Postopek : 2016/2061(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0197/2017

Predložena besedila :

A8-0197/2017

Razprave :

PV 12/06/2017 - 18
CRE 12/06/2017 - 18

Glasovanja :

PV 14/06/2017 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0260

POROČILO     
PDF 715kWORD 76k
12.5.2017
PE 589.332v03-00 A8-0197/2017

o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma

(2016/2061(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Constance Le Grip

Pripravljavka mnenja (*):

Tania González Peñas, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma

(2016/2061(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8, 151, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih določb o socialnih pravicah in enakosti med moškimi in ženskami,

–  ob upoštevanju členov 22 in 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 16 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice: enakopravno uživanje vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic za moške in ženske (člen 3 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESCR)(1) in splošne pripombe št. 19 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice: pravica do socialne varnosti (člen 9 ICESCR)(2),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju členov 4(2), 4(3), 12, 20 in 23 Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega odbora za socialne pravice z dne 5. decembra 2014(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)(7),

–  ob upoštevanju načrta Komisije iz avgusta 2015 za nov začetek reševanja izzivov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278), zlasti njegovega cilja 3.2,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o položaju mater samohranilk(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o vplivu gospodarske krize na enakost spolov in pravice žensk(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(15),

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 20015 o enakih možnostih za ženske in moške: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Nizozemska, Slovaška in Malta) z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je 7. marca 2011 sprejel Svet,

–  ob upoštevanju študije „Razlika v pokojninah med spoloma: razlike med materami in ženskami brez otrok“ (2016) ter študije Komisije iz leta 2013 „Razlike v pokojninah med spoloma v EU“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0197/2017),

A.  ker je leta 2014 razlika v pokojninah med spoloma v EU, ki se lahko opredeli kot razlika med povprečno pokojnino žensk in moških pred plačilom davkov, znašala 39,4 % v starostni skupini 65 let in več, v zadnjih petih letih pa je v polovici držav članic še narasla; ker je finančna kriza v zadnjih letih negativno vplivala na prihodke žensk, v dolgoročnem povprečju pa več kot na prihodke moških; ker v nekaterih državah članicah od 11 do 36 % žensk nima dostopa do nikakršne pokojnine;

B.  ker je enakost med ženskami in moškimi eno od skupnih in temeljnih načel, določeno v členih 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker bi morala biti enakost spolov vključena v vse politike, pobude, programe in dejavnosti EU;

C.  ker se v večini držav članic EU za ženske plačujejo nižji pokojninski prispevki kot za moške in so najbolj zastopane v skupini najrevnejših upokojencev in najmanj v skupini najbogatejših;

D.  ker so te neenakosti nesprejemljive in bi jih treba zmanjšati, v EU pa vse pokojninske prispevke izračunati in zaračunati ne glede na spol, saj je enakost spolov eno od njenih temeljnih načel, tako kot je pravica vseh do dostojnega življenja določena v Listini EU o temeljnih pravicah;

E.  ker je četrtina prebivalstva v EU-28 odvisna od pokojnine kot glavnega vira dohodka in ker se bo do leta 2060 zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe in splošnega staranja prebivalstva podvojilo število ljudi, ki bodo dosegli upokojitveno starost;

F.  ker bo moralo v prihodnosti zaradi demografskih sprememb vedno manj aktivnega prebivalstva skrbeti za vedno več upokojencev, kar pomeni, da bodo zasebne pokojninske sheme ter sheme poklicnega in starostnega pokojninskega zavarovanja čedalje pomembnejše;

G.  ker je cilj pokojninske politike zagotoviti ekonomsko neodvisnost, ki je bistvenega pomena za enakost med ženskami in moškimi, in sisteme socialne varnosti v državah članicah, ki naj vsem državljanom EU omogočijo dostojne in ustrezne pokojninske dohodke in sprejemljiv življenjski standard ter jih zaščitijo pred nevarnostjo revščine, ki je posledica različnih dejavnikov ali socialne izključenosti, da se starostnikom zagotovijo aktivna družbena, kulturna in politična udeležba, dostojno življenje in nadaljnja vključenost v družbo;

H.  ker vse večja odgovornost posameznikov pri odločanju za varčevanje, ki prinaša različna tveganja, pomeni tudi, da morajo biti posamezniki jasno obveščeni o razpoložljivih možnostih in z njimi povezanim tveganjem; ker je treba tako ženskam kot moškim, a predvsem ženskam, pomagati pri izboljšanju finančne pismenosti, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve na tem področju, ki postaja čedalje bolj zapleteno;

I.  ker razlike v pokojninah povečujejo ekonomsko ranljivost žensk in jih izpostavljajo socialni izključenosti, revščini in ekonomski odvisnosti, zlasti od zakoncev ali drugih družinskih članov; ker je razlika v plačah in pokojninah med spoloma še izrazitejša pri ženskah, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju ali so pripadnice rasnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, saj pogosto opravljajo delo, pri katerem se zahteva manj znanja in spretnosti ter manj odgovornosti;

J.  ker bi lahko pokojnina, vezana na individualne in ne na pridobljene pravice, pomagala vsem zagotoviti ekonomsko neodvisnost, zmanjšati odvračilne dejavnike za udeležbo v formalnih oblikah zaposlitve in stereotipe o spolih;

K.  ker bodo ženske zaradi pričakovane daljše življenjske dobe v času upokojitve v povprečju potrebovale višje prejemke kot moški; ker lahko dodatne prejemke dobijo od družinskih pokojnin;

L.  ker pomanjkanje primerljivih, celovitih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov, ki bi omogočali oceno razlik med pokojninami in dejavnikov, ki jih povzročajo, otežuje presojo o tem, kako najbolj učinkovito rešiti problem;

M.  ker je razlika v starostni skupini med 65. in 74. letom (nad 40 %) višja od povprečne razlike cele skupine nad 65. letom, zlasti ker se v nekaterih državah članicah lahko prenesejo pravice, na primer v primeru vdovstva;

N.  ker je zaradi znižanj in zamrznitev pokojnin tveganje za revščino v starosti večje, zlasti pri ženskah; ker je v letu 2014 delež starejših žensk, izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, znašal 20,2 %, delež moških pa 14,6 %, in ker naj bi leta 2050 v večini držav članic delež ljudi, starejših od 75 let, ki bodo izpostavljeni revščini, znašal 30 %;

O.  ker imajo osebe, starejše od 65 let, prihodke, ki znašajo približno 94 % povprečja celotnega prebivalstva; ker pa približno 22 % žensk, starejših od 65 let, živi pod pragom tveganja za revščino;

P.  ker je povprečna razlika v pokojninah v vsej EU v letu 2014 prikrivala velike razlike med državami članicami; ker je, za primerjavo, najnižja razlika v pokojninah med moškimi in ženskami 3,7 %, najvišja pa 48,8 %, medtem ko v 14 državah članicah razlika presega 30 %;

Q.  ker se delež prebivalcev, ki prejemajo pokojnino, med državami članicami zelo razlikuje, in sicer je leta 2012 na Cipru znašal 11 %, v Belgiji pa 25 %, a v državah, kot so Španija, Irska in Malta, pokojnino prejema le 10 % ali manj žensk;

R.  ker razlika v pokojninah, ki temelji na več dejavnikih, odraža neravnovesje med moškimi in ženskami v poklicnem in družinskem življenju, možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov, položaj v družini in način izračunavanja plač za namene pokojninskega sistema; ker odraža tudi segregacijo na trgu dela in večji delež žensk, zaposlenih za krajši delovni čas, nižje urne postavke, prekinitve poklicne poti in krajšo delovno dobo zaradi neplačanega dela, ki ga opravijo ženske kot matere in družinske negovalke; ker je treba zato razliko v pokojninah med spoloma obravnavati kot ključni kazalnik neenakosti spolov na trgu dela, saj je sedanja razlika v pokojnini med spoloma zelo blizu razliki v skupnem prihodku (40,2 %);

S.  ker se lahko dejanska razsežnost razlik v pokojninah, ki je rezultat neravnotežja in neenakosti med moškimi in ženskami, ki nastajajo skozi življenje in se kažejo na primer pri dostopu do virov moči in financiranja v času aktivnega življenja ter v prvem in drugem pokojninskem stebru, prikrije s pomočjo korektivnih mehanizmov;

T.  ker razlika v pokojninah v danem trenutku odraža družbene razmere in razmere na trgu dela skozi več desetletij; ker se razmere spreminjajo, včasih zelo, kar lahko vpliva na potrebe različnih generacij upokojenk;

U.  ker so razlike v pokojninah odvisne tudi od osebnega in socialnega statusa, zakonskega stana in/ali družinskega statusa upokojenk; ker zaradi tega ni nujno, da bo enoten pristop dal najboljše rezultate;

V.  ker so enostarševska gospodinjstva posebej ranljiva, saj predstavljajo 10 % vseh gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, od tega jih je 50 % izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, kar je dvakrat več kot delež v celotnem prebivalstvu; ker obstaja pozitivna korelacija med razliko v pokojninah in številom otrok, ki so odrasli v gospodinjstvu, in ker je razlika v pokojninah med poročenimi ženskami in materami veliko večja od neporočenih žensk brez otrok; ker se lahko zaradi tega neenakosti, ki so jim bile izpostavljene matere, zlasti matere samohranilke, povečajo v trenutku upokojitve;

W.  ker diskriminacija zaradi nosečnosti in starševskega dopusta pogosto sili matere – ki predstavljajo 79,76 % oseb, ki skrajšajo svoj delovni čas zaradi nege otrok, mlajših od osem let – v slabše plačano delo ali v skrajšani delovni čas ali v nezaželene prekinitve dela, da bi skrbele za otroke; ker je porodniški, očetovski in starševski dopust potreben in nujen instrument za boljšo delitev nalog varstva in nege, za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter manj prekinitev poklicne poti žensk;

X.  ker število otrok ne vpliva na višino plač in pokojninske pravice očetov ali nanje celo pozitivno vpliva;

Y.  ker je stopnja brezposelnosti žensk ocenjena prenizko, saj se mnoge ne prijavijo kot nezaposlene, zlasti tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih, med katerimi se mnoge posvetijo izključno gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke; ker to ustvarja razlike v njihovih pokojninah;

Z.  ker tako imenovani tradicionalni načini organizacije dela težko omogočajo parom, zaposlenim s polnim delovnim časom, da nemoteno usklajujejo družinsko in poklicno življenje;

AA.  ker pokojninski dobropisi v obliki nadomestila za nego otrok ali članov družine za ženske in moške preprečujejo, da bi prekinitve poklicne poti zaradi nege negativno vplivale na pokojnino, in je zaželeno, da se ta pristop razširi na vse države članice ali se okrepi;

AB.  ker bi podobni pokojninski dobropisi, ki bi veljali za vse oblike dela, pomagali vsem delavcem, tako zaposlenim kot samozaposlenim;

AC.  ker je kljub prizadevanjem za izboljšanje stanja na tem področju stopnja vključevanja žensk na trg dela še vedno nižja od ciljev strategije Evropa 2020 ter od stopnje vključevanja moških; ker povečanje udeležbe na trgu dela prispeva k prizadevanjem za zmanjšanje razlik v pokojninah med spoloma v EU, saj obstaja neposredna povezava med udeležbo na trgu dela in višino pokojnine; ker pa stopnja zaposlenosti ne vsebuje informacij o trajanju ali vrsti zaposlitve in nas lahko torej le delno informira o plačah in pokojninah;

AD.  ker delovna doba neposredno vpliva na pokojnino; ker imajo ženske v povprečju več kot 10 let krajšo delovno dobo kot moški in ker imajo ženske z delovno dobo, krajšo od 14 let, dvakrat nižjo pokojnino (64 %) od tistih, ki so delale dlje (32 %);

AE.  ker ženske pogosteje kot moški prekinejo poklicno pot, delajo na podlagi prekarnih pogodb, sprejmejo nestandardne oblike zaposlovanja, delo s skrajšanim delovnim časom (32 % žensk v primerjavi z 8,2 % moških) ali opravljajo neplačano delo, zlasti ko skrbijo za otroke in sorodnike in so zaradi vztrajne neenakosti med spoloma skoraj izključno odgovorne za nego in gospodinjstvo, ali ker delodajalci pričakujejo do njih, da bodo tako odgovornost prevzele v poznejšem življenjskem obdobju, vse to pa gre v škodo njihovih pokojnin;

AF.  ker lahko naložbe v šole, predšolsko izobraževanje, univerze in oskrbo starejših pripomorejo k ustvarjanju boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem za ženske in na dolgi rok k ustvarjanju delovnih mest in pridobivanju visokokakovostnih delovnih mest za ženske ter k odpiranju možnosti, da dalj časa ostanejo na trgu dela, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo na njihove pokojnine;

AG.  ker sta neformalna nega in prostovoljno delo temeljna stebra naše družbe, v veliki meri pa ju opravljajo ženske, kar se kaže v razliki v pokojninah med spoloma; ker tovrstno nevidno delo ni dovolj priznano ter se ne vedno upošteva, zlasti če gledamo na pokojninske pravice;

AH.  ker so v EU še vedno velike razlike v plačah med moškimi in ženskami; ker je ta razlika v letu 2014 znašala 16,3 %, zlasti zaradi diskriminacije in segregacije, saj se ženske večinoma zaposlujejo v sektorjih, kjer so plače nižje, in ne v sektorjih, kjer prevladujejo moški; ker tudi drugi dejavniki prispevajo k ustvarjanju razlike v plačah med moškimi in ženskami, na primer prekinitve poklicne poti ali neprostovoljno opravljanje dela s krajšim delovnim časom, ki omogoča usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, stereotipi, podcenjevanje ženskega dela, razlike v stopnji izobrazbe in delovnih izkušnjah;

AI.  ker bi politika, namenjena zvišanju deleža visokokakovostnih zaposlitev za skupine z najvišjimi stopnjami brezposelnosti, kot so ženske, mladi, invalidi in starejši od 55 let, dolgotrajno brezposelni in priseljenci, pomagale ohraniti vzdržnost pokojninskih sistemov in zmanjšati odvisnost javnih sistemov;

AJ.  ker je cilj EU za dosego ustrezne socialne zaščite zapisan v členu 151 PDEU; ker bi morala EU državam članicam pomagati s priporočili za izboljšanje zaščite starejših, ki imajo zaradi starosti ali osebnega položaja pravico do pokojnine;

AK.  ker člen 4.1 Evropske socialne listine določa pravico do zadostnega plačila, in sicer, „da se zagotovi učinkovito uresničevanje pravice do pravičnega plačila, se pogodbenice zavezujejo, da delavcem priznavajo pravico do takšnega plačila, ki bo njim in njihovim družinam omogočili dostojen življenjski standard“; ker je v sklepih z dne 5. decembra 2014 Evropskega odbora za socialne pravice navedeno, „da mora biti za zagotovitev dostojnega življenjskega standarda v smislu člena 4(1) listine iz leta 1961 plačilo nad minimalnim pragom, ki je določen pri 60 % povprečne neto plače“;

AL.  ker so univerzalne minimalne pokojnine, ki temeljijo na prebivališču ali so pavšalne in indeksirane s plačami, očitno še posebej ustrezne za zagotavljanje enakosti spolov, saj se polna osnovna pokojnina izplača ne glede na predhodni zaposlitveni status ali družinske razmere;

AM.  ker kaže, da se zaradi večje povezave med prispevki in prejemki ter večjega deleža shem drugega in tretjega stebra v pokojninskih sistemih tveganje za pojav specifičnih dejavnikov, povezanih s spolom, ki vplivajo na razlike v pokojninah, prenaša na zasebni sektor;

AN.  ker za reforme pokojninskih sistemov iz bele knjige Komisije o pokojninah iz leta 2012 niso bile opravljene predhodne ali naknadne ocene učinka na enakost spolov na področju pokojnin; ker to kaže na pomanjkljivosti v politiki EU za učinkovito zagotavljanje enakosti spolov na vseh področjih;

AO.  ker je organizacija javnega socialnovarstvenega in pokojninskega sistema v izključni pristojnosti držav članic; ker ima EU na področju pokojninskih sistemov predvsem podporno pristojnost, zlasti na podlagi člena 153 PDEU;

Splošne opombe

1.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami oblikuje strategijo za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami v Evropski uniji („strategija“);

2.  meni, da bi moral biti cilj te strategije obravnavanje posledic pokojninske vrzeli na ravni držav članic, zlasti na najbolj ranljive skupine, pa tudi preprečitev te vrzeli v prihodnosti z bojem proti osnovnim vzrokom zanjo, kot sta neenakopraven položaj žensk in moških na trgu dela pri plači, poklicnem napredovanju in priložnostih za zaposlitev s polnim delovnim časom ter razlikovanje na trgu dela; v zvezi s tem spodbuja medvladni dialog in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami;

3.  poudarja, da je stopnja brezposelnosti žensk ocenjena prenizko, saj se mnoge ne prijavijo na zavodu za zaposlovanje, zlasti tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih ali ki pomagajo v družinskih podjetjih, pa tudi tiste, ki se posvečajo izključno gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke;

4.  poudarja, da je za uspeh strategije potreben večplasten pristop s kombinacijo ukrepov v okviru različnih politik, namenjenih izboljšanju enakosti spolov, ter da mora ta pristop zajemati vseživljenjski pristop do pokojnin z upoštevanjem celotnega delovnega življenja posameznika ter obravnavati razlike med moškimi in ženskami v smislu stopnje zaposlenosti, poklicne poti in možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov in razlike, ki so posledica načina organizacije pokojninskih sistemov; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo sklepe Sveta z dne 18. junija 2015 z naslovom „Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma“;

5.  poudarja, da je treba načelo subsidiarnosti strogo spoštovati tudi v pokojninskih vprašanjih;

Merjenje in ozaveščanje za učinkovitejše ukrepanje proti razlikam v pokojninah

6.  poziva države članice in Komisijo, naj še naprej preučujejo razlike v pokojninah med spoloma ter naj v sodelovanju z Eurostatom in Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) oblikujejo formalne in zanesljive kazalnike razlik v pokojninah med spoloma in opredelijo različne dejavnike, ki so podlaga zanje, da bi tako te razlike spremljali in določiti jasne cilje za njihovo znižanje, o vsem tem pa naj poročajo Evropskemu parlamentu; poziva države članice, naj Eurostatu vsako leto pošljejo statistične podatke o razlikah v plačah in pokojninah med spoloma, da bo mogoče oceniti razvoj na tem področju v celotni EU in načine, kako se lotiti te problematike;

7.  poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno učinka priporočil za posamezne države članice in priporočil iz bele knjige iz leta 2012 o pokojninah, namenjenih preprečevanju vzrokov razlik v pokojninah med spoloma, na najbolj ranljive skupine in zlasti ženske ter naj določi formalni kazalnik razlik v pokojninah med spoloma in izvaja sistematično spremljanje; poziva k ustreznemu ocenjevanju in spremljanju vpliva doslej izvedenih priporočil ali ukrepov na razlike med spoloma; poziva Komisijo, naj podpre razvoj statističnih podatkov, ločenih po spolu, in raziskav za okrepitev spremljanja in ocenjevanja vplivov pokojninskih reform na dobro počutje in blaginjo žensk;

8.  poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe za odpravo razlik v pokojninah med spoloma prek svojih socialnih politik, naj povečajo ozaveščenost oblikovalcev politik na tem področju ter naj razvijejo programe, ki bodo ženskam zagotovili več informacij o posledicah razlik v pokojninah zanje, pa tudi z orodji, potrebnimi za oblikovanje trajnostnih strategij za financiranje pokojninskih skladov, ki bodo prilagojene posebnim potrebam žensk, ter o dostopu žensk do pokojnin drugega in tretjega stebra, zlasti v feminiziranih sektorjih, kjer se morda zanje odloča malo žensk; poziva Komisijo in države članice, naj podaljšajo in nadaljujejo dejavnosti ozaveščanja javnosti o enakem plačilu in razlikah v pokojninah ter o neposredni in posredni diskriminaciji žensk na delovnem mestu;

9.  znova poudarja potrebo po jasnih usklajenih opredelitvah, ki bi na ravni EU olajšale primerjavo izrazov, kot sta „razlike v “ in „razlike v plačah med spoloma“ in „razlike v pokojninah med spoloma“;

10.  poziva države članice in institucije Unije, naj spodbujajo študije o učinkih razlik v pokojninah med spoloma in finančni neodvisnosti žensk, pri čemer je treba upoštevati vprašanja, kot so staranje prebivalstva, razlike med spoloma v zdravstvenem stanju in pričakovani življenjski dobi, kako so se spremenile družinske strukture in kako narašča število enočlanskih gospodinjstev ter razlike v osebnih okoliščinah žensk; prav tako poziva, naj pripravijo možne strategije za odpravo razlik v pokojninah med spoloma;

11.  poziva države članice, naj nemudoma izplačajo odpravnine in nadomestila ob prenehanju mandata, takoj ko se začne obdobje upravičenosti do pokojnine, da bi preprečili ekonomske težave, znižali dodatne obremenitve, povezane s predujmi za posojila, ter zmanjšali odvisnost žensk od moških;

Zmanjšanje neenakosti pri zmožnosti plačevanju pokojninskih prispevkov

12.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se zakonodaja EU o posredni in neposredni diskriminaciji na podlagi spola pravilno izvaja in da se napredek pri izvajanju sistematično spremlja, da se v primerih neizvajanja uvede postopek za ugotavljanje kršitev, ter da se zakonodaja po potrebi spremeni za zagotovitev, da bodo imeli moški in ženske enake možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov;

13.  nedvoumno obsoja razlike v plačilu med spoloma in njihovo „nerazložljivo“ komponento, ki so posledica diskriminacije na delovnem mestu, ter znova poziva k spremembi Direktive 2006/54/ES, ki je bila jasno in ustrezno prenesena samo v dveh državah članicah, da bi zagotovili bolj enako obravnavo moških in žensk pri zaposlovanju in plačilu ter tako uveljavili načelo enakega plačila za ženske in moške za enako delo, ki je zagotovljeno s pogodbo vse od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti;

14.  poziva države članice, delodajalce in sindikate, naj pripravijo in izvajajo uporabna in usmerjena orodja za ocenjevanje delovnih mest, s katerimi bi olajšali opredeljevanje dela enake vrednosti ter s tem zagotovili, da moški in ženske prejemajo enako plačilo in zato v prihodnosti enake pokojnine; spodbuja podjetja, naj izvajajo letne revizije enakosti plačil, naj te podatke objavijo kar najbolj pregledno in naj zmanjšajo razlike v plačilu med spoloma;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo problema horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela z odpravo neenakosti med spoloma in diskriminacije pri zaposlovanju ter naj zlasti prek izobraževanja in z ozaveščanjem spodbujajo dekleta in ženske, da se odločajo za študij, delo in poklice v inovativnih sektorjih rasti, v katerih zaenkrat prevladujejo moški zaradi trdovratnih stereotipov;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj ženskam ponudijo več spodbud za daljše delo s krajšimi oddihi, da bi povečali njihovo stopnjo ekonomske neodvisnosti danes in v prihodnosti;

17.  opozarja, kako pomembno je v kontekstu vse večjega prenosa odgovornosti pokojninskih sistemov na sheme zasebnega financiranja, da se prepreči diskriminacija pri dostopu do finančnih storitev, ki jih ureja Direktiva 2004/113/ES, ter da ta dostop temelji na aktuarskih merilih, neodvisnih od spola; ugotavlja, da bo uporaba pravila o enakih pogojih za oba spola pomagala zmanjšati razliko v pokojninah med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj povečajo preglednost, dostop do informacij in varnost za člane in upravičence pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, pri tem pa je treba upoštevati načela EU o nediskriminaciji in enakosti spolov;

18.  ugotavlja, da se sistemi poklicnega pokojninskega zavarovanja čedalje bolj upravljajo v skladu z zavarovalnimi načeli, zaradi česar lahko pride do številnih razlik na področju socialnega varstva(16); poudarja, da je Sodišče Evropske unije jasno določilo, da je treba pokojninske načrte poklicnega zavarovanja obravnavati kot plačilo in da se zato tudi zanje uporablja načelo enakega obravnavanja;

19.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo migrantkam, ki pogosto niso pridobile pokojninskih pravic v svoji državi izvora in zato niso ekonomsko neodvisne, predvsem v primeru ločitve;

Zmanjšanje neenakosti na poklicnih poteh moških in žensk

20.  poziva Komisijo, naj čim prej izpolni svoje zaveze, ki jih je dala v svojem načrtu in v dokumentu o strateških prizadevanjih, da bi vsem omogočila boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tudi za zaposlene starše, ter naj predstavi ambiciozen in celovit sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov kot del svojega delovnega programa za leto 2017;

21.  poziva države članice, naj spoštujejo in izvajajo zakonodajo o pravicah do porodniškega dopusta, da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imeli otroke;

22.  poziva države članice, naj razmislijo o možnosti, da bi se lahko zaposleni pogajali o prostovoljnih prožnih ureditvah dela, vključno s „pametnimi oblikami dela“, v skladu z nacionalno prakso in ne glede na starost otrok ali družinski položaj, s čimer bi ženskam in moškim omogočili boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tako da jim pri prevzemanju obveznosti oskrbe ne bi bilo treba dajati prednost eni skrbi pred drugo;

23.  spodbuja države članice, naj uvedejo „kreditne točke za oskrbo“ tako za ženske kot za moške na podlagi izmenjave primerov dobre prakse, da bi tako nadomestili prekinitev poklicne poti zaradi neformalne oskrbe družinskega člana in odsotnosti zaradi uradne oskrbe, kot so porodniški, očetovski in starševski dopust, ter naj te kreditne točke pravično upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic; meni, da bi morale biti takšne kreditne točke dodeljene za kratko in določeno obdobje, da ne bi dodatno krepile stereotipov in neenakosti;

24.  poziva države članice, naj oblikujejo strategije za priznavanje pomena neformalne oskrbe, ki se izvaja za družinske člane in druge vzdrževane osebe, in prostovoljnega dela ter za njihovo pravično delitev med ženskami in moškimi, odsotnost pravične dodelitve je namreč lahko vzrok za prekinitve poklicne poti in negotove zaposlitve za ženske, to pa ogroža njihove pokojninske pravice; v zvezi s tem poudarja pomen spodbud za moške, da izkoristijo starševski in očetovski dopust;

25.  poziva države članice, naj omogočijo vrnitev delavca po porodniškem ali starševskem dopustu na delo z isto ureditvijo;

26.  opozarja, da pravilnega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem moških in žensk ni mogoče doseči brez lokalnih, visoko kakovostnih, cenovno dosegljivih in dostopnih ustanov za varstvo otrok, starejših in vzdrževanih oseb in brez spodbujanja enakopravne delitve odgovornosti, stroškov in oskrbe; poziva države članice, naj povečajo naložbe v storitve za otroke, poudarja, da morajo biti zmogljivosti za varstvo otrok na voljo povsod na podeželju, ter poziva Komisijo, naj podpre države članice, vključno z zagotavljanjem razpoložljivih finančnih sredstev EU, pri vzpostavljanju teh zmogljivosti v obliki, ki bo dostopna vsem; poziva države članice, naj izpolnijo barcelonske cilje v najkrajšem možnem času, najpozneje pa do leta 2020, ter določijo podobne cilje za storitve dolgotrajne oskrbe, hkrati pa naj družinam, ki se zavzemajo za drugačen model otroškega varstva, omogočijo svobodno izbiro; čestita tistim državam članicam, ki so že izpolnile oba sklopa ciljev;

Vpliv pokojninskih sistemov na razliko v pokojninah

27.  poziva države članice, naj na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov ocenijo vpliv svojih pokojninskih sistemov na razlike v pokojninah in dejavnike, na katerih temeljijo, da bi odpravili diskriminacijo in vnesli preglednost v pokojninske sisteme držav članic;

28.  poudarja, da je treba pri vzdržnosti pokojninskih sistemov upoštevati izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe, staranje prebivalstva, rodnost ter razmerje med delovno aktivnimi osebami in osebami, ki so dosegle upokojitveno starost; opozarja, da je položaj slednjih v veliki meri odvisen od števila let, za katera so delali in plačevali prispevke;

29.  poziva države članice, naj glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo v EU nujno izvedejo vse potrebne strukturne spremembe pokojninskih sistemov, da bi trajno zagotovile socialno varnost;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj podrobneje preučijo potencialni učinek prehoda od zakonsko določenega državnega pokojninskega sistema na prožnejše ureditve plačevanja prispevkov v okviru poklicnih in zasebnih pokojninskih shem (kar zadeva izračun trajanja plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno in ureditve za postopno upokojitev) na razlike v pokojninah;

31.  poudarja, da prehod na večstebrni pokojninski sistem pri pokojninah ustvarja še več neenakosti med spoloma(17); vztraja, da mora prvi od treh stebrov pokojninskega sistema ostati v središču pokojninskih sistemov držav članic ter da ga je treba spodbujati in omogočati, da bi se odpravile neenakosti, zlasti neenakost spolov, na področju pokojnin; vztraja tudi, da bi morali zasebni pokojninski sistemi ostati le možnost na osnovi prostovoljne odločitve; poudarja, da je razlika v pokojninah med spoloma najmanjša v prvem stebru in da so se sistemi iz tega stebra izkazali za najbolj vključujoče, poštene pri porazdelitvi sredstev in celo najbolj stroškovno učinkovite za boj proti revščini v starosti; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo javne pokojninske sisteme v primerjavi z drugimi vrstami shem, ki bi lahko povečale razlike med spoloma pri pokojninah;

32.  poziva države članice, naj iz svojih pokojninskih sistemov izločijo vse elemente, ki povečujejo neravnovesja v pokojninah (zlasti obstoječa neravnovesja med spoloma), ter upoštevajo vpliv vseh prihodnjih pokojninskih reform na enakost spolov in sprejmejo takojšnje ukrepe za popolno odpravo te diskriminacije;; poudarja, da bi bilo treba vse spremembe politike v zvezi s pokojninami meriti glede na njihov vpliv na razlike med spoloma, pri čemer bi bilo treba s pomočjo posebne analize primerjati vpliv predlaganih sprememb na ženske in moške, kar naj postane značilnost postopkov načrtovanja, zasnove, izvajanja in ocenjevanja javne politike;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse, da bi se določili najučinkovitejši korektivni mehanizmi in mehanizmi, ki prispevajo k boju proti dejavnikom, ki spodbujajo razlike v pokojninah;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj v pokojninske sisteme uvedejo tarife za pričakovano življenjsko dobo, neodvisne od spola, ter dobropise za oskrbo in izvedene ugodnosti, da bi ženske dobile enake pokojninske anuitete za enake prispevke, tudi če se pričakuje, da bodo živele dlje kot moški, in naj zagotovijo, da pričakovana življenjska doba žensk ne bo razlog za diskriminacijo, zlasti pri izračunu pokojnin;

35.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo pokojnine po umrlem zavarovancu pri varovanju številnih starejših žensk pred večjo izpostavljenostjo revščini in socialni izključenosti v primerjavi s starejšimi moškimi; poziva države članice, naj po potrebi reformirajo svoje sisteme za družinske pokojnine in vdovske pokojnine, da bi preprečile oškodovanje neporočenih žensk; poziva države članice, naj s podporo Komisije preučijo vplive različnih sistemov zagotavljanja pokojnine po umrlem zavarovancu v povezavi z visoko stopnjo razvez zakonske zveze, visoko pojavnostjo revščine pri neporočenih parih in socialno izključenostjo starejših žensk ter naj razmislijo o zakonskih instrumentih za zagotovitev pravice do deljene pokojnine v primeru razveze zakonske zveze;

36.  poudarja, da imajo vsi ljudje pravico do univerzalno dostopne javne pokojnine, in opozarja, da je v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznana pravica starejših do dostojnega in samostojnega življenja, v členu 34 pa je priznana pravica do dostopa do prejemkov socialne varnosti in socialnih storitev, ki zagotavljajo varstvo v primeru materinstva, bolezni, delovnih nesreč, invalidnosti, odvisnosti od dolgotrajne oskrbe ali starosti, pa tudi v primeru izgube zaposlitve; poudarja, da so socialnovarstveni sistemi, ki jih država financira iz prispevkov, pomembna osnova ustreznega pokojninskega zavarovanja;

37.  opozarja, da je dostojna pokojnina bistvenega pomena za boj proti revščini pri starejših; poziva države članice, naj delavcem s krajšim delovnim časom, delavcem, ki se soočajo s prekinitvami delovnega razmerja, pomagajočim zakoncem in delavcem z obdobji, v katerih niso delali ali so delali manjše število ur, zagotovijo pravico do dostojne pokojnine brez kakršne koli oblike diskriminacije;

38.  poziva države članice, naj odpravijo prepreke za dostop do ustreznih pokojnin, kot sta podaljšanje minimalne plačniške dobe, potrebne za pridobitev pokojninskih pravic, ali povezovanje pokojninskih prejemkov s skupnimi življenjskimi prispevki, ki ovirajo ljudi, ki prekinejo poklicno pot (večinoma ženske);

39.  poziva države članice, naj v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za zakonsko starosto pokojnino, zagotovijo primerno javno pokojnino, ki ne bo odvisna od prejemnikovega predhodnega delovnega življenja, in naj se čas, ko posameznik prekine poklicno pot zaradi skrbi za bližnje, všteje v njegove pokojninske pravice; poudarja pomen prehoda na individualne pokojninske in socialne pravice namesto izvedenih, da bi se preprečila odvisnost znotraj družin; poziva države članice, naj modele, kjer je enota gospodinjstvo s pripadajočimi pravicami socialne varnosti, nadomestijo z modeli, ki bodo zagotavljali individualne pravice in ki bodo preprečevali odvisnost od partnerja ali države; vendar pri tem opozarja, da mora biti razmerje med javno minimalno pokojnino in povprečno pokojnino, ki izvira iz poklicnega življenja, primerno; poziva Komisijo, naj opravi obsežne analize primerov dobre prakse, da bi državam članicam pomagala pri izračunu teh minimalnih pokojnin;

40.  izraža veliko zaskrbljenost nad zamrznitvami in znižanji pokojnin v nekaterih državah članicah, ki so najbolj prizadele ljudi s krajšimi ali prekinjenimi poklicnimi potmi ali tiste z nizkimi dohodki; obžaluje, da to prizadene predvsem ženske; poudarja, da so ti ukrepi vodili v posredno diskriminacijo pri uveljavljanju pravic socialne varnosti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli tako moški kot ženske možnost doseči obdobja polnih prispevkov in pravico do polne pokojnine, in sicer s preprečevanjem diskriminacije spolov pri zaposlovanju, prilagoditvijo izobraževanja in načrtovanja kariere, izboljšanjem možnosti usklajevanja dela in družinskih obveznosti ter višjimi naložbami v varstvo in nego otrok in starejših; meni, da je prav tako pomembno oblikovati pravila na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu, ki bi zajela poklicno tveganje glede na spol in psihosocialna tveganja, vlagati v javne službe za zaposlovanje, ki bi vodile ženske vseh starosti pri iskanju zaposlitve, ter uvesti prožna pravila za prehod iz delovnega razmerja v pokoj;

41.  želi spomniti, da je odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Splošni pripombi št. 16 iz leta 2005 o enakih pravicah za moške in ženske glede uveljavljanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic poudaril, da člen 3 v povezavi s členom 9 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah med drugim določa, da mora biti obvezna upokojitvena starost enaka za moške in ženske ter da morajo imeti ženske enake pravice v javnih in zasebnih pokojninskih sistemih;

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

11. avgust 2005, E/C. 12/2005

(2)

4. februar 2008, E/C. 12/GC/19

(3)

XX-3/def/GRC/4/1/EN

(4)

UL L 6, 10.1.1979, str. 24.

(5)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(6)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(7)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(8)

UL C 51 E, 22.2.2013, str. 9.

(9)

UL C 131 E, 8.5.2013, str. 60.

(10)

UL C 264 E, 13.9.2013, str. 75.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0073.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.

(16)

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/conference_sept_2011/dgjustice_oldagepensionspublication3march2011_en.pdf.

(17)

Evropski parlament, tematski sektor C – Državljanske pravice in ustavne zadeve (Ludovici: 2016): „Razlika v pokojninah med spoloma: razlike med materami in ženskami brez otrok“, http://www.europarl.europa.eu/committees/sl/supporting-analyses-search.html.


OBRAZLOŽITEV

Razlike v pokojninah med spoloma („Gender Gap in Pensions“ (GGP)) so ena od številnih oblik neenakosti med ženskami in moškimi. Leta 2012 je razlika v pokojninah med spoloma, ki se lahko opredeli kot razlika med povprečno pokojnino (pred plačilom davkov) žensk v primerjavi z moškimi, znašala 38 % v starostni skupini 65 let in več, kar je nesprejemljivo.

Cilj je doseči dejansko enakost med ženskami in moškimi, pa tudi preprečiti revščino in ranljivost, ki zadevata ženske z nizkimi pokojninami.

Poročevalka zato meni, da je treba za spopadanje z GGP izvesti celovito strategijo, saj na GGP vplivajo različne spremenljivke. Čeprav vpliv teh različnih spremenljivk na končni rezultat zaradi pomanjkanja natančnih in zanesljivih podatkov ni neposredno določljiv, lahko sklepamo, da GGP odraža neenakosti, s katerimi se ženske soočajo v zasebnem in poklicnem življenju.

V EU ostaja razlika v plačah med moškimi in ženskami in je leta 2014 znašala 16,3 %, zlasti zaradi diskriminacije in segregacije ter prekinitev poklicne poti. Socialne razmere, zakonski stan in/ali družinski status upokojenk tudi vplivajo na GGP, vdove pa so glede tega v slabšem položaju. Poleg tega obstaja pozitivna povezava med GGP in številom otrok: ženske imajo v družini pomembno vlogo pri vzgoji otrok, zato pogosto prekinejo delovno razmerje in so prisiljene delati s krajšim delovnim časom. Na primer pri ženskah z delovno dobo, krajšo od 14 let, je razlika v pokojninah med spoloma dvakrat večja (64 %) kot pri ženskah, ki imajo daljšo delovno dobo (32 %). Vsi ti dejavniki vplivajo na nižje pokojnine žensk in jih je zato treba obravnavati.

Poročevalka predlaga izvajanje različnih priporočil, vendar je treba v okviru izvajanja načela subsidiarnosti upoštevati delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami. Poročevalka prav tako na splošno spodbuja sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med državami članicami.

Merjenje in ozaveščanje za uspešnejši boj proti GGP

Najprej se zdi nujno razviti statistična orodja za razlikovanje med različnimi dejavniki, ki vodijo v večanje GGP. Truditi se je treba za boljše razumevanje tega pojava. Ta orodja bodo različnim akterjem, v prvi vrsti Evropski komisiji, omogočila boljše razumevanje problematike, državam članicam, da bodo vključile te podatke v svoje socialne politike, akterjem odločanja, pristojnim za to področje, pa večjo ozaveščenost.

Zmanjšanje neenakosti pri možnostih za plačevanje prispevkov

Prvo področje ukrepanja bi moralo zadevati zmožnost žensk za plačevanje prispevkov. Ker večina pokojninskih sistemov temelji na kopičenju pravic in dohodkov, pridobljenih skozi vso delovno dobo, se lahko neenakosti odražajo v višini pokojnine.

Zato pripravljavka mnenja opozarja, da že obstajajo številni zakonodajni ukrepi in da bi bilo zaželeno, da se za zagotovitev njihovega učinkovitega izvajanja ugotovijo vrzeli v veljavnih določbah o izvajanju in po potrebi razmisli o regulativnih spremembah na tem področju.

Zmanjšanje neenakosti na poklicnih poteh moških in žensk

Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da na poklicno pot žensk manj vplivajo težave, s katerimi se srečujejo zaradi nesorazmernega deleža delovnih in družinskih obveznosti doma.

V skladu z resolucijo z dne 13. septembra 2016 o vzpostavitvi ugodnih pogojev na trgu dela za spodbujanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem poročevalka poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti v skladu z načrtom in strateškimi obveznostmi.

Vpliv pokojninskih sistemov na GGP

Poleg tega pripravljavka mnenja spodbuja države članice, naj ocenijo posledice organizacije njihovega pokojninskega sistema na GGP in vzpostavijo mehanizme za odpravo neenakosti, ki lahko privedejo do GGP, zlasti v korist najbolj ranljivih oseb.

Poročevalka na koncu poziva Komisijo, naj preuči učinek prehoda pokojninskega sistema na prožnejše mehanizme za plačevanje prispevkov in določitev pravic za izplačevanje pokojnine (izračun trajanja plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno ali postopni odhod s trga dela) na GGP.


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Beatrix von Storch

S tem poročilom se krepijo prizadevanja EU za določanje socialnih vrednot in standardov ter za poseganje v temeljna vprašanja družinskega življenja. EU sicer nima pristojnosti na področju nacionalnih pokojninskih politik, kar je poudarjeno tudi v uvodnih izjavah.

Pri tem gre za še en primer prazni tek Evropskega parlamenta. Ni zanesljivih kazalnikov, ki bi dokazovali razlike med spoloma v pokojninah; tudi to je navedeno v poročilu.

EU materam in očetom odreka možnost izbire. Gre ji namreč zgolj za izpolnitev barcelonskih ciljev glede državnih zmogljivosti za varstvo otrok. EU zavestno odreka možnost izbire družinam, ki se raje odločijo za drugačen model vzgoje otrok.

Družina je vir socialne kohezije in je priznana kot temelj celotne družbe. Kljub temu pa ni priznan trud žensk in mater, pa tudi moških in očetov, ki z vzgojo in skrbjo za svoje otroke prav tako gradijo prihodnost družbe.

Dejanski problem ni morebitna vrzel v plačah ali razlika v pokojninah, temveč nepriznanje dela, ki ga tako ženske kot moški opravijo v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, pri oskrbi in v družini, ter pomanjkljive možnosti za usklajevanje in izbiranje med družinskim in poklicnim življenjem, kar pa ženske in moški občutijo v enaki meri. S tem problemom se morajo ukvarjati socialni partnerji v državah članicah.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (9.12.2016)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma

(2016/2061(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Tania González Peñas

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju členov 22 in 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 16 Odbora ZN za gospodarske, socialne in kulturne pravice: enakopravno uživanje vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic za moške in ženske (člen 3 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, (ICESCR)), 11. avgust 2005 E/C. 12/2005/, in splošne pripombe št. 19 Odbora ZN za gospodarske, socialne in kulturne pravice (CESCR): pravica do socialne varnosti (člen 9 ICESCR), 4. februar 2008 E/C. 12/GC/19,

–  ob upoštevanju členov 4(2), 4(3), 12, 20 in 23 Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju sklepov z dne 5. decembra 2014 Evropskega odbora za socialne pravice (XX-3/def/GRC/4/1/EN),

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v katerih je določeno temeljno načelo enakosti spolov,

–  ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v katerih je določeno načelo enakosti spolov,

–  ob upoštevanju členov 151 in 153 PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov, ki jih je sprejel Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) junija 2015, z naslovom „Enake možnosti moških in žensk za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma“,

–  ob upoštevanju člena 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je 7. marca 2011 sprejel Svet,

–  ob upoštevanju dokumenta o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016-2019, zlasti cilja 3.2,

–  ob upoštevanju študije „Razlika v pokojninah med spoloma: razlike med materami in ženskami brez otrok“ (2016) ter študije Evropske komisije iz leta 2013 „Razlike v pokojninah med spoloma v EU“,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 ICESCR,

A.  ker naj bi se v letu 2014 v EU pokojnine med spoloma razlikovale za 39 %, odstotki pa se razlikujejo tudi med državami članicami, od 3,7 % v Estoniji do 48,8 % na Cipru; ker je v letu 2014 delež starejših žensk, izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, znašal 20,2 %, delež moških pa 14,6 %, in ker naj bi leta 2050 v večini držav članic delež ljudi, starejših od 75 let, ki bodo izpostavljeni revščini, znašal 30 %; ker so leta 2015 ženske za enako delo še vedno zaslužile v povprečju 16 % manj na uro kot moški; ker ženske zaradi razlike v plačah med spoloma pogosto prejemajo nižjo pokojnino kot moški in je zato večja verjetnost, da po upokojitvi zapadejo v revščino; ker so enostarševska gospodinjstva posebej ranljiva, saj predstavljajo 10 % vseh gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, od tega jih je 50 % izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, kar je dvakrat več kot delež v celotnem prebivalstvu;

B.  ker se delež prebivalcev, ki prejemajo pokojnino, med državami članicami zelo razlikuje, pri čemer je na primer leta 2012 Cipru znašal 11 %, v Belgiji pa 25 %, vendar v državah, kot so Španija, Irska ali Malta, pokojnino prejema le 10 % ali manj žensk;

C.  ker je zaradi znižanj in zamrznitev pokojnin tveganje revščine v starosti večje, zlasti pri ženskah; ker je v letu 2014 delež starejših žensk, izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, znašal 20,2 %, delež moških pa 14,6 %, in ker naj bi leta 2050 v večini držav članic delež ljudi, starejših od 75 let, ki bodo izpostavljeni revščini, znašal 30 %;

D.  ker imajo osebe, starejše od 65 let, prihodke, ki predstavljajo približno 94 % povprečja celotnega prebivalstva; vendar približno 22 % žensk, starejših od 65 let, živi pod pragom tveganja revščine;

E.  ker je sedaj dostop do dostojne pokojnine pogojen s številnimi dejavniki, kot so zaslužki v celotni delovni dobi, vrsta delovne pogodbe, začasna zaposlitev, segregacija trga dela, udeležba na trgu dela in dostop do njega, prekinitev poklicne poti zaradi nege in življenjska doba, ti dejavniki pa na ženske vplivajo bolj negativno kot na moške;

F.  ker bi pokojninska pravica, ki bi bila individualna pravica za vse, ne pa izvedena pravica, pomagala zagotoviti ekonomsko neodvisnost vseh oseb, zmanjšati odvračilne dejavnike v povezavi z udeležbo v formalnih oblikah zaposlitve in zmanjšati stereotipe o spolih;

G.  ker pokojninski dobropisi v obliki nadomestila za nego otrok ali članov družine za ženske in moške preprečujejo, da bi prekinitve poklicne poti zaradi nege, usposabljanja ali brezposelnosti negativno vplivale na pokojnino, in je zaželeno, da se razširijo in okrepijo v vseh državah članicah;

H.  ker bi podobni pokojninski dobropisi, ki bi veljali pri vseh oblikah dela, pomagali vsem delavcem, tako zaposlenim kot samozaposlenim;

I.  ker so univerzalne minimalne pokojnine, ki temeljijo na prebivališču ali so pavšalne in indeksirane s plačami, očitno še posebej ustrezne za zagotavljanje enakosti spolov, saj se polna osnovna pokojnina izplača ne glede na predhodni zaposlitveni status in družinske pogoje;

J.  ker številni zaposleni s skrajšanim delovnim časom, predvsem ženske (32 % v primerjavi z 8,2 % moških), morda niso izbrali te vrste zaposlitve prostovoljno ali so jo izbrali zaradi uskladitve poklicnega in družinskega življenja, v mnogih primerih pa to privede do nižje pokojnine;

K.   ker prekarne delovne razmere in segregacija na trgu dela ovirajo uresničevanje cilja glede enakosti in socialne solidarnosti v starosti;

L.  ker so zaradi visoke stopnje brezposelnosti mnoge družine odvisne od enega dohodka v družini, kar je velikokrat pokojnina starejšega člana, predvsem starih mam, ki je edini vir prihodka treh generacij;

M.  ker bi politike, namenjene izboljšanju stopnje kakovostne zaposlenosti skupin z višjimi stopnjami brezposelnosti, kot so ženske, mladi, invalidi in starejši od 55 let, dolgotrajno brezposelni in priseljenci, pomagale ohraniti vzdržnost pokojninskih sistemov in zmanjšati odvisnost javnih sistemov;

N.  ker vse večja odgovornost posameznikov glede odločanja za varčevanje, ki prinaša različna tveganja, pomeni tudi, da morajo biti posamezniki jasno obveščeni o razpoložljivih možnostih in z njimi povezanim tveganjem; ker je kriza pokazala, da so zasebni pokojninski skladi odvisni od razvoja finančnih trgov, kar v številnih primerih ogroža pokojnino starejših, ki so včasih slabo obveščeni o posledicah vključitve v takšne sklade; ker je treba tako moške kot ženske, a predvsem ženske, brezplačno podpreti pri izboljšanju finančne pismenosti, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve o tem vse bolj kompleksnem vprašanju;

O.  ker za reforme pokojninskih sistemov iz bele knjige Evropske komisije o pokojninah iz leta 2012 niso bile opravljene predhodne in naknadne ocene učinka na enakost spolov na področju pokojnin; ker to kaže na pomanjkljivosti v politiki Unije za učinkovito zagotavljanje enakosti spolov na vseh področjih;

P.  ker lahko imajo sindikati in kolektivna pogajanja pomembno vlogo pri zagotavljanju zaščite in varstva pravic starejših;

Q.  ker bi višje naložbe v univerzalno javno zdravstvo, javno mrežo socialnih storitev in infrastrukturo za kakovostno nego vzdrževanih oseb pomagale zagotoviti dostojne življenjske standarde za starejše;

R.  ker člen 4.1 Evropske socialne listine o pravičnem plačilu navaja, da se za zagotovitev učinkovitega uresničevanja pravice do poštenega plačila „podpisnice zavezujejo, da bodo priznavale pravico delavcev do zadostnega plačila, ki bo njim in njihovim družinam omogočilo dostojen življenjski standard“; ker je v sklepih z dne 5. decembra 2014 (XX-3/def/GRC/4/1/EN) Evropskega odbora za socialne pravice pojasnjeno, „da mora biti za zagotovitev dostojnega življenjskega standarda v smislu člena 4(1) listine iz leta 1961 plačilo nad minimalnim pragom, ki je določen pri 60 % povprečne neto plače“;

S.  ker je cilj EU doseganja ustreznega socialnega varstva zapisan v členu 151 PDEU; ker je treba državam članicam zagotoviti priporočila za izboljšanje varstva starejših, ki imajo zaradi starosti ali osebnega položaja pravico do prejemanja pokojnine;

T.  ker so nedavne reforme pokojninskih sistemov v državah članicah: zvišale upokojitveno starost; zmanjšale stopnjo indeksacije za njihovo posodabljanje; povečale vidike prispevkov, kot sta trajanje in kontinuiteta obdobij plačevanja prispevkov za upravičenost do prejemkov; spodbudile vlogo zasebnih pokojninskih shem; prispevale k povečanju razlik v pokojninah med spoloma;

U.  ker razlike pri zaposlovanju moških in žensk, razlike v plači in posledično razlike v pokojnini, prekomeren delež žensk, ki opravljajo prekarno delo(1), neprostovoljno delo s skrajšanim delovnim časom ter prekinitve poklicne poti zaradi varstva otrok ali oskrbe drugih vzdrževanih družinskih članov prispevajo k temu, da zlasti ženskam grozi ali jih prizadene revščina;

V.  ker ima Evropska unija na področju pokojninskih sistemov predvsem podporno pristojnost, zlasti na podlagi člena 153 PDEU;

1.  poudarja, da mora biti enakost spolov zagotovljena na vseh področjih; poudarja, da je povečanje stopnje zaposlenosti žensk bistveni pogoj za odpravo razlik v pokojninah med spoloma, ki izhajajo iz skupne prikrajšanosti, ki jo skozi svoje delovno življenje doživljajo ženske; tudi v zvezi s tem priznava, da je za preprečevanje in manjšanje razlik v pokojninah med spoloma bistvenega pomena dostop žensk do trga dela s kakovostno zaposlitvijo, podpiranje poklicnega napredovanja, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za ženske in moške ter obravnavanje ločevanja po spolu pri izobraževanju in zaposlovanju; vseeno ugotavlja, da mlade ženske dandanes na trg dela vstopajo pogosteje in bolje izobražene;;

2.  želi spomniti, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri vprašanjih minimalne plače in da je treba strogo spoštovati načelo subsidiarnosti; poudarja pomembno vlogo sindikatov in ureditev kolektivnih pogajanj pri zagotavljanju, da starejši prejemajo pravičnejše pokojnine skladno z načelom solidarnosti med generacijami in enakostjo spolov; poudarja, da je treba pri sprejemanju političnih odločitev o spremembah pomembnih pravnih vidikov pogojev za upravičenost do pokojnine upoštevati mnenje socialnih partnerjev; poziva EU in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za enakost spolov določijo in izvajajo politike za odpravo razlik v plačah med spoloma; poziva države članice, naj ta prizadevanja dopolnijo z rednim izvajanjem vzporejanja plač;

3.  obžaluje dejstvo, da razlike v pokojninah med spoloma znašajo 39 %, kar je več kot dvakratnik razlike v plačah med spoloma (16 %) in je posledica neenakosti na trgu dela, njihovega vpliva na pravice žensk ter razlik v poklicnem razvoju in obveznostih oskrbe; opozarja, da člen 157 PDEU določa, da „vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske“, in da je izvajanje ter spodbujanje tega načela bistvenega pomena za zmanjšanje razlik v plačah in pokojninah med spoloma ter za odpravo izpostavljenosti revščini; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe za boj proti vsem oblikam večplastne diskriminacije na podlagi spola, naj zagotovijo uporabo načela nediskriminacije in enakosti na trgu dela in pri dostopu do zaposlitve, zlasti pa naj sprejmejo ukrepe na področju socialnega varstva in tako zagotovijo, da bodo imele ženske enake plače in socialne pravice, vključno s pokojninami, v skladu z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske; poziva države članice, naj določijo sankcije, s katerimi bi obrzdali kršitve načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti za moške in ženske; meni, da enakost spolov povečuje socialno in gospodarsko blaginjo in torej ne prinaša koristi samo ženskam, temveč celotni družbi;

4.  obžaluje, da v številnih državah članicah ljudje nimajo do dostopnega, cenovno dostopnega in kakovostnega varstva otrok ter dolgotrajne oskrbe, zato morajo številne ženske skrajšati svoj delovni čas, da lahko skrbijo za otroke, invalide in druge vzdrževane osebe; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo ženske in moški enako zaslužili in da bodo enakovredno skrbeli za vzdrževane osebe, in sicer z odpravo neenakosti med spoloma pri plačanem in neplačanem delu ter s spodbujanjem delitve odgovornosti, stroškov in oskrbe; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti univerzalen dostop do kakovostnih (socialnih) storitev splošnega pomena in pripraviti posebne predloge za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

5.  poudarja dejstvo, da so razlike v pokojninah med spoloma kompleksen pojav, ki presega strukturo pokojninskega sistema; poudarja, da nezadostno uresničevanje barcelonskih ciljev glede otroškega varstva v državah članicah bistveno zmanjšuje možnosti, da bi ženske v celoti uresničile svoj potencial za zaposlovanje in torej vodi do neenakosti pokojnin; poziva države članice, naj do leta 2020 učinkovito izvedejo barcelonske cilje in podprejo okvir kakovosti iz leta 2014 o predšolski vzgoji in varstvu ter naj obravnavajo osnovne vzroke za razlike v pokojninah med spoloma z zagotavljanjem podpore ženskam pri udejstvovanju na trgu dela, večjim vlaganjem v cenovno in splošno dostopen sistem varstva ter z vključitvijo obdobij zagotavljanja oskrbe v izračun pravic socialnega varstva;

6.  ugotavlja, da morajo biti pokojninske politike usklajene z ustreznimi politikami na področju dela in staranja populacije, če naj bi zmanjšali razlike v plačah in pokojninah med spoloma; v zvezi s tem izpostavlja ranljiv položaj žensk, ki pripadajo rasnim, narodnim, verskim in jezikovnim manjšinam; poudarja pomen boja proti stereotipom na podlagi spola v zaposlovanju; poziva države članice, naj dosledno izvajajo Direktivo 2006/54/ES z zahtevo, da morajo podjetja sprejeti ukrepe o enakosti med spoloma, da bi se preprečila diskriminacija žensk pri usposabljanju in poklicnem napredovanju, vključno z načrti za odpravo segregacije ter razvojem plačilnih sistemov in ukrepov za podpiranje žensk na njihovi poklicni poti; poziva države članice, naj izvajajo priporočila Komisije glede preglednosti plač, razvrščanja in opisov delovnih mest ne glede na spol ter obrnjenega dokaznega bremena pri boju proti diskriminaciji na delovnem mestu;

7.  obžaluje, da so delovne izkušnje zaradi začasnega dela, vse pogostejšega sklepanja delovnih razmerij za določen čas, malega dela ali brezposelnosti vedno bolj nestalne in negotove; ugotavlja, da so ženske pogosteje finančno prikrajšane kot moški, saj so njihove poklicne poti pogosteje prekinjene, prav tako imajo ženske pogosteje težave pri plačevanju ustreznih prispevkov v zasebne in javne pokojninske sisteme zaradi nižje udeležbe na trgu dela, razlik v plačah med spoloma, prekinitev poklicne poti, pogostejših zaposlitev za krajši delovni čas, segregacije delovnih mest in atipičnih pogodb, nudenja neplačane oskrbe ter dolgotrajnih izključitev s trga dela; poudarja pomen boja proti posredni diskriminaciji v pokojninskih sistemih, in sicer ne le v poklicnih sistemih, temveč tudi v sistemih obveznega pokojninskega zavarovanja; poziva, da se je treba osredotočiti na obravnavanje razlik v plačah med spoloma in segregacije delovnih mest v sektorjih z nizkimi prejemki; meni, da je za doseganje tega cilja treba povišati plače v sektorjih, kjer je med zaposlenimi največ žensk; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, da bi vključenost v pokojninsko zavarovanje razširili na osebe v netipičnih oblikah zaposlitve tako, da bi bilo enakovredno zavarovanju drugih delavcev;

8.  opozarja, da je dostojna pokojnina bistvenega pomena za boj proti revščini pri starejših; poudarja, da je feminizacija revščine posledica več dejavnikov, tudi razlike v plačah in pokojninah, družinskih obveznosti in s tem povezanih prekinitev dela ter nezadostnih sistemov podpore in obdavčevanja, ki prizadenejo gospodinjstva mater samohranilk; poziva države članice, naj delavcem s krajšim delovnim časom, delavcem, ki se soočajo s prekinitvami delovnega razmerja, zakoncem, ki samozaposlenim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, in delavcem z obdobji, v katerih niso delali ali so delali manjše število ur, zagotovijo pravico do dostojne pokojnine brez kakršne koli oblike diskriminacije;

9.  ugotavlja, da se sistemi poklicnega pokojninskega zavarovanja čedalje bolj upravljajo v skladu z zavarovalnimi načeli, zaradi česar lahko pride do številnih razlik na področju socialnega varstva(2); poudarja, da je Sodišče Evropske unije jasno določilo, da je treba pokojninske načrte poklicnega zavarovanja obravnavati kot plačilo in da se zato tudi zanje uporablja načelo enakega obravnavanja;

10.  poudarja, da prehod na večstebrni pokojninski sistem pri pokojninah ustvarja še več neenakosti med spoloma(3); vztraja, da mora prvi od treh stebrov pokojninskega sistema ostati v središču pokojninskih sistemov držav članic ter da ga je treba spodbujati in omogočati tako, da bi se odpravile neenakosti, zlasti neenakost spolov, na področju pokojnin; vztraja tudi, da bi morala praksa zasebnih pokojninskih sistemov ostati le možnost na osnovi prostovoljne odločitve; poudarja, da je razlika v pokojninah med spoloma najmanjša v prvem stebru in da so se sistemi iz tega stebra izkazali za najbolj vključujoče, poštene pri porazdelitvi sredstev in celo najbolj stroškovno učinkovite za boj proti revščini v starosti; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo javne pokojninske sisteme v primerjavi z drugimi shemami, ki bi lahko spodbujale razlike med spoloma pri pokojninah;

11.  poudarja, da imajo vsi ljudje pravico do univerzalno dostopne javne pokojnine, in opozarja, da je v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznana pravica starejših do dostojnega in samostojnega življenja, v členu 34 pa je priznana pravica do dostopa do prejemkov socialne varnosti in socialnih storitev, ki zagotavljajo varstvo v primeru materinstva, bolezni, delovnih nesreč, invalidnosti, odvisnosti od dolgotrajne oskrbe ali starosti, pa tudi v primeru izgube zaposlitve; poudarja, da so socialnovarstveni sistemi, ki jih država financira iz prispevkov, pomembna osnova ustreznega pokojninskega zavarovanja;

12.  poudarja, da demografskih sprememb ne bi smeli uporabljati kot utemeljitev za zmanjševanje socialnih pravic in storitev;

13.  vendar poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo pokojnine po umrlem zavarovancu pri varovanju številnih starejših žensk pred večjo izpostavljenostjo revščini in socialni izključenosti v primerjavi s starejšimi moškimi; poziva države članice, naj po potrebi reformirajo svoje sisteme za družinske pokojnine in vdovske pokojnine, da bi preprečile oškodovanje neporočenih žensk; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vplive različnih sistemov zagotavljanja pokojnine po umrlem zavarovancu na revščino in socialno izključenost starejših žensk, pri čemer naj upoštevajo visoko stopnjo razvez zakonske zveze in veliko število neporočenih parov, ter naj razmislijo o zagotovitvi pravice do deljene pokojnine v primeru razveze zakonske zveze;

14.  ponovno poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi ali, kjer je možno, okrepitvi dobropisov za oskrbo za ženske in moške kot enakovrednih obdobij za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja prek delovne zakonodaje in zakonodaje o socialni varnosti, da bi zaščitili ljudi, ki prekinejo zaposlitev zaradi zagotavljanja neformalne oskrbe za odvisno osebo ali družinskega člana, ne glede na družinski status in/ali zakonski stan; ponovno poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive o dopustu oskrbovalcev, da bi oskrbovalcem zagotovili ustrezno plačilo in socialno zaščito, ter naj pripravi skupni okvir primerov dobre prakse pri oblikovanju sistemov pokojninskih dobropisov v vseh državah članicah, da bi ta instrument posodobili in razširili v vsej EU ter tako zmanjšali razlike v pokojninah med spoloma;

15.  poziva države članice, naj v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za zakonsko starosto pokojnino, zagotovijo primerno javno pokojnino, ki ne bo odvisna od prejemnikovega predhodnega delovnega življenja, in naj posameznikom, ki zaradi skrbi za bližnje prekinejo poklicno pot, ta čas vštejejo v pokojninske pravice; poudarja pomen prehoda na individualne pokojninske in socialne pravice namesto izvedenih, da bi se preprečila odvisnost znotraj družin; poziva države članice, naj modele, kjer je enota gospodinjstvo s pripadajočimi pravicami socialne varnosti, nadomestijo z modeli, ki bodo zagotavljali individualne pravice in ki bodo preprečevali odvisnost od partnerja ali države; vendar pri tem opozarja, da mora biti razmerje med javno minimalno pokojnino in povprečno pokojnino, ki izvira iz poklicnega življenja, ustrezno;

16.  poziva države članice, naj opravijo obsežne analize primerov najboljših praks, da bi državam članicam pomagala pri izračunu teh minimalnih pokojnin;

17.  izraža veliko zaskrbljenost nad sedanjimi zamrznitvami in znižanji pokojnin v nekaterih državah članicah, ki so najbolj prizadele ljudi s krajšimi ali prekinjenimi poklicnimi potmi ali tiste z nizkimi dohodki; obžaluje, da to prizadene predvsem ženske; poudarja, da so ti ukrepi vodili v posredno diskriminacijo pri uveljavljanju pravic do socialne varnosti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli tako moški kot ženske možnost doseči obdobja polnih prispevkov in pravice do polne pokojnine, in sicer s preprečevanjem diskriminacije spolov pri zaposlovanju, prilagoditvijo izobraževanja in načrtovanja kariere, izboljšanjem možnosti usklajevanja dela in družinskih obveznosti ter višjimi naložbami v varstvo in nego otrok in starejših; meni, da je prav tako pomembno oblikovati pravila na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu, ki bi zajela poklicno tveganje glede na spol in psihosocialna tveganja, vlagati v storitve javnega zaposlovanja, ki bi vodile ženske vseh starosti pri iskanju zaposlitve, ter uvesti prožna pravila za prehod iz delovnega razmerja v pokoj;

18.  meni, da je treba za prebroditev gospodarske in zaposlitvene krize spremeniti gospodarsko, zaposlitveno in socialno politiko, da bi okrepili naložbe in izboljšanje plač ter spodbudili gospodarski razvoj dejavnosti, ki so družbeno koristne, ekološke in ustvarjajo delovna mesta;

19.  poudarja, da so zaradi visoke stopnje brezposelnosti ter vpliva finančne in gospodarske krize mnoge družine odvisne od enega dohodka v družini, kar je velikokrat pokojnina starejšega člana; je prepričan, da dostojna družba temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti; opredeljuje medgeneracijsko pravičnost kot enakomerno porazdelitev koristi in bremen med generacijami; meni, da uspešno sožitje generacij temelji na solidarnosti in ga morajo prežemati medsebojno spoštovanje, odgovornost in pripravljenost pomagati drug drugemu, ne glede na končno in glavno odgovornost, ki jo morajo prevzeti države članice;

20.  poudarja, da je treba načelo subsidiarnosti strogo spoštovati tudi v pokojninskih vprašanjih;

21.  poziva države članice, naj zvišajo svoje naložbe v storitve za otroke; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo na voljo cenovno sprejemljive, učinkovite in zadostne visokokakovostne storitve; opozarja na tveganja, ki ga za enakost spolov predstavlja prehod s pokojnin iz naslova sredstev socialnega pokojninskega zavarovanja na pokojnine, financirane iz naslova osebnih sredstev, saj osebne pokojnine temeljijo na prispevkih posameznika in ne nadomestijo časa, porabljenega za varstvo in nego otrok in drugih odvisnih sorodnikov, ali obdobij brezposelnosti, bolniške odsotnosti z dela ali invalidnosti; opozarja na dejstvo, da se reforme pokojninskih sistemov, ki povezujejo socialne prispevke z rastjo ter stanjem na trgih dela in finančnih trgih, osredotočajo le na makroekonomske vidike in ne upoštevajo socialnega namena pokojnin;

22.  poudarja, da se lahko vzdržnost pokojninskih sistemov okrepi z zagotavljanjem enakega dostopa do vseh pokojninskih stebrov za ženske; glede tega spodbuja države članice, naj pripravijo kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi spodbujali in omogočali dostop žensk do pokojnin drugega in tretjega stebra, zlasti v feminiziranih sektorjih, kjer se morda zanju odloča malo žensk;

23.  vztraja, da je mogoče doseči vzdržnost pokojninskih sistemov, in sicer tako, da se prednostno okrepijo sistemi socialne zaščite in odločno bori proti goljufijam in davčnim utajam podjetij;

24.  poudarja, da je treba pri vzdržnosti pokojninskih sistemov upoštevati izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe, staranje prebivalstva, rodnost, razmerje med delovno aktivnimi osebami in osebami, ki so dosegle upokojitveno starost in katerih položaj je tesno povezan z delovno dobo in plačanimi prispevki;

25.  vztraja, da lahko razlike v povprečni pričakovani življenjski dobi moških in žensk neposredno ali posredno privedejo tudi do diskriminacije pri prejemkih, še zlasti pokojninskih; ugotavlja težnjo Komisije, da od držav članic zahteva postopno zviševanje upokojitvene starosti, ki ne omogoča niti generacijske prenove niti usklajenega zasebnega in delovnega življenja, še zlasti ker nizko plačane poklice pogosteje opravljajo ženske; poziva Komisijo in države članice, naj v pokojninske sisteme uvedejo tarife za pričakovano življenjsko dobo, neodvisne od spola, ter dobropise za oskrbo in izvedene ugodnosti, da bi ženske dobile enake pokojninske anuitete za enake prispevke, tudi če se pričakuje, da bodo živele dlje kot moški, in naj zagotovijo, da pričakovana življenjska doba žensk ne bo razlog za diskriminacijo, zlasti pri izračunu pokojnin; izpostavlja, da bi uporabo dejavnika vzdržnosti, ki povezuje pokojninske trende s pričakovano življenjsko dobo in staranjem prebivalstva, med drugim lahko odpravili s pomočjo gospodarske politike, ki bi spodbujala razvoj in zaposlovanje z novimi javnimi naložbami, in boljše porazdelitve prihodka;

26.  poziva države članice, naj ob upoštevanju vse daljše pričakovane življenjske dobe v EU nujno izvedejo vse potrebne strukturne spremembe pokojninskih sistemov;

27.  poziva države članice, naj odpravijo prepreke za dostop do ustreznih pokojnin, kot sta podaljšanje minimalne plačniške dobe, potrebne za pridobitev pokojninskih pravic, ali povezovanje pokojninskih prejemkov s skupnimi življenjskimi prispevki, ki ovirajo ljudi, ki prekinejo poklicno pot (večinoma ženske);

28.  poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za odpravo dejavnikov, ki preprečujejo dostop do dostojnih pokojnin, kar predvsem velja za ženske, mlade in priseljence;

29.  želi spomniti, da je odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Splošni pripombi št. 16 iz leta 2005 o enakih pravicah za moške in ženske glede uveljavljanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic poudaril, da člen 3 v povezavi s členom 9 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah med drugim določa, da mora biti obvezna upokojitvena starost enaka za moške in ženske ter da morajo ženske prejemati enake prejemke iz javnih in zasebnih pokojninskih sistemov;

30.  poudarja, da so razlike v pokojninah med spoloma posledica različnih dejavnikov ter poziva države članice in Komisijo, naj še naprej preiskujejo to vrzel in pridobijo primerljive podatke za oblikovanje bolj utemeljenih politik; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo sklepe Sveta z dne 18. junija 2015 z naslovom „Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma“, vključno s pozivom k vključitvi obdobij oskrbe v izračun pravic socialnega varstva, naložbami v dostopne in cenovno sprejemljive sisteme nege in oskrbe ter k razvoju kazalnikov razlik med spoloma v pokojninah, obenem pa naj še naprej spodbujajo preučevanje vzrokov zanje;

31.  poziva države članice, naj uvedejo spoštljive ukrepe za preprečevanje revščine za delavce, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo delati do predpisane upokojitvene starosti; verjame, da bi bilo treba za delavce, ki delajo v težkih in tveganih delovnih razmerah, ohraniti predčasno upokojevanje; meni, da bi povečanje stopnje zaposlenosti s kakovostnimi zaposlitvami lahko pripomoglo k precejšnjemu zmanjšanju števila ljudi, ki ne morejo delati do predpisane upokojitvene starosti v prihodnosti, s tem pa tudi k zmanjšanju finančnega bremena staranja;

32.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi učinkov priporočil za posamezne države članice, ki jih je v številnih državah članicah spodbudilo varčevanje, na pokojninske sisteme, njihovo vzdržnost in dostop do pokojnin na podlagi prispevkov, ter zaradi negativnih vplivov teh priporočil na stopnjo prihodka in socialne transferje, ki so potrebni za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti;

33.  poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno vplivov priporočil za posamezne države članice in priporočil iz bele knjige iz leta 2012 o pokojninah, namenjenih preprečevanju vzrokov razlik v pokojninah med spoloma, na najbolj ranljive skupine in zlasti ženske, ter naj določi formalni kazalnik razlik v pokojninah med spoloma in izvaja sistematično spremljanje; poziva k ustreznemu ocenjevanju in spremljanju vpliva doslej izvedenih priporočil ali ukrepov na razlike med spoloma; poziva Komisijo, naj vključi kazalnik razlike v pokojninah med spoloma v pregled kazalnikov in naj podpre razvoj statističnih podatkov, ločenih po spolu, in raziskav za okrepitev spremljanja in ocenjevanja vplivov pokojninskih reform na dobro počutje in blaginjo žensk;

34.  poziva Komisijo, naj v svoja priporočila za posamezne države o reformi pokojninskih sistemov držav članic vključi konkretna priporočila o nujnem izvajanju ukrepov, povezanih z udeležbo žensk na trgu dela, o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, o uravnoteženi vlogi moških in žensk pri gospodinjskih opravilih, varstvu otrok in oskrbi vzdrževanih oseb in priporočila o oblikovanju javnih pokojninskih sistemov ter ureditvi zasebnih in poklicnih shem, da bi zmanjšali razlike med spoloma pri prispevkih in pokojninah;

35.  poziva države članice, naj pridobijo več podatkov in boljše podatke o razlikah med spoloma v pokojninah, da bi to problematiko bolje razumeli in zanjo razvili ustrezne rešitve; poziva Komisijo, naj države članice pri tem podpre, da bi bili podatki primerljivi na ravni EU; poziva države članice, naj iz svojih pokojninskih sistemov izločijo vse elemente, ki povečujejo neravnovesja v pokojninah (zlasti neravnovesja med spoloma), ter upoštevajo vpliv vseh prihodnjih pokojninskih reform na enakost spolov in sprejmejo takojšnje ukrepe za popolno odpravo te diskriminacije;; poudarja, da bi bilo treba vse spremembe politike v zvezi s pokojninami meriti glede na njihov vpliv na razlike med spoloma, pri čemer bi bilo treba s pomočjo posebne analize primerjati vpliv predlaganih sprememb na ženske in moške, kar naj postane značilnost postopkov načrtovanja, zasnove, izvajanja in ocenjevanja javne politike;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo sisteme za zaščito materinstva in očetovstva ter prevzamejo sistem starševskega dopusta, ki ga bo izbral par in ki bi odpravil izključno breme za vzgojo otrok na enem od partnerjev, ki je v večini primerov ženska; vendar ugotavlja, da tovrstni sistem ne more nadomestiti izključnega dopusta za očete in matere, ki bi moral biti istočasno predviden;

37.  poudarja pomen lokalnih in regionalnih oblasti na področju socialne varnosti in socialnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj oblikovalce politike, podjetja in civilno družbo ozaveščajo o vseh vidikih vprašanja razlik med spoloma v pokojninah in naj zagotovijo dodatno pomoč v obliki prilagojene finančne pismenosti, informacij in svetovanja za ženske in moške, a zlasti za ženske, da bi jim pomagali sprejemati pravilne odločitve v zvezi z vlaganji; meni, da razlike med spoloma v pokojninah doslej v javnih razpravah niso bile deležne prav velike pozornosti; poziva Komisijo in države članice, naj z uvedbo kampanj obveščanja nenehno izboljšujejo pokojninsko pismenost med ženskami in moškimi; poziva Komisijo, naj pripravi in dodeli sredstva, potrebna za izvajanje strategije EU za odpravo in preprečevanje razlike v pokojninah med spoloma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

21

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Elena Gentile, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber in Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Georges Bach, Deirdre Clune, Karima Delli, Tania González Peñas, Edouard Martin, Alex Mayer, Joachim Schuster, Tom Vandenkendelaere, Flavio Zanonato in Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Adam Gierek in Hannu Takkula

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk (UL C 70E, 8.3.2012, str. 1).

(2)

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/conference_sept_2011/dgjustice_oldagepensionspublication3march2011_en.pdf.

(3)

Evropski parlament, tematski sektor C – Državljanske pravice in ustavne zadeve (Ludovici: 2016): „Razlika v pokojninah med spoloma: razlike med materami in ženskami brez otrok“, http://www.europarl.europa.eu/supporting-analyses.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

3.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

5

13

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Arne Gericke, Anna Hedh, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Beatrix von Storch, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Stefan Eck, Constance Le Grip, Edouard Martin, Clare Moody, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Angélique Delahaye, Marian Harkin, Maurice Ponga, Julia Reid, Sven Schulze, Sabine Verheyen, Lambert van Nistelrooij


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

17

+

ALDE

Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Angelika Mlinar

ECR

Arne Gericke, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská

EFDD

Joëlle Bergeron

PPE

Angélique Delahaye, Constance Le Grip, Angelika Niebler, Marijana Petir, Maurice Ponga, Sven Schulze, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lambert van Nistelrooij

5

-

EFDD

Julia Reid, Beatrix von Storch

GUE/NGL

Malin Björk, Stefan Eck, João Pimenta Lopes

13

0

PPE

Anna Záborská

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Anna Hedh, Edouard Martin, Clare Moody, Maria Noichl, Pina Picierno, Liliana Rodrigues, Julie Ward

VERTS/ALE

Florent Marcellesi, Terry Reintke, Ernest Urtasun

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo