenji Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter Komisije na eni strani in Evropskega računskega sodišča na drugi strani o zakonitosti plačil; meni, da se tega spora ne bi smelo rešiti v škodo upravičencev, ki so ravnali v dobri veri;

43.  pozdravlja dejstvo, da je za program Obzorje 2020 značilno:

–  da je struktura programa manj zapletena in zagotavlja interoperabilnost med različnimi deli,

–  da se uporabljajo enotna pravila,

–  da se za vsak projekt sedaj uporablja ena stopnja financiranja,

–  da se posredni stroški krijejo po pavšalni stopnji (25 %),

–  da se preverja samo finančna sposobnost koordinatorjev,

–  da je bil uveden bolj merljiv pristop glede uspešnosti,

–  da se za raziskave in inovacije uporablja enotna revizijska strategija,

–  da je bil vzpostavljen enotni portal za sodelujoče za upravljanje z nepovratnimi sredstvi in strokovnjaki,

–  da se elektronsko upravlja z nepovratnimi sredstvi, pogodbami z izvedenci in arhiviranjem;

44.  pozdravlja oblikovanje skupnega centra za podporo, ki bo pomagal pri usklajevanju in uresničevanju programa na učinkovit in harmoniziran način, in sicer med sedmimi generalnimi direktorati Komisije, štirimi izvajalskimi agencijami in šestimi skupnimi podjetji; od 1. januarja 2014 skupni center za podporo zagotavlja skupne storitve na področjih pravne pomoči, naknadnih revizij, sistemov in operacij na področju informacijske tehnologije, poslovnih procesov ter informacij in podatkov o programu za vse raziskovalne generalne direktorate, izvajalske agencije in skupna podjetja, ki izvajajo program Obzorje 2020;

45.  predlaga povečanje vloge nacionalnih kontaktnih točk za zagotovitev kakovostne tehnične podpore na terenu; letno ocenjevanje rezultatov, usposabljanja in nagrajevanja učinkovitih nacionalnih kontaktnih točk bo povečale stopnjo uspešnosti programa Obzorje 2020;

46.  pozdravlja, da se je delež sredstev iz Obzorja 2020, namenjen malim in srednjim podjetjem, povečal z 19,4 % v letu 2014 na 23,4 % v letu 2015, in priporoča, naj se ta trend proaktivno spodbuja;

47.  šteje za nesprejemljivo, da GD RTD ni ustregel zahtevi Parlamenta, da bi morali generalni direktorati Komisije v svojih letnih poročilih o dejavnostih objaviti vsa svoja priporočila za posamezne države;

48.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila enako plačilo za raziskovalce, ki opravljajo enako delo v okviru istega projekta, in pripravi seznam – razčlenjen po državah – vseh podjetij, ki kotirajo na borzi in/ali v letnih računovodskih izkazih prikažejo dobiček ter prejemajo sredstva iz programa Obzorje 2020;

49.  priznava, da novi elementi, uvedeni s programom Obzorje 2020, odražajo tudi ugotovitve Evropskega računskega sodišča;

50.  želi spomniti, da se pripravlja deveti okvirni program za raziskave; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo najboljše prakse iz programa Obzorje 2020 uporabile za opredelitev programa; predlaga večje financiranje inovacij, ki bo gospodarsko učinkovito za poslovni sektor, in večjo prožnost med proračuni različnih podprogramov, da bi se preprečilo, da tisti, ki so opredeljeni kot odlični, ostanejo brez financiranja;

Posledice izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za sedmi okvirni program

51.  se spoštljivo seznanja z rezultatom referenduma v Združenem kraljestvu 23. junija 2016, na katerem so njegovi državljani izrazili politično voljo, da zapustijo Evropsko unijo;

52.  pozdravlja delo spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva pri oceni posledic te referendumske odločitve na področju znanosti in raziskav(12) ter njegova prizadevanja, da bi kar najbolj omejil negativni vpliv na evropsko konkurenčnost;

53.  poudarja, da so organizacije s sedežem v Združenem kraljestvu prejele 1,27 milijarde EUR na razpisih za nepovratna sredstva v letu 2014, kar je predstavljalo 15 % vseh sredstev, ter 1,18 milijarde EUR na razpisih v letu 2015, kar je predstavljalo 15,9 % vseh sredstev – največji delež financiranja EU, ki ga je v tem letu prejela katera od držav članic(13);

Sklepi

54.  ugotavlja, da je Komisija na splošno stroškovno učinkovito upravljala s sedmim okvirnim programom; ugotavlja, da se izboljšala tudi učinkovitost programa, kljub zamudam in ponavljajočim se stopnjam napake pri njegovi izvedbi;

55.  pozdravlja dejstvo, da so bili upoštevani pomisleki Računskega sodišča;

56.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo posodobitve, vpeljane v okviru programa Obzorje 2020, kot so denimo pavšalni zneski za posredne stroške, enotna revizijska strategija, enotni portal za sodelujoče itd., podobno uporabile tudi na področjih drugih politik, na primer pri strukturnih skladih; poudarja, da je treba vse upravičence do nepovratnih sredstev obravnavati pravično in enako;

57.  poziva države članice, naj se dodatno potrudijo, da bi dosegle cilj 3 % BDP za naložbe v raziskave; meni, da bi to spodbudilo odličnost in inovacije; zato poziva Komisijo, naj prouči možnost, da bi predlagala pakt za znanost na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki bi se opiral na dinamiko, ki jo je že ustvarila konvencija županov;

58.  je zaskrbljen, ker obe agenciji – Izvajalska agencija za raziskave (REA) in Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA) – v svojih poročilih o oceni opozarjata, da bi bilo mogoče dodatno izboljšati posredovanje povratnih informacij in komuniciranje med Komisijo in izvajalskimi agencijami;

°

°  °

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu računskemu sodišču in Komisiji.

(1)

  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(2)

  UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(3)

  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(4)

  UL C 373, 10.11.2015, str. 1.

(5)

  http://www.parliament.uk/business/committees/committees-a-z/commons-select/science-and-technology-committee/inquiries/parliament-2015/leaving-the-eu-inquiry-16-17/publications/

(6)

  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0147.

(7)

  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(8)

  Commitment and Coherence (Zavezanost in povezanost), naknadna ocena sedmega okvirnega programa EU, november 2015

https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/fp7_final_evaluation_expert_group_report.pdf.

(9)

  Poglavje 7 finančne uredbe.

(10)

  http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/doc/rtd_aar_2015.pdf, str. 33.

(11)

  COM(2016)0675, str. 18 in 19.

(12)

  http://www.parliament.uk/business/committees/committees-a-z/commons-select/science-and-technology-committee/inquiries/parliament-2015/leaving-the-eu-inquiry-16-17/publications/

(13)

  Poročilo za leto 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020, str. 21 f.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

3.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Monica Macovei, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Alfred Sant


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

22

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

PPE

S&D

Verts/ALE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová, Hannu Takkula

Monica Macovei

Marco Valli

Luke Ming Flanagan

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin

Inés Ayala Sender, Cătălin Sorin Ivan, Karin Kadenbach, Arndt Kohn, Georgi Pirinski, Alfred Sant, Derek Vaughan

Bart Staes, Indrek Tarand

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo