Postopek : 2016/0231(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0208/2017

Predložena besedila :

A8-0208/2017

Razprave :

PV 13/06/2017 - 3
CRE 13/06/2017 - 3
PV 16/04/2018 - 20
CRE 16/04/2018 - 20

Glasovanja :

PV 14/06/2017 - 8.1
CRE 14/06/2017 - 8.1
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2018 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0256
P8_TA(2018)0097

POROČILO     ***I
PDF 1324kWORD 149k
6.6.2017
PE 592.423v03-00 A8-0208/2017

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Gerben-Jan Gerbrandy

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0482),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0331/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 22. marca 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0208/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

o podnebnih ukrepih za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami („uredba o podnebnih ukrepih za izvajanje Pariškega sporazuma“)

(Besedilo velja za EGP)

(Besedilo velja za EGP)

Obrazložitev

Nov naslov, ki bolje odraža vsebino uredbe.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

Predlog spremembe3

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je EU 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

(3)  Svet je Pariški sporazum ratificiral 5. oktobra 2016 po odobritvi, ki jo je 4. oktobra 2016 dal Evropski parlament. Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016 in je v skladu s svojim členom 2 „namenjen krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe, v okviru trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, med drugim: (a) z ohranitvijo dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in prizadevanji, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, saj bi se tako občutno zmanjšali tveganja in učinki podnebnih sprememb; (b) s krepitvijo sposobnosti za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb in odpornosti proti podnebnim spremembam ter spodbujanjem razvoja družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ne da bi to ogrozilo pridelavo hrane; (c) z uskladitvijo finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo odpornost proti podnebnim spremembam.“

 

Pariški sporazum od pogodbenic tudi zahteva, da sprejmejo ukrepe za bodisi ohranjanje ali krepitev ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi.

 

Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic, ki je bil 6. marca 2015 posredovan sekretariatu UNFCCC.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal.

(4)  Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Zato se bodo končale tudi sheme za zelene naložbe v okviru Kjotskega protokola, ki zagotavljajo finančno podporo za projekte zmanjšanja emisij v državah članicah z nižjimi dohodki.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Svet za okolje je na seji 21. oktobra 2009 podprl cilj Unije, da se v okviru potrebnega zmanjšanja, ki ga morajo po mnenju Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) doseči razvite države kot skupina, emisije do leta 2050 zmanjšajo za 80 do 95% v primerjavi z letom 1990.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta prehod na čisto energijo zahteva spremembe poslovnega in naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16

(5)  Ta prehod na čisto energijo in biogospodarstvo zahteva spremembe naložbenega ravnanja na vseh področjih politike ter spodbude za mala in srednja podjetja z manj kapitala in za male kmetije, da bodo lahko prilagodili svoje poslovne modele. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, pri kateri bo na prvem mestu energijska učinkovitost in ki bo njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo ter v kateri se bodo uporabljale stroge politike za trajnost in zmanjševanje emisij, da bomo fosilne vire nadomestili z biološkimi. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16

__________________

__________________

16 COM(2015)80

16 COM(2015)80

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba še naprej izvajati v obdobju 2021–2030, pri čemer je začetek izračuna za krivuljo zmanjšanja leto 2020 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2016–2018, konec krivulje zmanjšanja pa na ravni v letu 2030 za vsako državo članico. Prilagoditev dodelitev v letu 2021 je določena za države članice tako s pozitivno ravnjo v Odločbi št. 406/2009/ES kot tudi s povečanjem dodeljenih letnih emisij med letoma 2017 in 2020, kot je določeno v sklepih 2013/162/EU in 2013/634/EU, da se odrazi zmogljivost za povečanje emisij v teh letih. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti močno okrepiti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.

(9)  Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba še naprej izvajati v obdobju 2021–2030, pri čemer je začetek izračuna za krivuljo zmanjšanja leto 2018 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2016–2018 ali glede na vrednost dodeljenih letnih emisij za leto 2020, pri čemer velja manjša vrednost, konec krivulje zmanjšanja pa na ravni v letu 2030 za vsako državo članico. Da bi nagradili zgodnje ukrepanje in države članice z nižjo zmogljivostjo podprli pri naložbah, lahko države članice z BDP na prebivalca pod povprečjem EU, ki imajo v obdobju 2013–2020 manj emisij od svojih dodeljenih letnih emisij za obdobje 2013–2020, določenih v Odločbi 406/2009/ES, pod določenimi pogoji zahtevajo dodatne dodelitve iz rezerve. Dodatna prilagoditev dodelitev v letu 2021 je določena za države članice tako s pozitivno ravnjo v Odločbi št. 406/2009/ES kot tudi s povečanjem dodeljenih letnih emisij med letoma 2017 in 2020, kot je določeno v sklepih 2013/162/EU in 2013/634/EU, da se odrazi zmogljivost za povečanje emisij v teh letih. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti močno okrepiti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.

_________________

_________________

19Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

19Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Da bi Uniji omogočili prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ta uredba določa dolgoročno krivuljo zmanjševanja emisij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz te uredbe od leta 2031 dalje. Uredba tudi prispeva k uresničevanju cilja Pariškega sporazuma, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odstranitvijo toplogrednih plinov po ponorih.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Da bi ohranili polno učinkovitost rezerve za stabilnost trga iz Sklepa (EU) 2015/18141a Evropskega parlamenta in Sveta, se pravice, ukinjene zaradi uporabe prožnosti iz te uredbe po zmanjšanju količin pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami, ne bi smele obravnavati kot pravice, ki so bile ukinjene v skladu z Direktivo 2003/87/ES pri določanju v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814, skupnega števila pravic v obtoku v danem letu v skladu z navedenim sklepom.

 

____________________________

 

1a  Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

Predlog spremembe   11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, energijski učinkovitosti stavb, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, izboljšanju energijske učinkovitosti stavb, povečanju energije iz obnovljivih virov, povečanju energijske učinkovitosti in spodbujanju krožnega gospodarstva, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Da bi države članice dosegle ta zmanjšanja emisij in čim bolj povečale vlogo kmetijskega sektorja, bi morale spodbujati inovativne blažilne ukrepe z največjim potencialom, med drugim: spremembo namembnosti ornih zemljišč v trajno travinje, upravljanje mejic, zaščitnih pasov in dreves na kmetijskih zemljiščih, nove sheme kmetijskega gozdarstva in pogozdovanja, preprečevanje odstranjevanja dreves in krčenja gozdov, malo ali nič oranja zemljišč in uporabo pokrovnih posevkov ali dosevkov ter ostankov kmetijskih pridelkov na zemljiščih, preverjanje ogljičnega odtisa in načrte za upravljanje tal/hranil, izboljšanje učinkovitosti dušika in zaviranje nitrifikacije, obnovo in ohranjanje mokrišč in šotišč, ter izboljšane metode vzreje, hranjenja in reje živine za zmanjšanje emisij.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  Ta uredba, vključno z razpoložljivimi prilagodljivostmi, v sektorjih, zajetih v tej uredbi, tudi na področju energijske učinkovitosti, spodbuja zniževanje emisij v skladu z ostalo zakonodajo Unije o podnebju in energiji. Glede na to, da je več kot 75 % emisij toplogrednih plinov povezanih z energijo, bosta večja učinkovitost pri rabi energije in varčevanje z njo imela pomembno vlogo pri doseganju teh zmanjšanj. Ambiciozna politika za energijsko učinkovitost zato ni ključna le za prihranke pri uvozu fosilnih goriv za večjo energetsko varnost in nižje stroške za odjemalce, temveč tudi za pogostejšo uporabo tehnologije za varčevanje z energijo v stavbah, industriji in prometu, za krepitev gospodarske konkurenčnosti, ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter izboljšanje zdravstvenih razmer in boj proti energijski revščini. Ukrepi, sprejeti v sektorjih, ki jih zajema ta uredba, se sčasoma finančno sami pokrijejo in pomenijo stroškovno učinkovit način, kako državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev iz te uredbe. Skladno s tem bi morale biti države članice pri prenašanju te uredbe v nacionalne politike posebej pozorne na specifične in različne možnosti za povečanje energijske učinkovitosti in naložbe vanjo v vseh sektorjih.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11c)  Prometni sektor ni le glavni onesnaževalec s toplogrednimi plini, temveč tudi najhitreje rastoči sektor na področju porabe energije od leta 1990. Zato je pomembno, da si Komisija in države članice dodatno prizadevajo za izboljšanje energijske učinkovitosti, spodbujanje prehoda na trajnostne načine prevoza in zmanjšanje močne odvisnosti sektorja od ogljika. Razogljičenje mešanice energijskih virov s spodbujanjem uporabe energije z nizkimi emisijami za promet, npr. trajnostnih biogoriv in električnih vozil, bo prispevalo k doseganju cilja zmanjševanja emisij CO2 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. To se lahko omogoči z jasnim in dolgoročnim okvirom za omenjeno panogo, ki bi zagotavljal gotovost in na podlagi katerega bi lahko načrtovali naložbe.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11d)  Učinek energetskih in panožnih politik na podnebne zaveze Unije in držav članic bi bilo treba oceniti po skupnih količinsko opredeljenih metodah, tako da bodo njihovi učinki pregledni in preverljivi.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ter mokrišč, s katerimi se gospodari, kadar je to primerno, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 190 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti 190 milijonov, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi uravnotežen prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Za uresničitev več ciljev Unije, povezanih s kmetijskim sektorjem, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, kakovostjo zraka, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter podpiranjem podeželskih gospodarstev, bodo potrebne spremembe v naložbah in spodbudah, ki se podpirajo z ukrepi Unije, na primer v skupni kmetijski politiki. Bistveno je, da se v tej uredbi upošteva cilj prispevanja k ciljem strategije Unije za gozdove in se tako spodbuja konkurenčna in trajnostna oskrba biogospodarstva Unije z lesom, ter da se upoštevajo nacionalne politike držav članic o gozdovih, strategija Unije za biotsko raznovrstnost in njena strategija za krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Vendar naj bi se uporaba odbitkov upoštevala le vsakih pet let, tako da se lahko upošteva morebitni prispevek zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Popolno preverjanje skladnosti bi bilo treba opraviti vsaki dve leti. Uporabo morebitnega prispevka zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ], bi morali obravnavati v skladu s časovnimi presledki iz te uredbe. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Predlog spremembe   19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Sektorji, ki jih zajema ta uredba, predstavljajo več kot polovico emisij toplogrednih plinov Unije, zato so politike za zmanjšanje emisij v teh sektorjih izjemno pomembne za izpolnitev zavez Unije v okviru Pariškega sporazuma. Zato bi morali biti postopki spremljanja, poročanja in nadaljnjega ukrepanja po tej uredbi popolnoma pregledni. Države članice in Komisija bi morale javno objaviti informacije o skladnosti s to uredbo in zagotoviti ustrezno vključevanje deležnikov in javnosti v proces njenega pregleda. Komisijo se tudi poziva, naj vzpostavi učinkovit in pregleden sistem, s katerim bi spremljali rezultate uvedenih prilagodljivosti.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.

(14)  Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij shranijo ali posodijo. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje.

(15)  Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje ter neposredno in učinkovito prispevati k spoprijemanju s podnebnimi spremembami.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Zaradi zagotovitve enotnih pogojev za izvajanje člena 4, v skladu s katerim bodo določene letne omejitve emisij za države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta21.

(17)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnitev te direktive z opredelitvijo dodeljenih letnih emisij za države članice.

_________________

 

21Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  Poleg prizadevanj za zmanjšanje lastnih emisij je velikega pomena, da Unija v skladu s ciljem, da bi povečala svoj pozitivni vpliv na globalni ogljikov odtis, skupaj s tretjimi državami predvidi podnebne rešitve prek izvajanja skupnih projektov s temi državami, in sicer v okviru podnebne politike do leta 2030 ter ob upoštevanju, da Pariški sporazum omenja nov mehanizem mednarodnega sodelovanja za boj proti spremembam podnebja.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

 

Za zagotovitev skladnosti s Pariškim sporazumom mora Unija postopoma vedno bolj povečevati svoja prizadevanja in vsakih pet let predložiti prispevek, ki odraža njene največje možne ambicije.

 

V pregledu bi morali zato upoštevati cilj Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter cilj Pariškega sporazuma, da je treba v drugi polovici tega stoletja doseči ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim zajemanjem v ponore. Temeljiti bi moral na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih ter na pripravljalnem poročilu Evropske agencije za okolje.

 

Pri pregledu zmanjšanja emisij držav članic v obdobju od leta 2031 bi bilo treba upoštevati načela pravičnosti in stroškovne učinkovitosti.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov. Od držav članic zahteva, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz člena 2, da bi izpolnile cilj Unije, ki je do leta 2030 doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2005 na pošten in stroškovno učinkovit način.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Splošni cilj te uredbe je pomagati Uniji preiti na nizkoogljično gospodarstvo prek oblikovanja predvidljive dolgoročne poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050, in sicer za 80 % do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Predlog spremembe   27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Za namene te uredbe so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A – Civilno letalstvo“ enake nič.

3.  Za namene te uredbe so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A – Civilno letalstvo“, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, enake nič.

Predlog spremembe   28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Ta uredba se uporablja za emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.D – Plovba“, ki jih Direktiva 2003/87/ES ne zajema.

Obrazložitev

Ta uredba bi morala zajemati emisije ladijskega prevoza, razen če so vključene v ETS.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Letne ravni emisij v obdobju 2021–2030

Letne ravni emisij v obdobju 2021–2030

1.  Vsaka država članica v letu 2030 omeji svoje emisije toplogrednih plinov za toliko odstotkov, kot je za navedeno državo članico določeno v Prilogi I k tej uredbi, in sicer glede na njene emisije v letu 2005, določene v skladu z odstavkom 3.

1.  Vsaka država članica do leta 2030 omeji svoje emisije toplogrednih plinov za vsaj toliko odstotkov, kot je za navedeno državo članico določeno v Prilogi I k tej uredbi, in sicer glede na njene emisije v letu 2005, določene v skladu z odstavkom 3.

2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene s krivuljo linearnega zmanjševanja, ki se začne leta 2018 na osnovi bodisi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, bodisi letnih emisij, dodeljenih za leto 2020, kot je določeno v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, pri čemer se uporabi manjša vrednost, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

3.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene tega izvedbenega akta opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.

3.  Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene teh delegiranih aktov opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.

4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta izvedbeni akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta delegirani akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

5.  Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.

 

Obrazložitev

Besedilo prilagojeno delegiranemu aktu.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Dolgoročna krivulja zmanjševanja emisij od leta 2031

 

Če po prvem ali enem od naslednjih pregledov iz člena 14(2) ni določeno drugače, vsaka država članica vsako leto v obdobju 2031–2050 še naprej zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, ki jih zajema ta uredba. Vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2031–2050 ne presežejo ravni, določene s krivuljo linearnega zmanjševanja, ki se začne pri njenih dodeljenih letnih emisijah za leto 2030 ter konča leta 2050 na ravni emisij, ki je 80 % nižja od ravni iz leta 2005 za to državo članico.

 

Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2031–2050, izražene v tonah ekvivalenta CO2.

Obrazložitev

Besedilo prilagojeno delegiranemu aktu.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Instrumenti prilagodljivosti za dosego letnih omejitev

Instrumenti prilagodljivosti za dosego letnih omejitev

1.  Države članice lahko uporabijo prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 6 tega člena ter iz členov 6 in 7.

1.  Države članice lahko uporabijo prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 6 tega člena ter iz členov 6 in 7.

2.  Kar zadeva leta v obdobju 2021–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.

2.  Kar zadeva leta v obdobju 2021–2025, si lahko država članica sposodi količino do 10 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto. Kar zadeva leta v obdobju 2026–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.

3.  Če so emisije države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica presežek dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.

3.  Če so emisije toplogrednih plinov države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica za leta v obdobju 2021–2025 do 10 % presežka svojih dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2025. V zvezi z obdobjem 2026–2029 lahko država članica do 5 % presežka svojih dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.

4.  Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.

4.  Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto v zvezi z obdobjem 2021–2025 in do 10 % v zvezi z obdobjem 2026–2030. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.

5.  Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030.

5.  Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030.

 

5 a.  Država članica ne prenese nobenega dela svojih dodeljenih letnih emisij, če njene emisije v času prenosa presegajo njene dodeljene letne emisije.

6.  Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja.

6.  Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja. Države članice lahko za take projekte spodbujajo oblikovanje zasebno-zasebnih in javno-zasebnih partnerstev.

Predlog spremembe   32

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Dostop do prilagodljivosti iz tega člena in Priloge II se dodeli pod pogojem, da se zadevne države članice zavežejo sprejetju ukrepov v drugih sektorjih, kjer v preteklosti niso bili doseženi zadostni rezultati. Komisija dopolni to uredbo s sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 12, s katerim do 31. decembra 2019 določi seznam takšnih ukrepov in sektorjev.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari

Dodatna poraba do 190 milijonov neto odvzemov iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

1.  Če emisije države članice presežejo dodeljene letne emisije za dano leto, vključno z dodeljenimi emisijami, shranjenimi v skladu s členom 5(3), se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, mokrišča, s katerimi se gospodari, kadar je to primerno, in glede na delegirani akt, sprejet v skladu z odstavkom 2, gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

 

(-a)  država članica Komisiji do 1. januarja 2019 predloži akcijski načrt, v katerem opredeli ukrepe, vključno z uporabo financiranja Unije, kadar je to ustrezno, za podnebno učinkovito kmetovanje ter za sektor rabe zemljišč in gozdarstvo, ter pokaže, kako bo s temi ukrepi prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu s to uredbo in k preseganju zahtev v skladu s členom 4 Uredbe [ ][LULUCF] v obdobju 2021–2030;

(a) kumulativna količina, ki se za navedeno državo članico upošteva za vsa leta v obdobju 2021–2030, ne presega ravni iz Priloge III za navedeno državo članico;

(a) kumulativna količina, ki se za navedeno državo članico upošteva za vsa leta v obdobju 2021–2030, ne presega ravni iz Priloge III za navedeno državo članico;

(b) takšna količina presega zahteve iz člena 4 Uredbe [ ] [LULUCF] za navedeno državo članico;

(b) je dokazano, da takšna količina presega zahteve iz člena 4 Uredbe [ ] [LULUCF] za navedeno državo članico v petletnih obdobjih, kot je navedeno v členu 12 Uredbe [ ][LULUCF];

(c) država članica od druge države članice ni pridobila več neto odvzemov iz Uredbe [ ] [LULUCF], kot jih je prenesla; ter

(c) država članica od druge države članice ni pridobila več neto odvzemov iz Uredbe [ ] [LULUCF], kot jih je prenesla; ter

(d) je država članica izpolnila zahteve iz Uredbe [ ] [LULUCF].

(d) je država članica izpolnila zahteve iz Uredbe [ ] [LULUCF].

 

Komisija lahko v skladu s točko (-a) izda mnenje o osnutkih načrtov, ki jih predložijo države članice.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena, da se odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.

2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena in obračunske kategorije v Prilogi III, da se odrazi uravnotežen prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ne da bi pri tem presegli skupni znesek 190 milijonov EUR, ki je na voljo v skladu s členom 7 te uredbe.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se v letih 2027 in 2032 uporabijo naslednji ukrepi:

1.  Komisija vsaki dve leti preveri, kako države članice izpolnjujejo to uredbo. Če pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presežejo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivostmi, uporabljenimi v skladu s členi 5 do 7, se uporabijo naslednji ukrepi:

(a)  obsegu emisij države članice v naslednjem letu se doda količina, ki je enaka presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženemu z 1,08, in sicer v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 11; ter

(a)  obsegu emisij države članice v naslednjem letu se doda količina, ki je enaka presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženemu z 1,08, in sicer v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 11; ter

(b)  državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne dosega skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.

(b)  državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne dosega skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Rezerva za zgodnje ukrepanje

 

1.  Da bi upoštevali zgodnje ukrepanje pred letom 2020, se količina, ki ne presega skupne vsote 70 milijonov ton v dodeljenih letnih emisijah v obdobju 2026–2030, na zahtevo države članice upošteva pri merjenju skladnosti za to državo članico za namene zadnjega preverjanja skladnosti v skladu s členom 9 te uredbe, pod pogojem, da:

 

(a)  njene skupne dodeljene letne emisije za obdobje 2013–2020, določene v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe 406/2009/ES, presegajo njene skupne letne preverjene emisije toplogrednih plinov za obdobje 2013–2020;

 

(b)  je njen BDP na prebivalca po tržnih cenah iz leta 2013 pod povprečjem EU;

 

(c)  je v največji meri uporabila prilagodljivosti iz členov 6 in 7 do ravni, določenih v Prilogah II in III;

 

(d)  je v največji meri uporabila prilagodljivosti iz člena 5(2) in (3) ter dodeljenih emisij ni prenesla na drugo državo članico v skladu s členom 5(4) in (5); ter

 

(e)  Unija kot celota izpolni svoj cilj iz člena 1(1).

 

2.  Največji delež, ki ga ima država članica v skupni vsoti iz odstavka 1 in ki ga je mogoče upoštevati pri merjenju skladnosti, se določi z razmerjem med, na eni strani, razliko med njenimi skupnimi dodeljenimi letnimi emisijami za obdobje 2013–2020 in njenimi skupini preverjenimi letnimi emisijami toplogrednih plinov v istem obdobju ter, na drugi strani, razliko med skupnimi dodeljenimi letnimi emisijami vseh držav članic, ki izpolnjujejo merilo iz točke (b) odstavka (1), za obdobje 2013–2020, ter skupnimi preverjenimi letnimi emisijami toplogrednih plinov teh držav članic v istem obdobju.

 

Dodeljene letne emisije in preverjene letne emisije se določijo v skladu z odstavkom 3.

 

3.  Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi največji delež za vsako državo članico, izražen v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene teh delegiranih aktov uporabi dodeljene letne emisije, določene v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe 460/2009/ES, ter pregled evidenc za obdobje 2013–2020 v skladu z Uredbo št. (EU) 525/2013.

Obrazložitev

S pravili za dodeljevanje, kot jih predlaga Komisija, zgodnje ukrepanje nekaterih držav članic pred letom 2020 najbrž ne bi bilo dovolj priznano. To je poseben izziv za države članice, ki imajo nižji BDP na prebivalca, kar se odraža v nižji zmogljivosti za naložbe. S predlagano rezervo za zgodnje ukrepanje bi nagradili zgodnje ukrepanje in državam članicam dovolili, da uporabijo dodatne dodelitve za skladnost, če druge prilagodljivosti ne bi zadostovale. Relativni znesek dodatnih dodelitev, ki bi bile na voljo državam članicam, bi moral biti odvisen od stopnje nadpovprečnega izpolnjevanja njihovega cilja za leto 2020.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  K dodelitvi za leto 2021 se prišteje znesek iz Priloge IV te uredbe za vsako državo članico iz navedene priloge.

2.  K dodelitvi za leto 2021 se za vsako državo članico iz navedene priloge prišteje znesek iz Priloge IV te uredbe, ki skupno pomeni 39,14 milijona ton ekvivalenta CO2 za vse države članice.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Register

Evropski register

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, vključno z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.

1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013. V ta namen Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 12, da bi to uredbo dopolnila zlasti v zvezi z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Evropski register je pregleden in vsebuje vse ustrezne informacije glede prenosa pravic med državami članicami. Te informacije so javnosti dostopne prek namenskega spletišča, ki ga gosti Komisija.

Obrazložitev

Izboljševanje preglednosti prenosov pravic med državami članicami in tehnična prilagoditev.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe sprejme delegirani akt za izvedbo odstavka 1.

črtano

Obrazložitev

Tehnični popravek: delegirani akt je vključen v člen 11 odstavka 1.

Predlog spremembe   42

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Vpliv financiranja Unije na podnebje

 

Komisija opravi celovito medsektorsko študijo o vplivu financiranja, ki se za blažitev podnebnih sprememb dodeljuje iz proračuna Unije ali kakor koli drugače v skladu z zakonodajo Unije.

 

Komisija do 1. januarja 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izsledkih te študije in ga po potrebi pospremi z zakonodajnimi predlogi o ukinitvi vsega financiranja Unije, ki ni skladno s cilji ali politikami Unije za zmanjšanje emisij CO2. Poročilo vključuje predlog o obveznem predhodnem preverjanju združljivosti z zahtevami na področju podnebja, ki se bo od 1. januarja 2020 uporabljalo za vse nove naložbe Unije, ter obveznost objavljanja rezultatov na pregleden in dostopen način.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 11 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11 te uredbe se Komisiji podeli za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Prenos pooblastil iz člena 7(2) in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Prenos pooblastil iz člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Delegiran akt, sprejet na podlagi člena 7(2) in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

črtano

Postopek v odboru

 

1.   Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 525/2013. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

Obrazložitev

Povezano s črtanjem izvedbenih aktov.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.  Komisija v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 objavi sporočilo, v katerem oceni skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma. V sporočilu zlasti pregleda vlogo in primernost obveznosti, določenih v tej uredbi za doseganje teh ciljev, ter skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike, vključno z energijsko učinkovitostjo in zahtevami glede energije iz obnovljivih virov, pa tudi skladnost zakonodajnih aktov na področju kmetijstva in prevoza z zavezo EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.

2.  Komisija do 28. februarja 2024 po prvem pregledu globalnega stanja izvajanja Pariškega sporazuma leta 2023 in nato v šestih mesecih po naslednjih pregledih globalnega stanja Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog o večjem zmanjšanju emisij držav članic.

 

Pri pregledu zmanjšanja emisij držav članic v obdobju od leta 2031 upošteva načela pravičnosti in stroškovne učinkovitosti pri razdelitvi med državami članicami.

 

Upošteva tudi napredek Unije in tretjih držav pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma, pa tudi napredek pri pridobivanju in ohranjanju zasebnega financiranja v podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 15 a (novo)

Uredba (EU) št. 2015/1814

Člen 1 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15a

 

Predlog spremembe k Sklepu (EU) 2015/1814

 

Člen 1(4) Sklepa (EU) 2015/1814 se nadomesti z naslednjim:

 

„4.   Komisija skupno število pravic v obtoku vsako leto objavi do 15. maja naslednjega leta. Skupno število pravic v obtoku za dano leto je skupno število pravic, izdanih v obdobju od 1. januarja 2008, vključno s številom pravic, ki so bile v navedenem obdobju izdane na podlagi člena 13(2) Direktive 2003/87/ES, ter pravic do uporabe mednarodnih dobropisov, ki jih naprave uveljavljajo v okviru EU ETS v zvezi z emisijami do 31. decembra danega leta, od katerega se odštejejo skupne tone preverjenih emisij naprav v okviru EU ETS med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom danega leta, vse pravice, ki so bile ukinjene v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, razen pravic, ki so bile ukinjene v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2017/...* Evropskega parlamenta in Sveta, ter število pravic v rezervi. Emisije v triletnem obdobju, ki se je začelo leta 2005 in končalo leta 2007, ter pravice, izdane v zvezi s temi emisijami, se ne upoštevajo. Prva objava je najpozneje 15. maja 2017.

 

______________

 

*  Uredba (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (UL L ..., ..., str. ...).

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Priloga III

 

Najvišji zneski, izraženi v milijonih ton ekvivalenta CO2

Belgija

3,8

Bolgarija

4,1

Češka

2,6

Danska

14,6

Nemčija

22,3

Estonija

0,9

Irska

26,8

Grčija

6,7

Španija

29,1

Francija

58,2

Hrvaška

0,9

Italija

11,5

Ciper

0,6

Latvija

3,1

Litva

6,5

Luksemburg

0,25

Madžarska

2,1

Malta

0,03

Nizozemska

13,4

Avstrija

2,5

Poljska

21,7

Portugalska

5,2

Romunija

13,2

Slovenija

1,3

Slovaška

1,2

Finska

4,5

Švedska

4,9

Združeno kraljestvo

17,8

Najvišji skupni znesek:

280

 

Predlog spremembe

 

Najvišji zneski, izraženi v milijonih ton ekvivalenta CO2

Belgija

2,6

Bolgarija

2,8

Češka

1,8

Danska

9,9

Nemčija

15,2

Estonija

0,6

Irska

18,2

Grčija

4,6

Španija

19,8

Francija

39,5

Hrvaška

0,6

Italija

7,8

Ciper

0,4

Latvija

2,1

Litva

4,4

Luksemburg

0,2

Madžarska

1,4

Malta

0

Nizozemska

9,1

Avstrija

1,7

Poljska

14,8

Portugalska

3,5

Romunija

8,9

Slovenija

0,9

Slovaška

0,8

Finska

3,1

Švedska

3,4

Združeno kraljestvo

12,1

Najvišji skupni znesek:

190

(1)

UL C 75, 10.3.2017, str. 103-108.

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

Predlog Evropske komisije za uredbo o porazdelitvi prizadevanj oz. „uredbo o podnebnih ukrepih za izvajanje Pariškega sporazuma“ se nanaša na približno 60 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU. V uredbi so zajeti vsi sektorji, ki ne spadajo v področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vključno s prevozom, ravnanjem z odpadki, grajenim okoljem in kmetijstvom.

Predlog Komisije je dobrodošel prvi korak, katerega cilj je v omenjenih sektorjih za 30 odstotkov zmanjšati emisije glede na ravni iz leta 2005. Vseeno pa je potrebnih več sprememb, da bi okrepili dolgoročno predvidljivost, zagotovili usklajenost z drugimi politikami, zlasti s ciljem EU glede povečanja energijske učinkovitosti, in poskrbeli za zadostno prilagodljivost in solidarnost med državami članicami.

Dolgoročna predvidljivost

Svet se nepreklicno pomika v smeri nizkoogljičnega gospodarstva, kar dokazuje lani sprejet Pariški sporazum o podnebnih spremembah. V sporazumu je določen cilj, da se dvig globalne temperature zadrži precej pod dvema stopinjama Celzija in da se poskuša ta dvig omejiti na največ 1,5 stopinje Celzija. V skladu s temi cilji je v Pariškem sporazumu določeno tudi, da je treba v drugi polovici tega stoletja doseči ničelno stopnjo neto emisij. Poleg tega je EU leta 2009 sprejela cilj 80- do 95-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050.

Kljub tem zavezam je predlog Komisije o uredbi namenjen le izpolnitvi cilja EU za leto 2030. Ker v njem ni dolgoročne krivulje zmanjšanja emisij, bi lahko naložbe ostale vezane na ogljično intenzivno prometno infrastrukturo, stavbe itd., zaradi česar bi prišlo do nasedlih sredstev in dolgoročno bistveno višjih skupnih stroškov podnebnih ukrepov. Da bi zagotovili dolgoročno predvidljivost, je kot predlog spremembe dodan nov člen, v katerem je določena dolgoročna krivulja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 80 % do leta 2050.

Poleg tega je glede na pomembne izzive za razogljičenje vseh sektorjev gospodarstva dodana bolj strma krivulja emisij za obdobje 2021–2030, ki je v skladu z evropskim trendom ločitve emisij od gospodarske rasti.

Energijska učinkovitost

Evropski parlament se vztrajno zavzema za večjo ambicioznost EU glede energijske učinkovitosti. Energijska učinkovitost ne prinaša le koristi za podnebje, pač pa tudi nižje stroške energije, nova delovna mesta ter večjo energetsko varnost.

Komisija je predlog uredbe objavila julija 2016, tj. pred objavo tako imenovanega zimskega svežnja novembra 2016, ki določa višji cilj glede energijske učinkovitosti, in sicer 30 % (ta je nekoliko ambicioznejši od cilja 27 %, ki ga je sprejel Evropski svet oktobra 2014).

Evropska komisija v oceni učinka navaja, da bo za izpolnitev cilja 30-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti potrebnih za 79 milijonov ton dobropisov LULUCF, da bi države članice na stroškovno učinkovit način dosegle cilje v okviru porazdelitve prizadevanj. Ob upoštevanju tega ter da bi v tej uredbi ohranili stalno spodbudo za izboljšanje energijske učinkovitosti in da ne bi ogrozili doseganja skupnega cilja EU, je prilagodljivost LULUCF iz člena 7 zmanjšana na nižjo raven dobropisov LULUCF (190 milijonov namesto predlaganih 280 milijonov).

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF)

Prilagodljivost LULUCF iz člena 7 je za več držav članic pomembna za zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti. Poleg tega bi lahko s prilagodljivostjo zagotovili dodatno podporo kmetijstvu in gozdarstvu v nekaterih državah članicah za njihov prispevek k podnebnim ukrepom. Treba pa je zagotoviti, da se bodo na podlagi dobropisov LULUCF ustvarili pravi dodatni in trajni ponori.

Izboljšati bi bilo treba tudi uporabo obstoječih finančnih instrumentov EU v podporo kmetijstvu. Evropsko računsko sodišče je nedavno ugotovilo, da v okviru skupne kmetijske politike ni bilo večjega premika v smeri podnebnih ukrepov, potencialne priložnosti za financiranje ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami, pa niso bile v celoti preučene.

Predlog je torej spremenjen tako, da bi prilagodljivost LULUCF prinesla koristi za podnebje ter da bi države članice spodbudili k uporabi različnih obstoječih finančnih instrumentov EU za kmetijstvo.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (23.3.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD))

Pripravljavec mnenja: Benedek Jávor

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je EU 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

(3)  Pariški sporazum, ki ga je podpisala tudi EU, je začel veljati 4. novembra 2016. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma, s katerim naj bi okrepili globalno odzivanje na nevarnost podnebnih sprememb tako, da bi zadržali naraščanje globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in nadaljevali prizadevanja za omejitev segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, obenem pa zmanjšali domače emisije toplogrednih plinov, ohranili in okrepili ponore in zbiralnike toplogrednih plinov ter obvarovali prehransko varnost. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC. V skladu s Pariškim sporazumom morajo države članice še naprej zmanjševati svoje emisije toplogrednih plinov, zajete v tej uredbi, tudi po letu 2030, tako da bodo ravnale skladno z energetskim načrtom do leta 2050, opredeljenim v sporočilu Komisije z dne 15. decembra 2011, in bodo do leta 2050 pripomogle k zmanjšanju skupnih emisij toplogrednih plinov v Uniji med 80 in 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta prehod na čisto energijo zahteva spremembe poslovnega in naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost16.

(5)  Prehod na čisto energijo zahteva spremembe poslovnega in naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike, začeti pa je treba z zmanjšanjem in optimizacijo porabe energije. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, kakor je določeno v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost16.

__________________

__________________

16 COM(2015) 80.

16 COM(2015)0080.

Obrazložitev

Ukrepi za varčevanje z energijo imajo najkrajšo in najučinkovitejšo amortizacijsko dobo in najnižje izvedbene stroške.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba še naprej izvajati v obdobju 2021–2030, pri čemer je začetek izračuna za krivuljo zmanjšanja leto 2020 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2016–2018, konec krivulje zmanjšanja pa na ravni v letu 2030 za vsako državo članico. Prilagoditev dodelitev v letu 2021 je določena za države članice tako s pozitivno ravnjo v Odločbi št. 406/2009/ES kot tudi s povečanjem dodeljenih letnih emisij med letoma 2017 in 2020, kot je določeno v sklepih 2013/162/EU in 2013/634/EU, da se odrazi zmogljivost za povečanje emisij v teh letih. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti močno okrepiti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.

(9)  Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba izvajati tudi še v obdobju 2021–2030, pri čemer se izračun za krivuljo zmanjšanja leto 2020 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov začne v obdobju 2016–2018 in se za zgornjo omejitev uporabijo cilji za leto 2020, določeni na podlagi Odločbe št. 406/2009/ES, konec krivulje zmanjšanja pa je na ravni v letu 2030 za vsako državo članico, kar od tega je nižje. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, močno okrepiti razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.

__________________

__________________

19 Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

19 Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Ta uredba bi morala zagotoviti spodbudo za zmanjšanje emisij v skladu z ostalo podnebno in energetsko zakonodajo Unije. Glede na to, da je več kot 75 % emisij toplogrednih plinov povezanih z energijo, bosta večja učinkovitost pri rabi energije in varčevanje z njo imela pomembno vlogo pri doseganju teh zmanjšanj. Ambiciozna politika za energijsko učinkovitost zato ni ključna le za prihranke pri uvozu fosilnih goriv za večjo energetsko varnost in nižje stroške za odjemalce, temveč tudi za pogostejšo uporabo tehnologije za varčevanje z energijo v stavbah, industriji in prometu, za krepitev gospodarske konkurenčnosti, ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter izboljšanje zdravstvenih razmer in boj proti energijski revščini. Poleg tega se ukrepi, sprejeti v sektorjih, ki jih zajema ta uredba, sčasoma finančno sami pokrijejo in so stroškovno učinkovit način, da se državam članicam pomaga doseči njihove cilje iz te uredbe. Skladno s tem bi morale biti države članice pri prenašanju te uredbe v nacionalne politike posebej pozorne na specifične in različne možnosti za povečanje energijske učinkovitosti in naložbe vanjo v vseh sektorjih.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  Za zmanjšanje emisij v kmetijstvu bi morale države članice v svoj časovni načrt glede emisij vključiti ukrepe, s katerimi bi izboljšale stroškovno učinkovite možnosti za blažitev v tem sektorju in bolje izkoristile instrumente financiranja v okviru skupne kmetijske politike za spodbujanje trajnostnih praks v tem sektorju. V skladu s členom 14 bo Evropska komisija ocenila dejanski napredek glede stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij v kmetijstvu, ki niso CO2, o tem poročala Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi pripravila predloge za spremembo količine neto odvzemov iz njivskih površin, travinja in mokrišča, s katerimi se gospodari, ki bi jih bilo mogoče uporabiti.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, travinja, s katerim se gospodari, in mokrišč, s katerimi se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Ta ocena vseeno ne vpliva na skupno količino 280 milijonov ton neto odvzemov. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se ti zneski lahko upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Vendar naj bi se uporaba odbitkov upoštevala le vsakih pet let, tako da se lahko upošteva morebitni prispevek zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje letno, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Uporaba odbitkov naj bi se upoštevala vsako leto, potem ko bi se upoštevale vse prilagodljivosti iz te uredbe, vključno z morebitnim prispevkom zaradi prilagodljivosti v skladu z Uredbo [LULUCF], kar bi bilo treba preverjati v časovnih presledkih, skladnih z Uredbo [] [LULUCF]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v primeru neskladnosti začne postopek za ugotavljanje kršitve.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Ker sektorji, ki jih zajema ta uredba, povzročajo več kot polovico emisij toplogrednih plinov v Uniji, bo izvajanje politik in ukrepov za zmanjšanje emisij iz teh sektorjev močno vplivalo na okolje. Zato je treba pri spremljanju prizadevanj držav članic za doseganje njihovih ciljev iz te uredbe, poročanju in nadaljnjem ukrepanju v zvezi s tem, zlasti z vzpostavitvijo večje prilagodljivosti, zagotoviti preglednost v skladu s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (Aarhuško konvencijo) ter Direktivo 2001/42/ES. Skladno s tem bi se morale države članice in Komisija posvetovati z deležniki in javnostjo ter jim zgodaj in dejansko omogočiti udeležbo pri pripravi nacionalnih poročil in načrtov popravnih ukrepov ter ustrezno sodelovanje v postopku pregleda te uredbe.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.

(14)  Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori. Pomembno je, da se prihodki od teh prenosov dajo na voljo za projekte prenove stavb, zlasti za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki jih je prizadela energetska revščina, in za socialna stanovanja v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti [...].

Obrazložitev

Prihodki od prenosov lahko skupaj z drugimi finančnimi instrumenti EU pritegnejo veliko sredstev za naložbe v prenovo stavb. Poleg tega bi jih lahko povezali s členom 7 predlagane direktive o energetski učinkovitosti (COM(2016)0761), v katerem se od držav članic zahteva, da pri oblikovanju ukrepov za energetsko učinkovitost usmerjeno delujejo za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki jih je prizadela energetska revščina, in za socialna stanovanja.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje.

(15)  Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje ter neposredno in učinkovito prispevati k spoprijemanju s podnebnimi spremembami.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

(20)  V šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu, ki naj bi se v okviru UNFCCC sklical leta 2018, 2024 in nato vsakih pet let, bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, da se oceni splošno delovanje te uredbe. V poročilu bi bilo treba upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma, po potrebi pa bi ga morali spremljati tudi zakonodajni predlogi za posodobitev te uredbe in njenih ciljev skladno z razvojem dogodkov po spodbujevalnem dialogu UNFCCC in najnovejšimi znanstvenimi spoznanji IPCC.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Komisija bi morala izvesti dodaten pregled, če bi v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) država članica izstopila iz Unije, da bi upoštevali gospodarske posledice izstopa ter ugotovili, kako zagotoviti okoljsko celovitost te uredbe skladno z zavezo EU v okviru Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek – 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Končni cilj te uredbe je pomagati izpolniti zaveze Unije in držav članic iz konvencije UNFCCC in Pariškega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi zadržali zvišanje globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in da bi si še naprej prizadevali za omejitev temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

Ta uredba od držav članic zahteva, da dosežejo cilje, določene v Prilogi I, da bi v letu 2030 za vso Unijo skupno zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz člena 2 za vsaj 30 % v primerjavi z letom 2005. Določa tudi obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba se uporablja za emisije toplogrednih plinov iz vrst virov IPCC, ki so energija, industrijski procesi in uporaba proizvodov, kmetijstvo in odpadki, kot so določeni na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013, razen za emisije iz dejavnosti v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES.

1.  Ta uredba se uporablja za emisije toplogrednih plinov iz vrst virov IPCC, ki so energija, industrijski procesi in uporaba proizvodov, kmetijstvo in odpadki, kot so določeni na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013, razen za emisije iz dejavnosti v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES. Energija iz biomase se v tej uredbi šteje kot ogljično nevtralna.

Obrazložitev

Ogljična nevtralnost je skladna z metodologijo IPCC in s prakso poročanja UNFCCC. Emisije toplogrednih plinov, ki so že upoštevane v sektorju LULUCF, se ne bi smele upoštevati še v energetskem sektorju.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, pri čemer se kot zgornja mejna vrednost uporabijo cilji glede letnih dodeljenih emisij za leto 2020, določeni v Odločbi št. 406/2009/ES, posodobljeni z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/634/EU, kar od tega je nižje, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene tega izvedbenega akta opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.

3.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 12 za dopolnitev te uredbe, v katerem določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene tega delegiranega akta opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta izvedbeni akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), delegirani akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. Če skupna vsota za vse države preseže skupno količino v višini 50 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kar zadeva leta v obdobju 2021–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.

2.  Kar zadeva leta v obdobju 2021–2029, si lahko država članica sposodi količino do 10 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice z morebitno omejeno ukinitvijo do največ 100 milijonov pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami, kot so opredeljene v členu 3(a) Direktive 2003/87/ES in se zaradi doseganja skladnosti s to uredbo upoštevajo skupaj, so v Prilogi II k tej uredbi.

1.  Države članice z morebitno omejeno ukinitvijo do največ 50 milijonov pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami, kot so opredeljene v členu 3(a) Direktive 2003/87/ES in se zaradi doseganja skladnosti s to uredbo upoštevajo skupaj, so v Prilogi II k tej uredbi, in tako, da ne škodijo okoljski celovitosti sistema Unije za zmanjšanje emisij.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na prošnjo države članice centralni administrator, imenovan na podlagi člena 20 Direktive 2003/87/ES (v nadaljnjem besedilu: centralni administrator), upošteva količino iz člena 4(4) zaradi doseganja skladnosti iz člena 9 za navedeno državo članico. Ena desetina količine pravic, določene na podlagi člena 4(4), se za vsako leto v obdobju 2021–2030 ukine na podlagi člena 12(4) Direktive 2003/87/ES.

3.  Na prošnjo države članice centralni administrator, imenovan na podlagi člena 20 Direktive 2003/87/ES (v nadaljnjem besedilu: centralni administrator), upošteva količino iz člena 4(4) zaradi doseganja skladnosti iz člena 9 za navedeno državo članico. Za vsako leto v obdobju 2021–2030 se ukine ena desetina količine pravic, določene na podlagi člena 4(4). Da ne bi škodovali polnjenju rezerve za stabilnost trga, se pri določanju skupnega števila pravic v obtoku v skladu s členom 1(4) Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ne upošteva količina pravic, ukinjenih v skladu s tem odstavkom.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, travinja, s katerim se gospodari, in mokrišč, s katerimi se gospodari

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

1.  Če emisije države članice presežejo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, in mokrišča, s katerimi se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka – a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  država članica Komisiji do 30. junija 2019 in zatem na vsakih pet let predloži akcijski načrt, v katerem določi ukrepe, tudi finančne, s katerimi bo zagotovila, da bodo neto odvzemi, ki presegajo zahteve iz člena 4 Uredbe [ ][LULUCF], stalni ves čas petletnih obdobij iz člena 9(2); v akcijskem načrtu obravnava tudi uporabo ustreznih finančnih sredstev Unije za ublažitev podnebnih sprememb;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena, da se odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.

2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da pred pregledom Uredbe [LULUCF] leta 2024 sprejme delegirani akt za spremembo odstavka 1 tega člena, da se v skladu s členom 12 te uredbe odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, pri čemer to ne vpliva na skupno količino 280 milijonov ton neto odvzemov na podlagi tega člena.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se v letih 2027 in 2032 uporabijo naslednji ukrepi:

1.  Če pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presežejo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivostmi, uporabljenimi v skladu s členi 5 do 7, se uporabijo naslednji ukrepi:

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, vključno z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.

1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013. V ta namen sprejme delegirani akt v skladu s členom 12, da dopolni to uredbo v zvezi z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 11 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 4(3), 7(2) in 11 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica in Evropski parlament v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

črtano

Postopek v odboru

 

1.  Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 525/2013. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.

Komisija v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu, ki bo v okviru UNFCCC sklican leta 2018, do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju skupnih ciljev EU glede zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov do leta 2030, 2040 in 2050 ter oceni njen prispevek k dolgoročnim ciljem glede blažitve iz Pariškega sporazuma, pri čemer upošteva najnovejše znanstvene izsledke, in to, ali bi bilo treba to uredbo glede na pregled globalnega stanja posodobiti, da bi okrepili podnebno ukrepanje Unije. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če država članica v skladu s členom 50 PEU izstopi iz Unije po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, mora Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa tri leta po uradnem obvestilu iz člena 50(2) PEU, nato pa vsako leto, in sicer o gospodarskih posledicah odstopa za vsako državo članico, ter o tem, kako zagotoviti okoljsko celovitost te uredbe v skladu z zavezo EU v okviru Pariškega sporazuma, in po potrebi poda predloge.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) št. 525/2013

Člen 21 – odstavek 3

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(5a)  Člen 21(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija do 31. oktobra vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem povzame ugotovitve ocen iz odstavkov 1 in 2.“

„3.   Komisija do 31. oktobra vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem povzame ugotovitve ocen iz odstavkov 1, 2 in 2a.“

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter sprememba Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

Referenčni dokumenti

COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

12.9.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

12.9.2016

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Benedek Jávor

19.10.2016

Obravnava v odboru

28.11.2016

12.1.2017

 

 

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

28

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Françoise Grossetête, András Gyürk, Rebecca Harms, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mario Borghezio, Soledad Cabezón Ruiz, Jens Geier, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Piernicola Pedicini, Sofia Sakorafa, Anne Sander, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Marco Zullo

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Arndt Kohn, Maria Noichl, Pavel Poc

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Lieve Wierinck

EFDD

Isabella Adinolfi, Piernicola Pedicini, Dario Tamburrano, Marco Zullo

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

S&D

José Blanco López, Soledad Cabezón Ruiz, Jens Geier, Adam Gierek, Eva Kaili, Arndt Kohn, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Dan Nica, Maria Noichl, Pavel Poc, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Michel Reimon, Claude Turmes

28

-

ECR

Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

ENF

Mario Borghezio, Angelo Ciocca, Jean-Luc Schaffhauser

PPE

Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za promet in turizem (27.3.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD))

Pripravljavka mnenja: Merja Kyllönen

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Promet proizvede četrtino emisij ogljikovega dioksida v EU. O tem, da je treba zmanjšati emisije iz prometa, je govora že od 90-ih let prejšnjega stoletja, od tedaj pa so se cilji spreminjali glede na gospodarske trende. Čeprav tovrstne razprave še vedno potekajo, so se emisije toplogrednih plinov iz prometa v Evropi kvečjemu povečale in so bile leta 2014 za 20 % višje kot leta 1990.

Splošna rast emisij iz prometa je večinoma posledica povečanja emisij zaradi cestnega prometa in letalstva, saj se emisije prevoza po železnici in celinskih plovnih poteh od leta 1990 znižujejo. Delež emisij osebnih avtomobilov v emisijah iz prometa je okoli 44 %, skupni prispevek težkega tovornega prometa in avtobusov pa približno 18 %. Uredba o porazdelitvi prizadevanj, ki je ravno v obravnavi, zadeva ves prometni sektor z izjemo mednarodnega ladijskega in letalskega prometa.

V skladu s predlogom uredbe bodo morale države članice poleg cilja zmanjšanja emisij do leta 2030 izpolnjevati tudi letne cilje glede zmanjšanja emisij v obdobju 2021–2030. Zavezane bodo k spoštovanju letnih kvot emisij in k linearnemu zmanjševanju emisij. V skladu s predlogom bo začetna točka za zmanjševanje emisij za obdobje 2021–2030 leto 2020, načeloma pa naj bi jo določili na podlagi podatkov o povprečnih emisijah za obdobje od 2016 do 2018. Pripravljavka mnenja misli, da je pomembno ustvariti močne spodbude za zmanjšanje emisij za vse države, in to že na začetku obdobja, zato predlaga, da bi bilo treba izhodišče iz leta 2020 pregledati. Poudarja tudi, da je treba emisije zmanjševati dosledno, tudi dolgoročno, tj. v obdobju do leta 2050.

Komisija je v svoj predlog uredbe vključila elemente prilagodljivosti, da bi se ukrepi za zmanjšanje emisij zagotovo sprejeli na stroškovno najučinkovitejši način. Je pa pri teh elementih v predlogu Komisije in pri osnovi za njihov izračun veliko negotovosti, ki bi utegnile ogroziti izvajanje podnebne politike EU in skupni končni rezultat. Predlagani mehanizmi prilagodljivosti dopuščajo možnost, da EU ne bi dosegla svojih ciljev znižanja emisij iz Pariške konvencije o podnebnih spremembah, čeprav bi države članice dosegle cilje, ki so jim dodeljene v okviru porazdelitve prizadevanj. Po drugi strani pa je to, ali bo predlog Komisije v nekaterih državah članicah sprejet, odvisno prav od teh elementov prilagodljivosti. A mnogotere prilagodljivosti, od katerih se nekatere celo prekrivajo, bi utegnile skupaj povzročiti, da bi se emisije EU na področju porazdelitve prizadevanj dejansko znižale za bistveno manj od ciljne stopnje 30 %. Pripravljavka mnenja misli, da pri predlaganih mehanizmih prilagodljivosti obstajajo tehtni razlogi za prenose med sektorji, med sektorjem trgovanja z emisijami in sektorjem porazdelitve prizadevanj (tako imenovani enkratni mehanizem) ter tudi za prožnost LULUCF, ki bi državam članicam omogočila uporabiti tudi zgornjo mejo za enote odvzema LULUCF (ponori), ki so v predlogu določene za izpolnitev obveznosti glede zmanjšanja emisij v sektorju porazdelitve prizadevanj.

Pripravljavka mnenja sicer razume zamisel iz predloga Komisije o zmanjšanju upravnega bremena, a meni, da bi bilo treba namesto predlagane petletne ocene vsako leto spremljati, kako se cilji zmanjšanja emisij dosegajo v različnih državah članicah. Da bi zagotovili izvajanje in učinkovitost, bi bilo po njenem mnenju zaželeno, da bi imela Komisija na voljo tudi orodja za uvedbo sankcij proti državam članicam, ki ne bi izpolnjevale svojih ciljev zmanjšanja emisij.

Uredba o porazdelitvi prizadevanj določa, da o metodah za zmanjševanje emisij vsaka zase odločajo države članice. Ob objavi predloga uredbe o porazdelitvi prizadevanj je Evropska komisija predstavila svoj pogled na ukrepe za zmanjšanje emisij iz prometa v sporočilu „Na poti k mobilnosti z nizkimi emisijami“, ki je bilo objavljeno julija 2016. Sporočilu Komisije mora slediti več zakonodajnih predlogov za vzpostavitev okvira, med drugim za ureditev emisij iz težkega tovornega prometa. Odgovornost za uspešnost celotne podnebne politike EU pa močno sloni na nacionalnih in lokalnih politikah in odločitvah; pri tem imajo posebej še pomembno vlogo somestja, saj mestni promet proizvede 23 % evropskih emisij ogljikovega dioksida iz prometa. Na podlagi predloga uredbe o porazdelitvi prizadevanj bodo največji pritisk za zmanjšanje emisij iz prometa občutile tiste države članice, ki imajo visoke skupne cilje za zmanjšanje emisij.

Pripravljavka mnenja se strinja, da se odločanje o uporabi metod za zmanjšanje emisij iz prometa prepusti nacionalnim nosilcem odločanja. Kljub temu meni, da je nepristojnost EU na področju urbanistične politike problematična, in upa, da bo EU prevzela širšo usklajevalno vlogo pri širjenju dobre prakse v politiki mestnega prometa. Poleg tega opaža, da ima EU zaradi različnih instrumentov financiranja dovolj sredstev za dodelitve, in meni, da je v primeru prometa bistveno uporabiti sredstva iz različnih programov in instrumentov za projekte, ki (kratkoročno) spodbujajo prehod na nizkoogljični in (srednje- in dolgoročno) popolnoma brezemisijski prometni sistem.

Skupna evropska prometna politika že dolgo temelji na tem, da bi se cilji zmanjšanja emisij dosegali predvsem z napredkom v tehnologiji vozil in goriva. A nejasnosti, ki so se nedavno pokazale v avtomobilski industriji, so odprle vprašanja o zavezanosti industrije dejanskemu zmanjšanju emisij. Prehod na nizko- ali brezemisijsko mobilnost ovira velika odvisnost od fosilnih goriv, pa tudi trenutno nizka cena nafte. Pripravljavka mnenja sodi, da je najučinkovitejši način za doseganje ciljev zmanjšanja emisij obsežen sveženj ukrepov, ki bi zajemal smotrno prostorsko načrtovanje, javni prevoz, politike za spodbujanje hoje in kolesarjenja, v celoti izkoriščen razvoj tehnologije vozil, motorjev in goriv, uvajanje storitev znanja in digitalnih storitev ter uporaba cenovnih instrumentov za usmerjanje izbir v mobilnosti.

Digitalizacija in nove digitalne storitve bodo omogočale nove vrste mobilnostnih storitev, in če se bodo bolj razširile, bodo pomagale zmanjšati potrebe po posedovanju in uporabi lastnega avtomobila ter tako prinesle znaten potencial za zmanjšanje emisij. Zato je zaželeno, da bi se tovrstne storitve razširile v mestnem in medkrajevnem prevozu. Uporabnikom namreč olajšajo gibanje, skupni stroški mobilnosti pa postanejo zares predvidljivi in pregledni. Vtis je tudi, da avtomatizacija prometa napreduje hitreje, kot smo pričakovali. Pripravljavka mnenja trdi, da je oboje pozitivno, a ugotavlja, da bodo morali zakonodajalci EU in države članice pozorno spremljati, kako bo razvoj na tem področju vplival na emisije iz prometa. Zagotoviti je treba, da bodo te spremembe pripomogle k mobilnosti, ki bo manj škodljiva za podnebje in okolje.

Promet je za evropske državljane ena najpomembnejših vsakodnevnih storitev, tako da so učinkovite, natančne in stroškovno učinkovite logistične rešitve bistvenega pomena za evropsko povezovanje in delovanje notranjega trga. Glede na to, da postajajo cilji zmanjšanja emisij v sektorju prometa in logistike zaradi uredbe o porazdelitvi prizadevanj dokaj ambiciozni, pripravljavko mnenja skrbi, da bo treba stroške zmanjšanja emisij v prometni panogi ter v evropski industriji na splošno šele določiti. Kadar države članice odločajo o dodelitvi obveznosti glede zmanjšanja emisij različnim sektorjem, je potrebna verodostojna analiza stroškov in koristi, in Komisija bi morala države članice podpreti tako, da jim bo te instrumente zagotovila.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je EU 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

(3)  Potem ko je Evropski parlament 5. oktobra 2016 odobril Pariški sporazum, ga je Evropski svet ratificiral 4. novembra 2016, na isti dan pa je sporazum tudi začel veljati. Cilj Pariškega sporazuma je ohraniti dvig globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevati za omejitev segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu v Pariškem sporazumu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Določene države članice so opravile že veliko dela, in ta prilagodljivost je znak skupne pripravljenosti držav članic, da bi zagotovile pravično in ambiciozno porazdelitev prizadevanj za doseganje letnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno za izpolnitev zavez, sprejetih na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, energijski učinkovitosti stavb, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, spodbujanju večje energijske učinkovitosti, vključno za stavbe, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti in spodbujanju krožnega gospodarstva, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Več kot 75 % emisij toplogrednih plinov v Uniji je povezanih z energijo. Zato je treba vsem ukrepom za stroškovno učinkovito izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje povpraševanja po energiji dati prednost in jih spodbujati ter ustrezno povezati z ukrepi podnebne politike v različnih sektorjih;

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  Prometni sektor ni le glavni onesnaževalec s toplogrednimi plini, temveč tudi najhitreje rastoči sektor na področju porabe energije od leta 1990. Zato je pomembno, da si Komisija in države članice dodatno prizadevajo za izboljšanje energijske učinkovitosti, spodbujanje prehoda na trajnostne načine prevoza in zmanjšanje močne odvisnosti sektorja od ogljika. Razogljičenje mešanice energijskih virov s spodbujanjem uporabe energije z nizkimi emisijami za promet, npr. trajnostnih biogoriv in električnih vozil, bo prispevalo k doseganju cilja zmanjševanja emisij CO2 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. To se lahko olajša z jasnim in dolgoročnim okvirom za omenjeno panogo, ki bi zagotavljal gotovost in na podlagi katerega bi lahko načrtovali naložbe.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11c)  V zvezi s ciljem doseganja učinkovitejše „podnebne Unije“ bi morala ta uredba zagotoviti spodbude za zmanjšanje emisij v skladu z ostalo podnebno in energetsko zakonodajo Unije. Unija in njene države članice bi morale za uspešen prehod na konkurenčnejše, nizkoogljično gospodarstvo nujno zagotoviti, da izvajajo politike v zadevnih sektorjih (npr. podnebne, energetske in ostale panožne politike), ki se medsebojno krepijo. Učinek energetskih in panožnih politik na podnebne zaveze Unije in držav članic bi bilo treba oceniti po skupnih količinsko opredeljenih metodah, tako da bodo njihovi učinki pregledni in preverljivi.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Zaradi zagotovitve enotnih pogojev za izvajanje člena 4, v skladu s katerim bodo določene letne omejitve emisij za države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta21.

(17)  Zaradi zagotovitve enotnih pogojev za izvajanje člena 4, v skladu s katerim se določijo letne omejitve emisij za države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z dodeljevanjem letnih emisij za obdobje 2021–2030. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

_________________

 

21 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Poleg prizadevanj za zmanjšanje lastnih emisij je velikega pomena, da Unija v skladu s ciljem, da bi povečala svoj pozitivni vpliv na globalni ogljikov odtis, skupaj s tretjimi državami predvidi podnebne rešitve prek izvajanja skupnih projektov s temi državami, in sicer v okviru podnebne politike do leta 2030 ter ob upoštevanju, da Pariški sporazum omenja nov mehanizem mednarodnega sodelovanja za boj proti spremembam podnebja.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  Za zagotovitev skladnosti s členoma 4 in 14 Pariškega sporazuma mora Unija postopoma vedno bolj povečevati svoja prizadevanja in vsakih pet let predložiti prispevek, ki odraža njene največje možne ambicije. Zato vsebuje ta uredba klavzulo o pregledu za določitev novih ciljev, da bi razširili zaveze Unije. Da bi zagotovili skladnost prilagoditev ciljev Unije z globalnim mehanizmom za preverjanje iz Pariškega sporazuma, mora biti pregled celovit in upoštevati najboljše razpoložljive znanstvene dokaze.

Obrazložitev

Ta uredba mora vsebovati strogo klavzulo o pregledu za prilagoditev podnebnih ciljev EU vsakih pet let, da bi izpolnili zaveze iz Pariškega sporazuma. V tem okviru mora klavzula o pregledu temeljiti na pripravljalnem in neodvisnem poročilu Evropske agencije za okolje.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, kar je v skladu s ciklom skladnosti LULUCF in mednarodnim ciklom v okviru Pariškega sporazuma, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma. Ob upoštevanju tega mora vsakršno tovrstno poročilo upoštevati možne gospodarske posledice, do katerih bi lahko prišlo v primeru izstopa države članice iz Unije na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Da bi zagotovili celovit stopnjevalni sistem, ki je v skladu s Pariškim sporazumom, in upoštevali izkušnje Evropske agencije za okolje pri spodbujanju vključevanja evropskih okoljskih informacij v mednarodne programe spremljanja in zagotavljanju celovitega ocenjevanja podnebnega stanja v Uniji, bi morala klavzula o pregledu temeljiti na pripravljalnem in neodvisnem poročilu Evropske agencije za okolje.

Obrazložitev

Ta uredba mora vsebovati strogo klavzulo o pregledu za prilagoditev podnebnih ciljev EU vsakih pet let, da bi izpolnili zaveze iz Pariškega sporazuma. V tem okviru mora klavzula o pregledu temeljiti na pripravljalnem in neodvisnem poročilu Evropske agencije za okolje.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

1.  Ta uredba od držav članic zahteva, da do leta 2030 skupaj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz člena 2 za vsaj 30 % v primerjavi z letom 2005. Uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije in držav članic na podlagi Pariškega sporazuma v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Končni cilj te uredbe je izpolniti zaveze Unije in držav članic iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariškega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi dvig globalne temperature zadržali na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in da bi si še naprej prizadevali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Za doseganje tega cilja države članice svoje emisije toplogrednih plinov, ki jih zajema ta uredba, še naprej letno linearno zmanjšujejo tudi po letu 2030, kar bi do druge polovice tega stoletja omogočilo dosego nevtralnosti emisij.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, pri čemer se kot zgornja mejna vrednost uporabijo cilji za leto 2020, določeni v Odločbi št. 406/2009/ES, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta izvedbeni akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta delegirani akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.

črtano

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če so emisije države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica presežek dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.

3.  Če so emisije države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena, lahko država članica ta presežek dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2029. Ta presežek se lahko deloma ali v celoti uporabi v katerem koli naslednjem letu do leta 2029, ne da bi se presegla meja 5 % dodeljenih letnih emisij.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.

4.  Država članica lahko na druge države članice prenese do 10% svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030. Ti prenosi se vključijo v Evropski register iz člena 11.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030.

5.  Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030. Ti prenosi se vključijo v Evropski register iz člena 11.

Obrazložitev

Izboljševanje preglednosti prenosov dodeljenih emisij med državami članicami.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja.

6.  Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja. Države članice spodbujajo sodelovanje zasebnega sektorja pri teh projektih.

Obrazložitev

Tudi zasebni sektor bi moral biti upravičen do sodelovanja pri projektih za zmanjšanje emisij, da bi se povečal učinek finančnega vzvoda. Člen 24a direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami zagotavlja, da je za projekt in za preprečevanje dvojnega končno odgovorna država članica, v kateri se projekt izvaja.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, in pridelanih lesenih proizvodov.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

1.  V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, in pridelani leseni proizvodi iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

 

(Sprememba velja za celotno besedilo.)

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe, ki jih bo država članica izvedla, da z domačimi politikami in ukrepi ter izvajanjem ukrepov Unije izpolni posebne obveznosti iz člena 4;

(a)  ukrepe, ki jih bo država članica izvedla, da z domačimi politikami in ukrepi ter izvajanjem ukrepov Unije izpolni posebne obveznosti iz člena 4, ne da bi ustvarila negativne učinke na življenja državljanov;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se v letih 2027 in 2032 uporabijo naslednji ukrepi:

1.  Komisija bo od leta 2020 na vsaki dve leti ocenila, ali je napredek držav članic dovolj velik, da so izpolnile svoje dolžnosti v okviru te uredbe. V primeru, da države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se uporabijo naslednji ukrepi:

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Register

Evropski register

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, vključno z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.

1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, vključno z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Evropski register je pregleden in vsebuje vse ustrezne informacije glede prenosa pravic med državami članicami. Te informacije so javnosti dostopne prek namenskega spletišča, ki ga gosti Komisija.

Obrazložitev

Izboljševanje preglednosti prenosov pravic med državami članicami.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.

V šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu, ki naj bi se leta 2018 sklical v okviru UNFCCC, da bi se ocenila skupna prizadevanja pogodbenic v smeri globalnega dolgoročnega cilja, in v šestih mesecih po svetovnem pregledu stanja leta 2023 in pri naslednjih svetovnih pregledih Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe, njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k dolgoročnim ciljem iz člena 1 te uredbe. Zavoljo izboljšanja podnebnih dejavnosti Unije Komisija na podlagi neodvisnega poročila, ki ga pripravi Evropska agencija za okolje, oceni tudi primernost spreminjanja te uredbe ali priprave drugih zakonodajnih predlogov, ali obojega, da bi zagotovili skladnost z zavezami Unije v skladu s členi 3, 4 in 14 Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Po svetovnem pregledu stanja, dogovorjenem v okviru Pariškega sporazuma, lahko država članica prostovoljno prekliče del svojih dodeljenih letnih emisij. Država članica Komisijo uradno obvesti o svoji nameri, da prekliče del svojih dodeljenih letnih emisij, Komisija pa poskrbi, da so te informacije javno na voljo na njenem spletišču.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju od 2021 do 2030 za trdno energetsko unijo in za izpolnitev zavez iz pariškega sporazuma ter sprememba Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

Referenčni dokumenti

COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

12.9.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Merja Kyllönen

28.9.2016

Obravnava v odboru

25.1.2017

28.2.2017

 

 

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Mark Demesmaeker, Bas Eickhout, Markus Ferber, Maria Grapini, Franck Proust, Patricija Šulin, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg

GUE/NGL

Tania González Peñas, Merja Kyllönen

PPE

Georges Bach, Deirdre Clune, Herbert Dorfmann, Markus Ferber, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Franck Proust, Massimiliano Salini, Patricija Šulin, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp

S&D

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Hugues Bayet, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jens Nilsson, Gabriele Preuß, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, Claudia Țapardel, István Ujhelyi, Janusz Zemke

8

-

ECR

Mark Demesmaeker, Jacqueline Foster, Roberts Zīle

 

EFDD

Peter Lundgren, Jill Seymour

Verts/ALE

Michael Cramer, Bas Eickhout, Keith Taylor

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (4.5.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(COM(2016)0482 – C8-03331/2017 – 2016/0231(COD))

Pripravljavec mnenja: Nicola Caputo

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Stališče pripravljavca mnenja

Kmetijski sektor skupaj povzroči 10 % emisij toplogrednih plinov, ki jih proizvede Evropska unija. V zadnjih letih se je močno znižalo število glav živine, učinkoviteje se uporabljajo gnojila in se bolje ravna z gnojem, kar pomagalo zmanjšati emisije, ki jih proizvede EU. Med letoma 1990 in 2012 se je zato količina emisij zmanjšala za 24 %.

Leta 2016 je bilo iz proračuna skupne kmetijske politike za trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo namenjenih 16,3 milijarde EUR, kar kaže na pomemben pospešek evropskega kmetijskega sektorja proti prehodu na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, ki bo odporno proti podnebnim spremembam, ter na njegovo dovzetnost, da izkoristi vsako priložnost za nadaljnje izboljšanje okoljske učinkovitosti.

Zaradi pristopa od spodaj navzgor, na katerem temelji novi svetovni sporazum o podnebnih spremembah, vsaj na začetku in v okviru sedanjih politik ni zelo verjetno, da se bodo emisije toplogrednih plinov zmanjšale dovolj, da bi dosegli cilj Evropske unije za vsaj 40-odstotno zmanjšanje do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 ter 30-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005 v sektorjih, ki niso vključeni v evropski sistem trgovanja z emisijami.

Zato je zelo pomemben predlog uredbe, ki ga je Komisija pripravila na podlagi svoje ocene Pariškega sporazuma in v katerem je kot spodbudo za prihodnje politike, ki bodo vodile k še večjemu zmanjšanju emisij, določila nacionalne cilje za zmanjšanje.

Vseeno pa je treba v tem predlogu spregovoriti o šestih problematičnih vprašanjih:

1) dejavnosti sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) bi bilo treba obračunati v celoti, tako kot velja tudi za druge sektorje, ki jih zajema uredba o skupnih prizadevanjih, ne pa jih uporabljati zgolj kot mehanizem prilagodljivosti. S popolnim obračunavanjem kmetijsko-gozdarskega sektorja, vključno z zaenkrat še neupoštevanim gospodarjenjem z gozdovi, bi zagotovili upoštevanje morebitnih emisij, ki bi bile posledica neustreznih energetskih politik in bi utegnile zmanjšati absorpcijske zmogljivosti kmetijsko-gozdarskih ekosistemov. Preden začne veljati predlagana uredba o skupnih prizadevanjih, imamo dovolj časa za določitev strogih in zanesljivih meril za obračunavanje, s katerimi bi lahko v celoti upoštevali prispevek vsega sektorja, vključno z gospodarjenjem z gozdovi.

2) Kar zadeva možnosti za uporabo dobropisov, bi bilo treba razširiti področje njihove uporabe, zato je določena dodatna uporaba 425 milijonov ton neto odvzemov iz sektorja LULUCF, kar je Komisija v svoji oceni učinka, ki je priložena predlogu uredbe LULUCF, navedla kot tretjo možnost. Ta predlog je v skladu z določbami Pariškega sporazuma, kjer je priznan pomen sektorja LULUCF zaradi njegovega potenciala za blažitev. Ta pristop je tudi v skladu s smernicami Evropskega sveta iz oktobra 2014, v katerih je poudarjeno, da ima kmetijski sektor manjši potencial za blažitev posledic podnebnih sprememb in da je pomembno razmisliti, kako bi najbolje optimizirali prispevek tega sektorja k blažitvi in sekvestraciji toplogrednih plinov, zlasti z dejavnostmi LULUCF.

3) Predlog uredbe o porazdelitvi prizadevanj določa letne emisijske cilje za države članice za obdobje 2021–2030, ne predlaga pa instrumentov za blažitev, ki bi lahko prispevali k doseganju cilja zmanjševanja, zlasti za kmetijski sektor, v katerem pa je ravno treba ponuditi spodbude za dobro prakso zmanjševanja emisij. V kmetijstvu je treba spodbujati predvsem inovacije, ki bodo prinesle „zelene“ tehnike za varovanje tal, in zmanjševanje emisij iz kmetijskega sektorja. V ta namen je treba poleg tehnik preciznega kmetijstva spodbujati zlasti tehnike konzervacijskega kmetijstva.

4) Glede dejavnosti spremljanja in nadzora predlagamo vsakoletne preglede skladnosti namesto petletnih. S petletnimi pregledi skladnosti bi bil obseg korektivnih ukrepov omejen, morebitne kazni pa bi bile dejansko neučinkovite (v primeru neizpolnjevanja obveznosti bi se na primer prvič uporabile šele leta 2027). Poleg tega bi vsakoletno preverjanje skladnosti spodbudilo trgovanje s pravicami, saj bi države članice zaradi relativno kratkih časovnih obdobij imele boljši vpogled v sprotno stanje.

5) Poudariti je treba, da mora biti uporaba delegiranih aktov namenjena spreminjanju nebistvenih elementov temeljnega akta. Komisiji tudi priporočamo, naj ne zlorablja delegiranih aktov, pri čemer želimo opozoriti, da naj bi v pripravljalni fazi teh aktov sodeloval tudi Parlament.

6) V predlogu uredbe ni omenjen izstop Združenega kraljestva iz EU. Tabele v predlogu se nanašajo na vseh 28 držav članic, za Združeno kraljestvo pa je v tabeli v Prilogi I naveden cilj zmanjšanja emisij za 37 %. Komisija bo morala takoj po uveljavitvi člena 50 Lizbonske pogodbe za izstop iz EU prilagoditi datume in cilje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  S sklepi Evropskega sveta iz oktobra 2014 je načrtovano, da bi bilo treba cilj Unije doseči skupaj na čim bolj stroškovno učinkovit način, z zmanjšanji v sektorjih, ki so vključeni v sistem za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), za 43 % in v sektorjih, ki v ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005, prizadevanja pa bi morala biti porazdeljena na podlagi relativnega bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) na prebivalca. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij, pri čemer bi morale sodelovati vse države članice in pri tem ustrezno uravnotežiti vidika pravičnosti in solidarnosti, nacionalne cilje v okviru skupin držav članic, v katerih je BDP na prebivalca nad povprečjem EU, pa bi bilo treba sorazmerno prilagoditi, da bodo pravično in uravnoteženo odražali stroškovno učinkovitost. Z uresničitvijo teh ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se bi okrepila učinkovitost in povečalo število inovacij v evropskem gospodarstvu, zlasti pa bi se spodbudile izboljšave, in sicer na področju stavbnega sektorja, kmetijstva, ravnanja z odpadki in prometa, v kolikor sodijo na področje uporabe te uredbe.

(2)  S sklepi Evropskega sveta iz oktobra 2014 je načrtovano, da bi bilo treba cilj Unije doseči skupaj na čim bolj stroškovno učinkovit način, z zmanjšanji v sektorjih, ki so vključeni v sistem za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), za 43 % in v sektorjih, ki v ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005, prizadevanja pa bi morala biti porazdeljena na podlagi relativnega bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) na prebivalca. K doseganju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, pri čemer bi morale sodelovati vse države članice in pri tem ustrezno uravnotežiti vidika pravičnosti in solidarnosti, nacionalne cilje v okviru skupin držav članic, v katerih je BDP na prebivalca nad povprečjem EU, pa bi bilo treba sorazmerno prilagoditi, da bodo pravično in uravnoteženo odražali stroškovno učinkovitost. Z uresničitvijo teh ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bi se okrepila učinkovitost in povečalo število inovacij v evropskem gospodarstvu, zlasti pa bi se spodbudile izboljšave, in sicer na področju gozdarstva, stavbnega sektorja, kmetijstva, ravnanja z odpadki in prometa, kolikor sodijo na področje uporabe te uredbe.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Da bi države članice dosegle ta zmanjšanja emisij in čim bolj povečale vlogo kmetijskega sektorja, bi morale spodbujati inovativne blažilne ukrepe z največjim potencialom, med drugim: spremembo namembnosti ornih zemljišč v trajno travinje, upravljanje mejic, zaščitnih pasov in dreves na kmetijskih zemljiščih, nove sheme kmetijskega gozdarstva in pogozdovanja, preprečevanje odstranjevanja dreves in krčenja gozdov, malo ali nič oranja zemljišč in uporabo pokrovnih posevkov ali dosevkov ter ostankov kmetijskih pridelkov na zemljiščih, preverjanje ogljičnega odtisa in načrte za upravljanje tal/hranil, izboljšanje dušične učinkovitosti in zaviranje nitrifikacije, obnovo in ohranjanje mokrišč in šotišč, izboljšane metode vzreje, hranjenja in reje živine za zmanjšanje emisij.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b)  Svet je Pariški sporazum ratificiral 5. oktobra 2016 po odobritvi, ki jo je 4. oktobra 2016 dal Evropski parlament. Veljati je začel 4. novembra 2016, njegov cilj pa je ohraniti dvig globalne temperature precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter spodbuditi prizadevanja za omejitev povišanja temperature na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, kaže pa tudi, da bo treba za uresničitev teh ciljev sprejeti bolj trajnostne prakse kmetovanja, pri katerih se bo razvila sinergija med biotsko raznovrstnostjo ter okoljskimi in podnebnimi cilji.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je EU 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

(3)  Prispevek kmetijskega sektorja je poglavitna prednostna naloga pri izboljševanju zmožnosti Unije za prilagajanje prihodnjim izzivom zaradi podnebnih sprememb, in ta uredba je del izvajanja zaveze Unije v Pariškem sporazumu, saj bo pripomogla k večji skladnosti med politiko na področju podnebnih sprememb in cilji zanesljive preskrbe s hrano, da bi poskrbeli za trajnostno, učinkovito in odporno proizvodnjo hrane, pri čemer je treba priznati posebno ranljivost sistemov za pridelavo hrane v zvezi z negativnimi vplivi podnebnih sprememb. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v vsem gospodarstvu je bila potrjena s predvidenim nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu konvencije UNFCCC.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta prehod na čisto energijo zahteva spremembe poslovnega in naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16

(5)  Prehod na čisto energijo in biogospodarstvo zahteva spremembe naložbenega ravnanja na vseh področjih politike ter spodbude za mala in srednja podjetja z manjšim kapitalom in za male kmetije, da bodo lahko prilagodili svoje poslovne modele. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, pri kateri bo na prvem mestu energijska učinkovitost in ki bo njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo ter v kateri se bodo uporabljale stroge politike za trajnost in zmanjševanje emisij, da bomo fosilne vire nadomestili z biološkimi. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določenih v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost16.

__________________

__________________

16 COM(2015)80.

16 COM(2015)0080.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, energijski učinkovitosti stavb, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, energijski učinkovitosti stavb, energiji iz obnovljivih virov, energijskih poljščinah, energijski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem, vključno z vsemi instrumenti v okviru skupne kmetijske politike, in finančnimi sredstvi, namenjenimi za prehod na trajnostne sisteme pridelovanja hrane in kmetovanja z visoko biotsko raznovrstnostjo in nizkimi emisijami, kar je pomemben cilj skupne kmetijske politike.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Kmetijski in gozdarski sektor imata edinstveno zmožnost, da vežeta emisije toplogrednih plinov, a manjši potencial za ukrepe zmanjševanja, zato bi morali bolje poznati blažitveni potencial posameznih kmetij in namenskih gozdnih območij v Uniji, da bi povečali morebitne spodbude za kmete, ki uporabljajo podnebno učinkovite prakse, in za boljše prakse gospodarjenja z gozdovi, zlasti na ravni posameznih kmetij ali gozdnih območij.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  Ti ukrepi bi morali z nagrajevanjem dobre prakse spodbujati zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pomagati kmetom razvijati in vključevati specifične ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in na splošno izboljšati učinkovitost proizvodnje. Politika razvoja podeželja (drugi steber) dodeljuje 99,6 milijarde EUR za vrsto dejavnosti v sektorju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki vključujejo spodbujanje učinkovite rabe virov in podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo odporno proti podnebnim spremembam. Države članice bi morale spodbujati ravnanje, ki podpira prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 425 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Glede na omejeni blažitveni potencial kmetijskega sektorja bi morale njegove koristi izvirati predvsem od neto odvzemov, podeljenih v skladu s to uredbo, s tem pa bi bilo vzpostavljeno tudi nedvomno razlikovanje med „zelenimi“ emisijami biogenih toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF in kmetijstva in emisijami, ki so posledica izgorevanja fosilnih goriv. Komisija bi morala oceniti tudi spremembe lastništva, ki so posledica določb o LULUCF, in tako zagotoviti, da s politikami spreminjanja rabe zemljišč ne bi spodbujali prilaščanja zemljišč. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se ti zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Za uresničitev več ciljev Unije, povezanih s kmetijskim sektorjem, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, kakovostjo zraka, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter podpiranjem podeželskih gospodarstev, bodo potrebne spremembe v naložbah in spodbudah, ki se podpirajo z ukrepi Unije, na primer v skupni kmetijski politiki. Ta uredba, vključno z razpoložljivimi prilagodljivostmi, bi morala v sektorjih, zajetih v tej uredbi, tudi na področju energijske učinkovitosti, spodbujati zniževanje emisij v skladu z ostalo zakonodajo Unije o podnebju in energiji. Pomembno je, da se v tej uredbi upošteva cilj prispevanja k ciljem strategije Unije za gozdove in tako spodbuja konkurenčna in trajnostna oskrba biogospodarstva Unije z lesom, ter da se upoštevajo nacionalne politike držav članic o gozdovih, strategija Unije za biotsko raznovrstnost in njena strategija za krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Vendar naj bi se uporaba odbitkov upoštevala le vsakih pet let, tako da se lahko upošteva morebitni prispevek zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

(13)  Za zagotovitev učinkovitega, preglednega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se bo napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjeval na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Vendar naj bi se uporaba odbitkov upoštevala le vsakih pet let, tako da se bo lahko upošteval morebitni prispevek zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsako leto, da se oceni njeno splošno delovanje in kako države članice izpolnjujejo njene zahteve. S pregledom bi bilo treba pomagati zagotoviti, da bodo države članice na dobri poti, da bi dosegle svoje dolgoročne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, opirati pa bi se moral na pripravljalno poročilo Evropske agencije za okolje ter upoštevati cilj Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v vse gospodarstvu za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, na cilj Pariškega sporazuma doseči ničelno neto stopnjo emisij v drugi polovici tega stoletja tako, da ne bo ogrožena pridelava hrane, ter na nujno potrebni najboljši način za optimizacijo prispevka tega sektorja k blažitvi emisij in sekvestraciji toplogrednih plinov, zlasti z dejavnostmi LULUCF. Komisija in Evropska agencija za okolje bi morali upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma ter upoštevati cilj, da se v drugi polovici stoletja doseže ničelna stopnja neto emisij tako, da ne bo ogrožena pridelave hrane, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014, v katerih sta bila priznana manjši potencial kmetijskega sektorja za blažitev posledic podnebnih sprememb in njegova večnamenska narava.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba se uporablja za emisije toplogrednih plinov iz vrst virov IPCC, ki so energija, industrijski procesi in uporaba proizvodov, kmetijstvo in odpadki, kot so določeni na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013, razen za emisije iz dejavnosti v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES.

1.  Ta uredba se uporablja za emisije toplogrednih plinov iz vrst virov IPCC, ki so energija, industrijski procesi in uporaba proizvodov, kmetijstvo in odpadki, kot so določeni na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013, razen za emisije iz dejavnosti v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES. Faktor emisij nič za biomaso se uporablja samo za bioenergijo iz odpadkov in ostankov.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Dolgoročni cilji glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov

 

Komisija do leta 2026 oceni napredek pri doseganju dolgoročnih ciljev Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmožnost držav članic, da izpolnijo svoje individualne zaveze, pri čemer upošteva rezultate prvega pregleda globalnega stanja pri izvajanju Pariškega sporazuma, opravljenega leta 2023. Komisija uporabi informacije iz te ocene za zagotovitev, da bodo države članice na dobri poti k zmanjšanju emisij na vrednost 80 % pod ravnjo iz leta 1990 do leta 2050, pri čemer upošteva te mednarodne cilje.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Da se ob povečani prilagodljivosti izboljša okoljska celovitosti in obenem reši problem manjšega blažitvenega potenciala v kmetijstvu, je treba kot pogoj za dostop zadevnih držav članic do nove prilagodljivosti, opredeljene v tej uredbi, od njih zahtevati zavezanost ukrepom blaženja v drugih sektorjih, kjer so bili v preteklosti doseženi nezadostni rezultati. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 12, s katerimi to uredbo pred letom 2020 dopolni s seznamom teh ukrepov in sektorjev.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Dostop do prilagodljivosti iz tega člena in Priloge II se dodeli pod pogojem, da se zadevne države članice zavežejo sprejetju ukrepov v drugih sektorjih, kjer so bili v preteklosti doseženi nezadostni rezultati. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 12, s katerimi to uredbo do 31. decembra 2019 dopolni s seznamom teh ukrepov in sektorjev.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari

Dodatna poraba do 425 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

1.  Če emisije države članice presežejo dodeljene letne emisije za dano leto in morebitne dodeljene emisije, shranjene na podlagi člena 5(3), se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena, da se odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.

črtano

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe, ki jih bo država članica izvedla, da z domačimi politikami in ukrepi ter izvajanjem ukrepov Unije izpolni posebne obveznosti iz člena 4;

(a)  ukrepe, ki jih bo država članica izvedla, da z domačimi politikami in ukrepi ter izvajanjem ukrepov Unije izpolni posebne obveznosti iz člena 4, pri čemer se spoštuje manjši blažitveni potencial kmetijskega sektorja in prehranske varnosti;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru, da pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se v letih 2027 in 2032 uporabijo naslednji ukrepi:

1.  Če država članica preseže dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivostmi, uporabljenimi v skladu s členi 5 do 7, se uporabijo naslednji ukrepi:

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne dosega skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.

(b)  državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne doseže skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 11 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 6(3a) in (3b) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Prenos pooblastil iz člena 7(2) in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Prenos pooblastila iz člena 6(3a) in (3b) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Delegiran akt, sprejet na podlagi člena 7(2) in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(3a) in (3b), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.

Komisija do 28. februarja 2024 po prvem pregledu globalnega stanja izvajanja Pariškega sporazuma leta 2023 in po naslednjih pregledih globalnega stanja, nato pa vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe, njeni skladnosti z drugimi zakonodajnimi akti ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge. Poročilo vključuje napredek, dosežen pri pridobivanju in ohranjanju zasebnega financiranja v podporo dolgoročnemu prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Priložena je ocena stroškovne učinkovitosti in ocena vpliva blažitvenih dejavnosti Unije na cilje s področja okolja in biotske raznovrstnosti. V poročilu se oceni dodeljevanje ciljev za zmanjšanje emisij državam članicam na podlagi stroškovno učinkovitih in inovativnih strategij za zmanjšanje emisij namesto na podlagi BDP na prebivalca. Komisija po potrebi predstavi zakonodajne predloge o obveznostih zmanjšanja emisij za obdobje po letu 2030.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Priloga III – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

SKUPNI NETO ODVZEMI IZ ZEMLJIŠČ, KJER JE BIL GOZD IZKRČEN, POGOZDENIH ZEMLJIŠČ, NJIVSKIH POVRŠIN, S KATERIMI SE GOSPODARI, IN TRAVINJA, S KATERIM SE GOSPODARI, KI JIH DRŽAVE ČLANICE V SKLADU S ČLENOM 7 LAHKO UPOŠTEVAJO ZA DOSEGANJE SKLADNOSTI ZA OBDOBJE 2021–2030

SKUPNI NETO ODVZEMI IZ ZEMLJIŠČ, KJER JE BIL GOZD IZKRČEN, POGOZDENIH ZEMLJIŠČ, NJIVSKIH POVRŠIN, S KATERIMI SE GOSPODARI, GOZDNIH ZEMLJIŠČ, S KATERIMI SE GOSPODARI, IN TRAVINJA, S KATERIM SE GOSPODARI, KI JIH DRŽAVE ČLANICE V SKLADU S ČLENOM 7 LAHKO UPOŠTEVAJO ZA DOSEGANJE SKLADNOSTI ZA OBDOBJE 2021–2030

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Priloga III – table

 

Najvišji zneski, izraženi v milijonih ton ekvivalenta CO2

Belgija

3,8

Bolgarija

4,1

Češka republika

2,6

Danska

14,6

Nemčija

22,3

Estonija

0,9

Irska

26,8

Grčija

6,7

Španija

29,1

Francija

58,2

Hrvaška

0,9

Italija

11,5

Ciper

0,6

Latvija

3,1

Litva

6,5

Luksemburg

0,25

Madžarska

2,1

Malta

0,03

Nizozemska

13,4

Avstrija

2,5

Poljska

21,7

Portugalska

5,2

Romunija

13,2

Slovenija

1,3

Slovaška

1,2

Finska

4,5

Švedska

4,9

Združeno kraljestvo

17,8

Skupaj največ:

280

 

Predlog spremembe

Priloga III

SKUPNI NETO ODVZEMI IZ ZEMLJIŠČ, KJER JE BIL GOZD IZKRČEN, POGOZDENIH ZEMLJIŠČ, GOZDNIH ZEMLJIŠČ, S KATERIMI SE GOSPODARI, NJIVSKIH POVRŠIN, S KATERIMI SE GOSPODARI, IN TRAVINJA, S KATERIM SE GOSPODARI, KI JIH DRŽAVE ČLANICE V SKLADU S ČLENOM 7 LAHKO UPOŠTEVAJO ZA DOSEGANJE SKLADNOSTI ZA OBDOBJE 2021–2030

 

Najvišji zneski, izraženi v milijonih ton ekvivalenta CO2

Belgija

5,7

Bolgarija

6,2

Češka republika

4,0

Danska

22,2

Nemčija

33,9

Estonija

1,3

Irska

40,7

Grčija

10,2

Španija

44,2

Francija

88,4

Hrvaška

1,4

Italija

17,4

Ciper

0,9

Latvija

4,8

Litva

9,9

Luksemburg

0,4

Madžarska

3,2

Malta

0,3

Nizozemska

20,0

Avstrija

3,8

Poljska

33,0

Portugalska

7,9

Romunija

20,0

Slovenija

1,9

Slovaška

1,9

Finska

6,9

Švedska

7,5

Združeno kraljestvo

27,0

Skupaj največ:

425

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju od 2021 do 2030 za trdno energetsko unijo in za izpolnitev zavez iz pariškega sporazuma ter sprememba Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

Referenčni dokumenti

COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

12.9.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

12.9.2016

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Nicola Caputo

30.8.2016

Obravnava v odboru

5.12.2016

 

 

 

Datum sprejetja

3.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurențiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Eck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

James Carver

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Jens Rohde

ECR

Richard Ashworth, Jørn Dohrmann, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson

ENL

Laurențiu Rebega

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

NI

Diane Dodds

PPE

Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Viorica Dăncilă, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

7

-

EFDD

James Carver

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez

Verts/ALE

José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

2

0

ENL

Edouard Ferrand, Philippe Loiseau

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju od 2021 do 2030 za trdno energetsko unijo in za izpolnitev zavez iz pariškega sporazuma ter sprememba Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

Referenčni dokumenti

COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD)

Datum predložitve EP

20.7.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

12.9.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

12.9.2016

ITRE

12.9.2016

TRAN

12.9.2016

REGI

12.9.2016

 

AGRI

12.9.2016

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

DEVE

7.9.2016

REGI

8.9.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Gerben-Jan Gerbrandy

19.9.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

24.1.2017

27.2.2017

 

 

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

4

20

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jørn Dohrmann, Eleonora Evi, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Merja Kyllönen, Stefano Maullu, James Nicholson, Christel Schaldemose

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Siôn Simon

Datum predložitve

6.6.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

42

+

ALDE

Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds

ECR

Mark Demesmaeker, Jørn Dohrmann*, Arne Gericke, Julie Girling, James Nicholson

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Stefan Eck, Josu Juaristi Abaunz, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen, Estefanía Torres Martínez

NI

Zoltán Balczó

PPE

Karl-Heinz Florenz

S&D

Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Siôn Simon, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli

Verts/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Davor Škrlec

4

-

ECR

Urszula Krupa, Jadwiga Wiśniewska

ENF

Mireille D’Ornano

EFDD

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

20

0

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Pál Csáky, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Stefano Maullu, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

* Popravki glasovanja: Jørn Dohrmann se je nameraval vzdržati

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo