Postopek : 2016/2035(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0221/2017

Predložena besedila :

A8-0221/2017

Razprave :

PV 03/07/2017 - 27
CRE 03/07/2017 - 27

Glasovanja :

PV 04/07/2017 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0280

POROČILO     
PDF 754kWORD 71k
15.6.2017
PE 597.467v03-00 A8-0221/2017

o vlogi ribiškega turizma v diverzifikaciji ribištva

(2016/2035(INI))

Odbor za ribištvo

Poročevalka: Renata Briano

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vlogi ribiškega turizma v diverzifikaciji ribištva

(2016/2035(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike („okvirna direktiva EU o vodah“)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike,(4)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o modri rasti: krepitev trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorju pomorskega prometa in turističnem sektorju EU(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2014 z naslovom Inovacije v modrem gospodarstvu: izkoriščanje potenciala naših morij in oceanov za delovna mesta in rast (COM(2014)0254),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in zlasti cilja 4 o prizadevanjih za bolj trajnostni ribolov in bolj zdrava morja, v katerem se EU med drugim zavezuje, da bo odpravila negativne učinke na ribje staleže, vrste, habitate in ekosisteme, tudi s finančnimi spodbudami prek prihodnjih finančnih instrumentov za ribištvo in pomorsko politiko za zaščitena morska območja (vključno z območji Natura 2000 in tistimi, ki so bila vzpostavljena z mednarodnimi ali regionalnimi sporazumi). To lahko vključuje ponovno vzpostavitev morskih ekosistemov, prilagajanje ribolovnih dejavnosti in pobude, da se sektor vključi v alternativne dejavnosti, kot so ekoturizem, spremljanje in upravljanje morske biotske raznovrstnosti, in boj proti morskim odpadkom,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2012 z naslovom Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju (COM(2012)0494),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2014 z naslovom Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu (COM(2014)0086),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0221/2017),

A.  ker tradicionalni ribolov vse bolj nazaduje;

B.  ker je diverzifikacija postala nujna za številne male ribiče, saj lahko le tako povečajo svoje prihodke, ki so pogosto nezadostni;

C.  ker je treba pri obravnavi diverzifikacije v ribištvu upoštevati dejstvo, da je velik del ribiškega sektorja skoraj v celoti odvisen od tradicionalnih oblik ribolova;

D.  ker se večina obalnih in otoških regij sooča s hudo gospodarsko recesijo, kar povzroča beg prebivalstva, zapuščanje teh območij in naseljevanje tam, kjer so večje zaposlitvene in izobraževalne priložnosti;

E.  ker nekatere obalne ribolovne regije, kljub bližini turističnih destinacij, ne uspejo doseči ustrezne gospodarske rasti, čeprav sta ribiški in turistični sektor združljiva;

F.  ker lahko ribiški turizem prispeva k ustvarjanju delovnih mest, socialni vključenosti ter izboljšanju kakovosti življenja in oživitvi skupnosti, ki so odvisne od ribolova, zlasti na območjih, kjer niso na voljo druge gospodarske dejavnosti; ker se ta potencial zelo razlikuje, odvisno od regije ter od vrste ribištva in velikosti plovil;

G.  ker lahko ribiški turizem prispeva k zmanjšanju vpliva na ribje staleže in okolje ter k izboljšanju znanja in ozaveščenosti o potrebi po varovanju okolja in ohranjanju kulture; ker lahko zlasti ribolovna dejavnost in turistične storitve, ki jih ribiči nudijo na kopnem, prispevajo k dopolnjevanju in diverzifikaciji primarne dejavnosti v številnih evropskih regijah;

H.  ker lahko turistične dejavnosti, povezane z ribištvom, prispevajo k prepoznavnosti ribičev ter k spoštovanju in razumevanju njihovega kompleksnega področja delovanja; ker širša javnost malo ve o ribolovnih in drugih turističnih dejavnosti, povezanih z ribištvom (turistične storitve, ki jih ribiči nudijo na kopnem, rekreacijski ribolov itd.), zato je treba povečati osveščenost o tem, kako pomembno je uživanje lokalnih ribjih izdelkov iz kratke dobavne verige;

I.  ker je lahko ribiški turizem dobra priložnost za privabljanje turistov s široko ponudbo, ki vključuje vse, od lokalnih izdelkov do predstavitev različnih oblik okolju prijaznih podjetij;

J.  ker je lahko tradicionalna kuhinja v povezavi z ribiškimi proizvodi in tradicionalno dejavnostjo predelave in konzerviranja pomembne dejavnik za razvoj turizma okrog ribolovne dejavnosti;

K.  ker trnkarjenje nudi številne socialne koristi in ima pozitiven vpliv na človekovo zdravje in dobro počutje;

L.  ker so družbeno-ekonomske koristi ribiškega turizma močno odvisne od sezonskosti in so osredotočene predvsem na poletne mesece; ker se često navaja, da so pozitivni učinki večje zvestobe turistov dosegljivi vse leto;

M.  ker bo leto 2018 evropsko leto kulturne dediščine, katerega cilj bo ozavestiti državljane o evropski zgodovini in pomenu evropske kulturne dediščine kot skupne dobrine; ker je tradicionalni ribolov del bogate evropske kulturne dediščine in prispeva k identiteti lokalnih skupnosti, nenazadnje zaradi njegovega prispevka k oblikovanju okusov, hrane, tradicije, zgodovine in krajine; ker se ta vidik močno krepi prek stikov s turisti;

N.  ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo podpira naložbe, ki pomagajo ribičem pri diverzifikaciji njihovega prihodka z razvijanjem dodatnih dejavnosti, vključno z naložbami v varnostno opremo na krovu, ribolovni turizem, turistične storitve na kopnem, gostinske storitve, rekreacijski in športni ribolov ter v didaktične dejavnosti, povezane z ribolovom;

O.  ker še ne obstajata skupna opredelitev ribiškega turizma in pravna podlaga zanj; ker tovrstni turizem velja na primer v Italiji za poklicno dejavnost, Francija pa ga uvršča med občasne dejavnosti; ker lahko glede na njegov pravni status obstajajo velike razlike pri obdavčevanju, postopkih izdajanja dovoljenj, zahtev glede kvalifikacij, varnostni opremi itd.;

P.  ker evropska okvirna direktiva o vodah in okvirna direktiva o morski strategiji države članice zavezujeta k zagotavljanju dobrega stanja obalnih in morskih voda; ker direktiva o habitatih od držav članic zahteva, da odkrijejo in ohranjajo morske in obalne habitate z vzpostavljanjem in upravljanjem območij Natura 2000;

Q.  ker je za večino zaščitenih morskih območij in morskih in obalnih območij Natura 2000 zelo pomemben turizem; ker obstaja mnogo pozitivnih primerov skupnega upravljanja in partnerstva med upravnimi organi zaščitenih morskih območij in malimi ribiči za spodbujanje ribolovnega turizma in promocijo drugih oblik tradicionalnega ribolova za turistične in kulturne namene;

R.  ker je premalo podatkov o ribiškem turizmu v Evropi in zunaj nje ter so ti nepovezani in neprimerljivi;

S.  ker je EU v okviru strategije modre rasti iz leta 2012 obalni in pomorski turizem označila kot ključni sektor za razvoj trajnostnega in na solidarnosti temelječega gospodarstva;

T.  ker je Komisija leta 2010 v sporočilu z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike navedla, da je treba oblikovati strategijo za trajnostni obalni in pomorski turizem;

U.  ker je Komisija leta 2012 začela javno posvetovanje o izzivih in možnostih obalnega in pomorskega turizma v Evropi, po katerem je 20. februarja 2014 objavila sporočilo z naslovom Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu;

V.  ker ribiške dejavnosti, povezane s turizmom, izvajajo poklicni ribiči, da bi diverzificirali svojo dejavnost, promovirali in krepili status svojega poklica in družbeno-kulturno dediščino ter izboljšali trajnostno rabo vodnih ekosistemov, tudi s prevažanjem turistov na ribiških plovilih; ker kljub temu, da je jasno, da vključujejo ribolovne dejavnosti turistične elemente in imajo rekreacijski namen, nimajo standardne opredelitve;

W.  ker izraz „ribolovni turizem“ pomeni turistično-rekreacijske ribolovne dejavnosti, ki jih izvajajo poklicni ribiči, ki na krov svojih plovil sprejmejo turiste, da bi jim pokazali ribiški svet;

X.  ker turistične storitve, ki jih na obali ponujajo ribiči, vključujejo kulinarični turizem in gostinstva, ki jih vodijo poklicni ribiči; ker je ena glavnih razlik med omenjenima oblikama turizma, da se turistične storitve ne smejo izvajati na ribiških plovilih;

Y.  ker je rekreacijski ribolov dejavnost, ki se izvaja izključno v rekreacijske in/ali športne namene ter izkorišča žive vodne vire, vendar prepoveduje vse oblike prodaje ulova; ker se rekreacijski ribolov ne izvaja za ustvarjanje dohodka, vseeno pa šteje za turistično dejavnost, ki ustvarja vzporedno ekonomijo, kar lahko izkoristijo poklicni ribiči z upravljanjem storitev, struktur in infrastrukture, ki jih dajejo na voljo rekreacijskim ribičem; ker ima lahko nenadzorovani in intenzivni rekreacijski ribolov negativne posledice za ribje staleže na nekaterih območjih;

Z.  ker ni zanesljivih družbeno-ekonomskih ali okoljskih statističnih podatkov o vplivu rekreacijskega ribolova na staleže, zlasti na območjih, kjer se izvaja intenzivni rekreacijski ribolov, in ker ni jasnih pravil ali temeljitega nadzora nad ulovom, še manj pa nad nezakonito prodajo ulova od rekreacijskega ribolova prek neformalnih kanalov, ki so običajno povezani z restavracijami;

Ribiški turizem v državah EU

AA.  ker je študija, ki jo je leta 2015 izvedla obalna akcijska skupina „Il mare delle Alpi“ (Alpsko morje)(6) o navadah in mnenjih javnosti na ribolovnem območju obalne akcijske skupine, pokazala, da tretjina vprašanih večkrat tedensko uživa ribe, vendar le štiri vrste ribjih prehranskih proizvodov, in sicer dva sladkovodna in dva morska (mastna riba, losos, polenovka in postrv); ker ribiški turizem prispeva k ozaveščajo o raznovrstnosti rib in kulinarični tradiciji, ki ju širša potrošniška javnost pogosto ne pozna; ker diverzifikacija očitno vpliva na ribolovni napor;

AB.  ker se v Italiji stalno povečuje število vlog za pridobitev dovoljenj za izvajanje turističnih dejavnosti, povezanih z ribištvom; ker so po podatkih iz nedavne raziskave italijanske regije z največjim številom dovoljenj Ligurija (290), Emilija-Romanja (229), Sardinija (218), Kalabrija (203), Kampanja (200) in Sicilija (136); ker je bilo med letoma 2002 in 2012 registriranih skupno 1600 dovoljenj; ker so bile leta 2003 regije z največjim številom dovoljenj Kampanja (63), Ligurija (62), Sicilija (60) in Sardinija (59), tesno pa so jim sledile tudi Apulija (46), Kalabrija (39) in Toskana (37)2;

AC.  ker tretjina flote z dovoljenjem za izvajanje turističnih dejavnosti, ki temeljijo na ribištvu, lahko sprejme na krov največ štiri potnike, 29 % jih lahko sprejme 5 do 8 potnikov, preostalih 37 % pa lahko na krov sprejme 9 do 12 turistov1;

AD.  ker je veliko število turistov koncentriranih večinoma v juliju in avgustu, kar pomeni, da je ribiški turizem izredno sezonske narave, zato je pomembno spodbujanje diverzifikacije;

AE.  ker tudi stopnja izobraženosti sledi modelu starostnih skupin, kar pomeni, da se višja izobrazbena stopnja beleži med tistimi, ki se ukvarjajo z ribolovnim turizmom, v primerjavi s tistimi, ki se ukvarjajo samo s poklicnim ribolovom; ker ima več kot 30 % kapitanov diplomo ali drugo potrdilo o poklicnih kvalifikacijah, poleg tega pa imajo vsaj osnovno znanje angleščine (64 %), francoščine (34 %), španščine (16 %) ali nemščine (7 %)(7);

AF.  ker je raziskava, izvedena v Italiji, ki je vključevala subjekte, ki se ukvarjajo z ribolovnim turizmom, pokazala, da lahko ribolovni turizmom koristi prizadevanjem za ohranjanje ribjih staležev in morskih ekosistemov, zlasti z manjšim ulovom, ter s socialnega vidika k telesnemu in umskemu dobremu počutju ribičev in njihovih družin s pomočjo skrajšanega delovnika na morju1;

AG.  ker se je opazno povečala udeležba žensk v dejavnostih, ki spremljajo delo ribičev, pa tudi pri razvijanju njihovih dejavnosti, povezanih z ribištvom;

AH.  ker bi mladi lahko bili ciljna skupina za razvoj ribolovnih turističnih destinacij,

AI.  ker je tradicionalni ribolov trenutno najmanj poznan primarni sektor dejavnosti in eden od sektorjev, ki se ga najmanj preučuje in izkorišča kot izobraževalno sredstvo na osnovni in srednji ravni izobraževalnih sistemov;

AJ.  ker je na voljo še veliko manevrskega prostora, da bi dejavnosti, povezane s tradicionalnim ribolovom, postale del izobraževalnega sistema, po modelu učnih kmetij;

AK.  ker so za razvoj ribolovnih dejavnosti, povezanih s turizmom, ključna partnerstva (lokalne akcijske skupine za ribištvo) med delavci v ribiškem sektorju ter drugimi lokalnimi javnimi in zasebnimi deležniki, da bi se lahko oblikovala in izvajala strategija od spodaj navzgor, ki bi se prilagajala in ustrezala ekonomskim, družbenim in okoljskim potrebam zadevnega območja; ker lokalne akcijske skupine za ribištvo v EU sicer delujejo v zelo različnih okoljih in uporabljajo zelo različne strategije, vendar je velika večina, skoraj brez izjem, turizem prepoznala kot ključni razvojni dejavnik;

AL.  ker je Komisija vzpostavila podporno enoto FARNET (omrežje evropskih ribolovnih območij), ki naj bi prispevala k uresničitvi osi 4 Evropskega sklada za ribištvo; ker je FARNET platforma, ki povezuje ribolovna območja ter podpira lokalne akcijske skupine za ribištvo pri razvijanju lokalnih strategij, pobud in projektov;

AM.  ker so se lokalni akterji prek lokalnih akcijskih skupin za ribištvo naučili, da lahko turistično ponudbo na ribolovnem območju razvijajo tako, da bo vključevala niz dejavnosti in bo privlačna kljub visoki konkurenčnosti tovrstnega turizma; ker lahko turizem postane velik vir dodatnih prihodkov za ribiške skupnosti in lahko prispeva k celovitemu razvoju obalnih in otoških skupnosti;

AN.  ker dobri zgledi kažejo, da lokalne akcijske skupine za ribištvo odlično sodelujejo na področju malega ribolova v Grčiji, Italiji in Španiji; ker je mreža FARNET poleg tega izpostavila dobre prakse v Franciji, Belgiji, Španiji, na Hrvaškem in v Italiji(8);

AO.  ker so na Finskem sprejeli model ocenjevanja učinka turističnih dejavnosti, ki temeljijo na ribištvu, na podlagi trajanja, kraja in števila obiskovalcev; ker so zbrane ocene pokazale, da obstaja težava glede opredelitve pojma „ribiški turist“ in načina štetja obiskov(9);

AP.  ker potekajo v številnih obmorskih vaseh v državah članicah festivali, kamor je pomembno, da se vključijo različni prijemi za dvigovanje turistične privlačnosti, na primer prek kombiniranja z drugimi kakovostnimi ponudbami v primarnem sektorju: seznanjanje z malim ribolovom in življenjem ribičev, omogočanje stikov s tradicionalnimi kulturami, vključno s hrano in vinom, nudenje visokokakovostnih končnih proizvodov predelovalne industrije in industrije konzerviranja, ki odraža raznolikost EU;

AQ.  ker so bile v Španiji ustanovljene posebne agencije, kot je Pomorski turizem – Costa del Sol, katerih cilj je spodbujati tradicionalni ribolovni sektor ter pomagati lokalnemu prebivalstvu pri razvijanju in oglaševanju turističnih dejavnostih, povezanih z ribištvom; ker agencija Costa del Sol organizira kuharske tečaje na ladjah, ki jih uporabljajo lokalni ribiči, izlete, ki vključujejo opazovanje ribjih vrst, in dejavnosti rekreacijskega ribolova; ker so možni tudi vodeni ogledi bioparka, muzeja na prostem, načrtovanega posebej za otroke, kjer se lahko seznanijo z morsko biologijo, tradicionalnim ribolovom (tradicionalna ribolovna orodja in tehnike) in lokalno kulturo; ugotavlja, da bi bilo za obalne in podeželske skupnosti, zlasti v obrobnih regijah, koristno zgledovanje po takšnih pobudah in izmenjava izkušenj na tem področju med državami članicami(10);

AR.  ker Komisija, Parlament in države članice ne smejo neselektivno prepovedati tehnik malega tradicionalnega družinskega ribolova, ampak morajo najprej opraviti ustrezno oceno učinka, da se prepreči onemogočanje oblik trajnostnega, malega in izvirnega ribiškega turizma s tradicionalnim ribolovnim orodjem;

AS.  ker na Hrvaškem ribiški festivali, ki potekajo v poletnih mesecih v obmorskih in otoških turističnih središčih, prispevajo k promociji ribolovne tradicije, kulturne in zgodovinske dediščine, lokalne kuhinje in tradicionalnega načina življenja;

1.  meni, da bi bilo treba ribiška plovila nujno preurediti in jih prilagoditi za izvajanje turističnih dejavnosti, saj so potrebna prenove, da bodo zagotavljala varnost turistov in ne bo ovir za izvajanje ribolovnih dejavnosti, hkrati pa bodo dovolj udobna, da bodo te dejavnosti čim prijetnejše, ne da bi se ob tem povečala njihova ribolovna zmogljivost; vendar poudarja, da tovrstne spremembe, zlasti če se opravijo v času zunaj turistične sezone, ne smejo omejevati komercialnega ribolova;

2.  opozarja na še neizkoriščene možnosti ribiškega turizma, ki lahko prinese velike koristi za skupnosti, ki živijo na obalnih območjih, med drugim z diverzifikacijo virov lokalnih prihodkov; v zvezi s tem meni, da lahko ribolovni turizem na morju in turistične storitve na kopnem, ki jih ponujajo ribiči, dopolnjujejo komercialni ribolov in so dodatni vir prihodkov za ribiške skupnosti;

3.  meni, da bi moral biti strateški cilj pobude Komisije spodbujanje in celovit razvoj turističnih storitev na kopnem, ribolovnega turizma ter turizma, ki temelji na športnem ribolovu, v vsej EU, kar bi lahko dosegli z vzpostavitvijo skupne mreže in temu namenjenega okvira;

4.  poziva Komisijo, naj prek Evropske komisije za turizem in njenega portala visiteurope.com promovira turistične destinacije za trajnostni rekreacijski ribolov v Evropi ter naj ribiška podjetja s ciljnimi kampanjami obveščanja opozarja na nove in trajnostne poslovne modele in možnosti za rast;

5.  poziva Komisijo, naj spodbuja nastanek in razvoj ribolovnega turizma, da se uporabijo različne poslovne strategije, ki ustrezajo potencialu tega turističnega segmenta, ter da se učinkovitejše izpolnijo njegove potrebe, s prizadevanjem za novo obliko turizma, ki skrbi za kakovost, fleksibilnost, inovacije in ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine ribolovnih območij ter, med drugim, tudi za okolje in zdravje; prav tako poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira naložbe v ribištvo na področju turizma, da se ustvarijo različne turistične zmogljivosti s promocijo gastronomije na podlagi proizvodov obrtnega ribolova, turističnega trnkarjenja, podvodnega in potapljaškega turizma itd., da se izkoristi ribolovna dediščina in prepoznavnost določene ribolovne regije;

6.  poziva Komisijo, naj za pospešeni nastanek in razvoj ribolovnega turizma spodbuja in dejavno podpira naložbe v diverzifikacijo ribištva s kulturnega in umetnostnega vidika, kot dela tradicionalne dediščine (obrt, glasba, ples itd.), ter naj z odpiranjem muzejev in organiziranjem razstav, ki so tesno povezane s priobalnim ribolovom, spodbuja naložbe v promocijo ribolovne tradicije, zgodovine in ribolovne dediščine na splošno (ribolovno orodje, tehnike, zgodovinski dokumenti idr.);

7.  poziva Komisijo, naj preuči možnosti za omogočanje mešane uporabe plovil za ribolovne dejavnosti, tako da lahko poleg osnovne dejavnosti opravljajo tudi druge, ki so povezane z rekreacijo in turizmom, na primer organizacija navtičnih informativnih dnevov, ali dejavnosti, vezane na predelavo, učenje, gastronomijo itd., po zgledu sistema, ki že deluje v podeželskem sektorju in ki vključuje didaktične kmetije ali kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom;

8.  zato meni, da je treba vzpostaviti evropsko mrežo ribiškega turizma ter evropsko mrežo turističnih storitev, ki temeljijo na športnem/rekreacijskem ribolovu, in sicer po uspešnem zgledu mreže FARNET, ki učinkovito pomaga lokalnim akcijskim skupinam za ribištvo;

9.  meni, da je nujno treba biti previden pri ukrepih neposredne podpore, pravilno oceniti njihove rezultate ter sistematizirati, standardizirati in izboljšati zbiranje statističnih podatkov o prispevku diverzificiranih dejavnosti k prihodkom evropskih ribolovnih območij; prav tako poudarja, da je treba spremljati dejanski učinek rekreativnega ribolova kot gospodarske dejavnosti ter njegov učinek na staleže in morebitno konkurenco v okviru neuradnih prodajnih poti s poklicnim ribolovnim sektorjem; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ribolovni sektor sodeloval pri oblikovanju tovrstnih nadzornih ukrepov;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo in podpirajo partnerstvo s sektorjem ribiškega turizma, ki ga spodbujajo organi za upravljanje zaščitenih morskih območij in območij Natura 2000, da se s pomočjo odgovornega uživanja združijo cilji varovanja naravnih virov s spodbujanjem in razvijanjem kulture; 

11.  meni, da je treba na ravni Unije harmonizirati opredelitev ribiške dejavnosti, povezane s turizmom, pri čemer je treba zlasti poudariti ribolovni turizem, turistične storitve na kopnem, ki jih ponujajo ribiči, turizem, povezan z akvakulturo, ter turizem, ki temelji na športnem/rekreacijskem ribolovu; ta opredelitev bi morala upoštevati številne različne oblike teh dejavnosti, jamčiti posvetovanje z vsemi deležniki, da se zagotovi, da se ribiški turizem obravnava kot pomožna dejavnost, ki ribičem omogoča, da dopolnjujejo glavno ribolovno dejavnost, ne da bi se oddaljili od ribolovnega sektorja;

12.  poudarja, da je treba razlikovati med različnimi oblikami ribiškega turizma, ki vključuje ribolovni turizem (turistični ribolov in turistične storitve, ki jih na obali ponujajo ribiči), pomorske in obalne vodne dejavnosti, rekreacijski ribolov (tudi turistično trnkarjenje), ribolov v celinskih vodah ter dejavnosti, ki temeljijo na dediščini in kulturi, ter spodbujati sinergije s pobudami za trženje visokokakovostnih primarnih proizvodov, hkrati pa spoštovati naravno dediščino, skrbeti za varstvo živali in ohranjati biotsko raznovrstnost;

13.  poziva Komisijo, naj glede na velike razlike med ribolovnimi subjekti v turističnem sektorju sprejme skupne predpise o varnosti plovbe, zdravstvene in higienske zahteve za plovila, ki se uporabljajo za opravljanje ribolovnih turističnih dejavnosti, in morebitne davčne ugodnosti, pod pogojem, da so omenjeni ukrepi dovolj prožni, da upoštevajo velike razlike v posameznih ribištvih in pri ribolovnih plovilih in omogočajo razlikovanje med regionalnimi značilnostmi;

14.  priporoča, naj se načelo razogljičenja in energetske učinkovitosti motornih plovil vključi med prilagoditve, ki jih je treba izvesti za taka plovila, če se preuredijo za uporabo pri teh dejavnostih;

15.  meni, da je priporočljivo, da se zagotovi ustrezna infrastruktura za prevoz in bivanje turistov ter da se ustrezno in po potrebi vzdržujejo javne površine, da se skrbi zanje, saj so nepogrešljive za dolgoročni uspeh turističnih dejavnosti;

16.  poziva države članice, naj spoštujejo svoje obveznosti iz evropske okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o morski strategiji, da bi zagotovile dobro stanje obalnih in morskih voda, zlasti z večjo učinkovitostjo virov ter učinkovitim preprečevanjem onesnaženosti in odpadkov ter bojem proti njim;

17.  poziva države članice, naj zmanjšajo upravno breme s poenostavitvijo izdajanja dovoljenj in drugih birokratskih postopkov;

18.  poudarja, da morajo biti te dejavnosti združljive z varstvom biotske raznovrstnosti, območij Natura 2000 in zaščitenih morskih območij (strategija EU za biotsko raznovrstnost ter direktivi o pticah in habitatih) ter da je treba okrepiti dialog in sinergije z drugimi zadevnimi državami članicami;

19.  meni, da je treba omogočiti usposabljanje ribičev in ribogojcev, njihovih družin in vseh udeležencev na lokalni ravni, da se tako zagotovi, da imajo jezikovne spretnosti in znanje, potrebne za sprejem turistov in zagotavljanje njihove varnosti, za promocijo informacij o morski biologiji, lokalnih ribjih vrstah, okolju in kulturni tradiciji; poziva Komisijo in Svet, naj priznata vlogo, ki jo imajo ženske v ribiškem turizmu ter pri trajnostnem razvoju območij, ki so odvisna od ribolova, da se zagotovi njihova udeležba pod enakimi pogoji;

20.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj širijo informacije o evropskem portalu Komisije za zaposlitveno mobilnost EURES, ki iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavlja informacije o možnostih za zaposlitev, potrebah po spretnostih in usposabljanju na področju modrih delovnih mest, in naj spodbujajo vsem dostopne spletne tečaje za dopolnjevanje znanja na področju turističnega upravljanja in inovativnega ribolovnega turizma ali za prekvalifikacijo;

21.  poziva Komisijo, naj v evropski portal za mala podjetja doda poseben razdelek, ki naj bo podjetnikom/ribičem v pomoč pri iskanju finančnih sredstev za dejavnosti na področju ribiškega turizma;

22.  meni, da je pridobivanje strokovnih znanj na področjih, kot so digitalno trženje, upravljanje in vzdrževanje komuniciranja prek družbenih medijev, družbeno in kulturno upravljanje ter jezikovne spretnosti, prednostna naloga na ribolovnih območjih, da se spodbuja ustvarjanje in razširjenje informacij o ponudbi ribiškega turizma;

23.  meni, da je pomembno, da ima posamezna turistična ponudba svojo identiteto, ki izhaja na primer iz strategije, ki bi temeljila na lokalnih posebnostih in specializaciji, povezani z njimi, in na razpoložljivih virih; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo trajnostne oblike turizma in ekološkega turizma, tudi prek inovativnih tržnih strategij, ki bi se morale osredotočiti na tradicionalne in trajnostne značilnostih in ki bi jih treba stalno spremljati, da se uravnotežita ponudba in povpraševanje;

24.  poziva k celostni ponudbi, oblikovani tako, da potrošniku nudi izkušnje na podlagi strukturirane in sinergijske kombinacije vsega, kar ponuja območje, in k sklepanju partnerstev za osvajanje potrošnikov s pomočjo turistične dinamike, ki že deluje na območjih, ki mejijo na območja s tradicionalnim ribolovom, kot sta kongresni in/ali poslovni turizem;

25.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja vključevanje ribolova in ribičev tudi v projekte na področju kulturnega in zgodovinskega turizma, kot je ponovno odkrivanje pomorskih dejavnosti in tradicionalnih ribolovnih območij in poklicev;

26.  ugotavlja, da je potrebno sodelovanje med turističnimi subjekti in ribiči, da se čim bolj izkoristi potencial ribiškega turizma;

27.  poudarja, da so pomembne turistične dejavnosti v zvezi z opazovanjem prostoživečih živali in rastlin, zlasti z opazovanjem kitov, vendar je treba spoštovati naravne habitate prostoživečih živali in rastlin ter biološke potrebe; to bi lahko prineslo številne izobraževalne, okoljske, znanstvene in druge družbeno-gospodarske koristi in bi lahko prispevalo k ozaveščanju in cenjenju teh edinstvenih vrst in dragocenega okolja, v katerem živijo;

28.  poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj zagotovijo trajnostno in inovativno infrastrukturo, med drugim internetno povezavo in informacijske tehnologije, da se spodbuja razvoj ribiškega turizma in obnovi obstoječa pomorska, rečna in jezerska infrastruktura;

29.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo promocijske in informativne kampanje, na primer v povezavi s pobudami, kot so evropske destinacije odličnosti, evropsko leto kulturne dediščine 2018 in podobne pobude, katerih cilj je boljše poznavanje tradicionalne kulture ribolova in ribogojstva in ozaveščenost o njej; zato spodbuja deležnike, naj izkoristijo potencial turistov in tistih, ki lahko potujejo tudi zunaj sezone;

30.  meni, da bi morali odgovorni in vzdržni poslovni modeli za diverzifikacijo ribištva narekovati spoštovanje kulture lokalnih ribiških skupnosti in pomagati pri ohranjanju njihove identitete; poudarja zlasti, da bi moral biti turistični rekreacijski ribolov usklajen z interesi malih lokalnih obrtnih ribiških podjetij;

31.  meni, da je treba razvijati ribolovni turizem ter turistične dejavnosti, ki jih ponujajo ribiči, kot obliko aktivnih počitnic, katerih učinek bi bil spodbujanje pomorske kulture in ribolovne tradicije ter vzgoja v duhu spoštovanja okolja in ohranjanja vrst;

32.  poudarja, da je treba preučiti načine za povečanje potencialnega povpraševanja po predelanih plovilih in razširiti ponudbo na primer na izobraževalno skupnost, ki ima izkušnje s pedagoškim delom v kmetijskem sektorju, na primer s projekti didaktičnih kmetij;

33.  poudarja, da so za diverzifikacijo proizvodov potrebna ustrezna promocijska prizadevanja, za ciljno skupino ribičev pa strategija za prepoznavnost, vključno s čezmejnimi promocijskimi pobudami;

34.  zato meni, da bi morala ribolovna območja razmisliti o uvedbi skupnih tržnih kampanj z drugimi destinacijami v isti regiji, kot je bilo predlagano v resoluciji Parlamenta o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi(11), in o spodbujanju skupnih tržnih platform s posebnim poudarkom na promociji in spletni prodaji na osnovi mednarodnega sodelovanja;

35.  meni, da bi bilo treba znotraj te tržne strategije razvijati sinergije med pobudami za trženje visokokakovostnih svežih ali predelanih proizvodov ter gostinske in turistične ponudbe, združene v skupine po kulturnih, proizvodnih ali okoljskih območjih, ki so medsebojno skladna in/ali se dopolnjujejo;

36.  meni, da je treba ohraniti uporabo tradicionalnih praks in tehnik, kot sta almadraba in xeito, saj so tesno povezane z identiteto in načinom življenja v obalnih regijah in priznane kot del kulturne dediščine;

37.  opozarja na pomen naložb v diverzifikacijo ribištva, da se spodbuja tradicija, zgodovina in ribolovna dediščina kot celota (vključno s tradicionalnim ribolovnim orodjem in tehniko);

38.  opozarja na pomen naložb v diverzifikacijo ribištva, da se spodbuja predelava lokalnih ribiških proizvodov;

39.  poziva države članice, naj sprejmejo strategije za rešitev problema sezonskosti, ki zadeva turistične dejavnosti, na primer z uvedbo gastronomskih festivalov in dogodkov, pristaniških in vaških sejmov/tržnic(12), tematskih vasi ali muzejev (primer Španije in italijanske Cetare), kjer lahko dejavnosti potekajo vse leto, ne glede na vremenske razmere ali razmere na morju;

40.  je prepričan, da lahko uravnotežen nabor alternativnih in ciljno usmerjenih turističnih proizvodov ter njihova ustrezna promocija in trženje pomaga rešiti problem sezonskosti;

41.  meni, da je bistvenega pomena, da si države članice, regije in deležniki izmenjujejo najboljše prakse zaradi pomanjkanja sinergije med podjetji v morskih bazenih EU, kar povzroča razdrobljenost in omejene gospodarske prednosti; ugotavlja, da bi bilo treba raziskovalne ustanove, muzeje, turistična podjetja, upravljavce območij Natura 2000 in zaščitenih morskih območij, sektorja za konzerviranje in predelavo rib in druge deležnike spodbujati k sodelovanju pri razvijanju trajnostnih inovativnih izdelkov, ki bi poleg tega, da bi prinašali dodano vrednost, izpolnjevali tudi pričakovanja obiskovalcev; poudarja, da bi bilo treba te dejavnosti vključiti v enoten splošni okvir za spodbujanje trajnostnega in odgovornega turizma na zadevnih območjih; meni, da imajo lahko lokalne akcijske skupine za ribištvo pri tem pomembno vlogo, zato jim je treba dodeliti ustrezna finančna sredstva;

42.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo vezi med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter EU, da bi se spodbudile oblike upravljanja, ki bi omogočile izvajanje horizontalnih politik, kar bi prispevalo k uresničevanju ciljev na različnih področij delovanja, tudi k trajnostni in vključujoči rasti;

43.  poziva Komisijo, naj v okviru omrežja evropskih ribolovnih območij (FARNET) in lokalnih akcijskih skupin za ribištvo spodbuja vseevropski dialog s pristanišči, deležniki s turističnega področja ter okoljskimi strokovnjaki;

44.  poziva nacionalne organe in agencije, naj tesneje sodelujejo s turističnimi agencijami in prednostno obravnavajo diverzifikacijo modrega gospodarstva, s posebnim poudarkom na pomorskem turizmu in njegovih dopolnilnih področjih; ugotavlja, da bi bilo treba po potrebi tudi morsko trnkarjenje vključevati v turistične pakete in tržne kampanje, zlasti za otoke in obalna območja; poudarja, da je treba izdajanje dovoljenj za dvojno uporabo ribiških plovil (za komercialni, mali in obrtni ribolov in za pomorski turizem, vključno s turističnim trnkarjenjem) obravnavati kot prednostno nalogo in da bi bilo treba za to preoblikovanje zagotoviti nepovratna sredstva;

45.  poziva Komisijo, države članice, lokalne in regionalne oblasti, zadevni sektor in druge deležnike, naj sprejmejo ciljne ukrepe in delujejo skladno s politikami EU, ki vplivajo na ribiški in ribogojni sektor; v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti priročnik najboljših praks, v katerem bi bili navedeni najpomembnejši primeri tovrstnih dejavnosti, da bi se spodbudila druga podjetja k posnemanju zgledov; opozarja, da je za preprečevanje okoljskih težav pomembno tudi sodelovanje z lokalno znanstveno skupnostjo;

46.  poudarja pomen okolju prijaznih poslovnih modelov, zato priporoča, da bi bili okoljski strokovnjaki vedno tesno povezani z lokalnimi akcijskimi skupinami (npr. lokalne akcijske skupine za ribištvo ter lokalne podeželske akcijske skupine);

47.  poziva k dodelitvi sredstev, potrebnih za vzpostavitev evropske mreže za izmenjavo najboljših praks in evidentiranje ribolovnih dejavnosti, z informacijami o zanimivostih in značilnostih posameznih ribolovnih skupnosti;

48.  upa, da bodo uporabljeni posebni podporni mehanizmi (v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in/ali drugih instrumentov), ki se lahko aktivirajo v primeru izrednih dogodkov (npr. naravne nesreče) na območjih, na katerih ribolov in ribolovni turizem predstavljata edini vir dohodka;

49.  meni, da je treba spodbujati financiranje ukrepov, ki spadajo v okvir Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Evropskega sklad za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, okvirnega programa za raziskave ter Evropskega sklada za strateške naložbe, v tesnem sodelovanju s svetovalci iz Evropske investicijske banke, ter omogočiti pridobivanje ugodnih posojil, s katerimi se je mogoče izogniti specifičnim težavam, na katere naletijo ženske pri iskanju sredstev za financiranje projektov, upravičenih za vključitev v nacionalne programe;

50.  poudarja, da so imele lokalne akcijske skupine za ribištvo v programskem obdobju 2007–2013 na voljo 486 milijonov EUR iz Evropskega sklada za ribištvo in da je bilo v tem obdobju podprtih približno 12 000 lokalnih projektov;

51.  spodbuja države članice in lokalne akcijske skupine za ribištvo, naj čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva in naj po možnosti uporabljajo sredstva iz več skladov (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ali Evropskega socialnega sklada);

52.  poziva države članice, naj vzpostavijo kontaktne točke na regionalni ravni, da bi zagotovili ustrezne informacije in podporo;

53.  priporoča, naj lokalne akcijske skupine za ribištvo tesno sodelujejo s strokovnjaki na področju turizma, da se opredelijo projekti in prek osi 4 Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zagotovi ustrezno financiranje diverzifikacije na ribiških območjih;

54.  poudarja, da Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo zagotavlja posebno finančno podporo za pobude v ribiških skupnostih, ki jih podpirajo ženske;

55.  poziva države članice, naj z oblikovanjem izbirnih meril za dejavnosti v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zagotovijo, da se bo v vse financirane ukrepe vključevalo načelo enakosti spolov ter se ga spodbujalo (na primer tako, da se privilegirajo ukrepi, posebej namenjeni ženskam ali ki jih izvajajo ženske);

56.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o morebitnih socialno-ekonomskih in okoljskih vplivih teh dejavnosti;

57.  poziva Komisijo, naj preuči socialno-ekonomski vpliv rekreacijskega ribolova na kopenski turizem, zlasti na podeželju, in predlaga možne ukrepe za regije, kjer so te ribolovne možnosti slabo izkoriščene;

58.  poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo zbiranje in upravljanje podatkov o ribiškem turizmu;

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam držav članic in svetovalnim svetom.

(1)

UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(2)

UL L 149, 20.5.2014, str. 1.

(3)

UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(4)

UL C 419, 16.12.2015, str. 167.

(5)

UL C 75, 26.2.2016, str. 24.

(6)

Indagine sulle abitudini e opinioni dei cittadini nel comprensorio del GAC "il mare delle Alpi" – Analisi della pescaturismo in Italia come strumento di sviluppo sostenibile, 2015 (Raziskava o navadah in mnenjih državljanov na območju pristojnosti skupine Il mare delle Alpi – Analiza ribolovnega turizma v Italiji kot instrumenta trajnostnega razvoja).

(7)

L’integrazione della pesca con altre attività produttive – La pescaturismo come modello sociale e culturale, Cenasca Cisl et al., (2005) (Povezovanje ribolova z drugimi proizvodnimi dejavnostmi – Ribolovni turizem kot družbeni in kulturni model, Cenasca (nacionalno združenje za spodbujanje socialnega gospodarstva, nepridobitnih dejavnosti, prostovoljstva) v okviru Cisl (italijanska konfederacija delavskih sindikatov))

(8)

Socio-economic analysis on fisheries related tourism in EUSAIR – Nemo project 1M-MED14-11, WP2, Action 2.3. (Družbeno-ekonomska analiza ribiškega turizma v okviru projekta EUSAIR NEMO 11M-MED14-11, WP2, ukrep 2.3.)

(9)

Perspectives for the development of tourism activities related to fishing, European Parliament, IP/B/PECH/IC/2013-103 (2014) (Perspektive za razvoj turističnih dejavnosti, povezanih z ribolovom, Evropski parlament, IP/B/PECH/IC/2013-103 (2014).

(10)

Perspectives for the development of tourism activities related to fishing, European Parliament, IP/B/PECH/IC/2013-103 (2014) (Perspektive za razvoj turističnih dejavnosti, povezanih z ribolovom, Evropski parlament, IP/B/PECH/IC/2013-103 (2014).

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0391.

(12)

Npr. dnevi flote za ulov sleda in pristaniški dnevi na Nizozemskem.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje: potreba po preusmeritvi z dejavnosti tradicionalnega ribolova

V zadnjih desetletjih so številne skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom, po vsej Evropski uniji izpostavljene vse večjim pritiskom različnih negativnih dejavnikov, kot so prelov in zmanjševanje ribjih staležev, podnebne spremembe, onesnaženost, zmanjševanje populacij, vse manjša privlačnost ribiškega poklica itd.

Čeprav na nekaterih območjih ribištvo ostaja privlačno kot poklicna izbira, pa ribiči v številnih krajih vse teže zaslužijo za dostojno življenje. Zmanjševanje zaposlenosti v ribiškem sektorju in vse manjša dobičkonosnost sektorja sta postala pravilo. S tem pa se še bolj zmanjšuje sposobnost preživetja tradicionalnih načinov življenja v številnih evropskih obalnih skupnostih.

Zato se v Evropi vse več skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom, ne more več opirati samo na to dejavnost. Da bi si opomogle in bile sposobne preživeti, je treba nemudoma poiskati nove rešitve.

Preusmeritev s tradicionalnih dejavnosti na druga področja, med drugim na ribiški turizem, postaja neizogibna, z njo pa bi lahko prispevali k ustvarjanju delovnih mest, socialni vključenosti in oživitvi skupnosti, ki so odvisne od tradicionalnega ribolova.

Ribiški turizem kot možna rešitev

Evropska morska obalna območja, zlasti sredozemske regije, pa tudi atlantske, baltske in črnomorske, so že najbolj priljubljene turistične destinacije, ki vsako leto privabijo na milijone turistov.

Na žalost velik del turistov na obalna območja prispe prek velikih turističnih agencij, precej malo pa jih zaide v tradicionalne ribiške vasi. Enako velja za različne dejavnosti in druge zanimivosti, ki jih obiskovalcem lahko ponudijo skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribištvom. Na drugi strani je v zadnjih letih vse več zanimanja za trajnostni turizem, zato bi bilo treba izkoristiti potencial, s katerim bi lahko privabili ekološko ozaveščene turiste.

Ribiške skupnosti in turiste je treba usmeriti na skupno pot in poskrbeti za dovolj velik interes na obeh straneh, da se bo med njimi vzpostavilo trajno in koristno partnerstvo.

Da bi lahko izkoristili ta potencial, pa je treba najprej rešiti nekatera vprašanja.

Infrastruktura

Potrebne so naložbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki bodo zagotovile ustrezno infrastrukturo, med drugim boljšo internetno povezljivost, gradnjo novih in boljših cest, ki bodo zagotavljale dober dostop do oddaljenih ribiških vasi, ter prenovo pomorskih in ribiških objektov, pri čemer bo vse to izvedeno na trajnosten in okolju prijazen način.

Sezonskost

Velika težava je tudi sezonskost. To vprašanje je med drugim mogoče rešiti z organiziranjem lokalnih festivalov in kulinaričnih dogodkov, odpiranjem muzejev in tematskih parkov ter nudenjem različnih dejavnosti za obiskovalce vse leto in ne glede na vremenske razmere. V zvezi s tem so še posebno pomembne promocijske kampanje in kampanje obveščanja.

Pravni status

Ribiški turizem nima skupne pravne podlage. Čeprav v Italiji velja za poklicno dejavnost, ga Francija na primer uvršča med občasne dejavnosti. Glede na pravni status v različnih državah članicah lahko obstajajo znatne razlike v ureditvi obdavčevanja, postopkih izdajanja dovoljenj, obveznostih glede kvalifikacij itd. Potrebna je harmonizacija, ki bo omogočila vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev.

Varnost ribiških plovil za potnike

Ribiški ali rekreacijski izleti na morje, ki jih ribiči ponujajo s svojimi ribiškimi plovili, medtem ko se ta ne uporabljajo za prvotni namen, so morda ena najočitnejših dejavnosti, namenjenih turistom. Varnostni predpisi, ki se uporabljajo za te dejavnosti, pa se med državami članicami močno razlikujejo. Poiskati je treba rešitev, kako izkoristiti obstoječe ribiške flote, zlasti manjša ribiška plovila, brez previsokih stroškov in ne da bi ogrožali varnost potnikov. Varnostne predpise bi bilo treba uskladiti ter olajšati dostop do financiranja in uporabo financiranja prek dostopnih finančnih instrumentov, kot je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Harmonizacija opredelitve ribiškega turizma

Kljub očitnemu gospodarskemu in socialnemu potencialu ter različnim težavam, od katerih bi številne lahko rešili na evropski ravni, v sedanji zakonodaji EU ribiški turizem ni opredeljen. Harmonizacija tega bi lahko bila prvi korak k bolj usklajeni politiki EU na tem področju.

Politični okvir

Jasno je, da bi ambiciozen politični okvir izjemno koristil ribiškemu turizmu. Zato morajo Komisija, pa tudi države članice, regionalne in lokalne oblasti, industrija in drugi deležniki sprejeti usmerjene ukrepe v skladu s politikami EU, ki vplivajo na ta sektor. Kar najbolj bi bilo treba okrepiti sinergije ter izboljšati dialog med deležniki in sodelovanje prek partnerstev, mrež, grozdov itd. Čeprav so za pomoč pri naložbah, ki prispevajo k diverzifikaciji dohodka ribičev prek dodatnih dejavnosti, kot je ribiški turizem, na voljo Evropski sklad za pomorstvo in ribištvu ter drugi finančni instrumenti, se sredstva ne uporabljajo učinkovito, treba pa bi bilo olajšati tudi dostop do njih.

Dobrodošel korak v pravo smer bi bila študija, v kateri bi Komisija preučila različne vidike ribiškega turizma (socialno-ekonomski in okoljski vpliv), in najboljše prakse, ki jih že uporabljajo različne države članice.


MNENJE Odbora za promet in turizem (11.10.2016)

za Odbor za ribištvo

o vlogi ribiškega turizma v diverzifikaciji ribištva

(2016/2035(INI))

Pripravljavec mnenja: István Ujhelyi

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je pomembno oblikovati strategije, ki bi lahko pripomogle k diverzifikaciji lokalnega gospodarstva, zagotovile dodatna delovna mesta in dohodek družinam ter pomagale zaustaviti upad zaposlovanja v skupnostih, odvisnih od ribiškega sektorja;

2.  poudarja, da je treba razlikovati med različnimi oblikami turizma, povezanimi z ribištvom, ki vključujejo ribiški turizem (ribolovni in ribiški turizem), pomorske in obalne vodne dejavnosti, rekreacijski ribolov (tudi turistično trnkarjenje), ribolov v celinskih vodah ter dejavnosti, ki temeljijo na dediščini in kulturi, ter spodbujati sinergije s pobudami za trženje visokokakovostne primarne proizvodnje, hkrati pa spoštovati naravno dediščino, skrbeti za varstvo živali in ohranjati biotsko raznovrstnost;

Vlaganje v inovativne, trajnostne in po meri narejene proizvode

3.  opozarja, da je razvoj trajnostnega, odgovornega in visokokakovostnega turizma v sporočilu o turizmu iz leta 2010 določen kot eden glavnih ciljev evropskega turizma, s katerim se spodbujata ustvarjanje delovnih mest in rast;

4.  poudarja, da so popotniki danes veliko bolje obveščeni kot v preteklosti, zato morajo biti turistični kraji, ki se želijo uspešno razvijati, bolj pozorni na zahteve po kakovosti in pristnosti ter doseči visoko razmerje med ceno in kakovostjo;

5.  zato meni, da je treba ponudbo v priljubljenih morskih letoviščih in neokrnjenih podeželskih, obalnih in otoških destinacijah prilagoditi novim oblikam povpraševanja po izdelkih po meri ter izoblikovati tržne platforme, ki bodo prikrojene tudi takemu povpraševanju;

6.  poudarja pomen podpiranja poslovnih platform, prilagojenih tisti vrsti strank, ki iščejo vrhunske turistične izkušnje, zaradi česar bi moralo imeti usposabljanje na tem področju ter vzpostavljanje tehnološke infrastrukture in platform za digitalno distribucijo prednost pri javnih pobudah in ustreznih dejavnostih;

7.  meni, da bi morali odgovorni in vzdržni poslovni modeli za diverzifikacijo ribištva narekovati spoštovanje kulture lokalnih ribiških skupnosti in pomagati ohranjati njihovo identiteto; poudarja zlasti, da bi moral biti turistični rekreacijski ribolov usklajen z interesi malih lokalnih obrtnih ribiških podjetij;

8.   meni, da je treba razvijati ribolovni in ribiški turizem kot obliki aktivnih počitnic, katerih učinek bi bil spodbujanje morske kulture, ovrednotenje ribolovne tradicije ter vzgoja v duhu spoštovanja okolja in ohranjanja vrst;

9.  poudarja pomen okolju prijaznih poslovnih modelov in zato priporoča, da bi bili okoljski strokovnjaki vedno tesno povezani z lokalnimi akcijskimi skupinami (npr. lokalne akcijske skupine za ribištvo in akvakulturo ter podeželske lokalne akcijske skupine);

10.  poudarja, da je ena od ovir za turistični ribolov, ki tudi omejuje potencialno korist za ribiče, regulativno breme za komercialno plovbo v majhnem obsegu in visoki stroški za prilagoditev ribiških plovil turističnim standardom;

11.  priporoča določitev skupnih opredelitev pojmov in pravil za ribolovni turizem na nacionalni ravni, da bi se izognili možnosti, da države članice sprejmejo različne oblike zakonodaje in ureditve;

12.  opozarja, da je treba predpise, ki urejajo ribolovne dejavnosti, zlasti varnostna pravila ter predpise o gradnji in varnosti ladij, poenostaviti, da se omogočijo nujne naložbe;

13.  nasprotuje prizadevanju za uvedbo nesorazmernih nacionalnih ali regionalnih pristojbin za rekreacijsko plovbo v javnih celinskih vodah, saj predstavljajo birokratsko oviro in otežujejo ribolovni in navtični turizem;

14.  poudarja, da je treba preučiti možnosti za razširitev potencialnega povpraševanja po predelanih plovilih, tako da se ponudba razširi na primer na izobraževalno skupnost, ki ima izkušnje s pedagoškim delom v kmetijskem sektorju, na primer s projekti učnih kmetij;

15.  pozdravlja predloge na regionalni in nacionalni ravni za uvedbo t. i. dovoljenj za turistični ribolov, če se pri tem v skladu z zakonodajo o ribištvu in dobrobiti živali zagotovi minimalna raven strokovnega znanja, ki zagotavlja spoštovanje zakonskih določb o ribištvu ter pravilno uporabo ribiških palic in ustrezno ravnanje z ulovljenimi ribami;

16.  poudarja, da je ribiški turizem pomemben za ohranjanje kulturne in kulinarične tradicije ter tradicionalnega načina življenja na obalnih in obvodnih območjih;

17.  želi spomniti Komisijo, da se lahko s spodbujanjem ribiškega turizma izboljša prepoznavnost novih turističnih območij z neizkoriščenim potencialom;

18.  poudarja, da je treba za spodbujanje ribiškega ekoturizma zgraditi namenske objekte za ribiške kraje, kot so kampi, privezi, parkirišča in rekreacijski objekti;

19.  ugotavlja, da je turistično trnkarjenje dobro razvit in rastoč poslovni segment v nekaterih državah članicah, medtem ko ostaja neizkoriščen potencial v nekaterih drugih državah; poudarja pomen turističnega rekreacijskega trnkarjenja v obalnih in podeželskih regijah ter ribolova v celinskih vodah kot dejavnosti, ki prinašata dodano vrednost in prispevata k trajnostnemu razvoju;

20.  poudarja, da je treba oceniti vpliv dejavnosti turističnega rekreacijskega ribolova na ribištvo;

21.  poziva Komisijo, naj preuči socialno-ekonomski vpliv rekreacijskega ribolova na kopenski turizem, zlasti na podeželju, in predlaga možne ukrepe za regije, kjer so te ribolovne možnosti slabo izkoriščene;

Čim boljša uporaba finančne podpore EU

22.  poziva Komisijo, naj preuči učinkovitost ukrepov EU za razvoj ribolovnih območij in gospodarsko diverzifikacijo ribištva, vključno z ukrepi, sprejetimi v okviru evropskih strukturnih skladov in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; poziva Komisijo, naj redno objavlja preglednice podprtih projektov, skupaj z zneski podpore;

23.  pričakuje zlasti, da bo prihodnja ocena lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti, ki jo bo pripravila Komisija, prispevala k boljšemu razumevanju socialno-ekonomskega učinka ukrepov diverzifikacije, sprejetih v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, tudi v okviru skupnih strategij, ki so jih pripravile podeželske lokalne akcijske skupine in lokalne akcijske skupine za ribištvo in akvakulturo;

24.  poudarja, da so imele lokalne akcijske skupine za ribištvo in akvakulturo v programskem obdobju 2007–2013 na voljo 486 milijonov EUR iz Evropskega sklada za ribištvo in da je bilo v tem obdobju podprtih približno 12.000 lokalnih projektov;

25.  poleg tega poudarja, da so se razpoložljiva sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, dodeljena za ukrepe lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti, v sedanjem finančnem obdobju zvišala na 514 milijonov EUR;

26.  spodbuja države članice in lokalne akcijske skupine za ribištvo in akvakulturo, naj čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva in naj po možnosti uporabljajo sredstva iz več skladov (skupaj iz ESRR, EKSRP ali ESS);

27.  poziva države članice, naj primerno uporabijo sredstva, ki so v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo na voljo za prilagoditev in posodobitev profesionalnih ribiških plovil ter za projekte ribiških podjetij, ter določijo kontaktne toče na regionalni ravni, ki bodo zagotavljale ustrezne informacije in podporo;

28.  priporoča, naj lokalne akcijske skupine za ribištvo tesno sodelujejo s strokovnjaki na področju turizma, da se opredelijo projekti in prek osi 4 Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zagotovi ustrezno financiranje diverzifikacije na ribiških območjih;

29.  poudarja, da Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo zagotavlja posebno finančno podporo za pobude v ribiških skupnostih, ki jih podpirajo ženske;

30.  poziva države članice, naj z oblikovanjem izbirnih meril za dejavnosti v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zagotovijo, da se bo v vseh financiranih ukrepih vključevalo in spodbujalo načelo enakosti spolov (na primer tako, da namenjajo prednost ukrepom, ki so posebej namenjeni ženskam ali ki jih izvajajo ženske);

31.  priporoča, da se lokalnim organom na ribolovnih območjih zagotovi posebna finančna podpora za odprtje informacijskih točk, ki bodo predstavljale in promovirale ribiške skupnosti, tradicionalne proizvode in turistične cilje na teh območjih ter o njih zagotavljale informacije;

32.  priporoča, da se zagotovi posebna finančna podpora za spodbujanje podjetništva in inovacij na podlagi financiranja dejavnosti, ki so odvisne od ribiške industrije;

33.  priporoča, naj Komisija skupaj z državami članicami sprejme ustrezen termin za poimenovanje ribiških skupnosti v Uniji ali v porečjih, kot so obalne skupnosti „Aldeias do Mar“ („morske vasi“) na Portugalskem, pri čemer naj sodelujejo lokalne akcijske skupine za ribištvo; poziva k namenitvi ustreznega financiranja za vzpostavitev evropske mreže za izmenjavo najboljše prakse in evidentiranje ribolovnih dejavnosti z informacijami o zanimivostih in značilnostih posameznih ribolovnih skupnosti;

Spodbujanje diverzifikacije proizvodov

34.  je prepričan, da lahko uravnotežen nabor alternativnih in ciljno usmerjenih turističnih proizvodov ter njihova ustrezna promocija in trženje pomaga rešiti probleme sezonskosti;

35.  poudarja, da je treba za uresničitev cilja diverzifikacije zagotoviti, da imajo vse podjetniške pobude podlago na lokalni ravni ter da nadzor družb, podjetij ali zadrug ostane na isti ravni; poudarja, da so v ta namen še posebej primerne pobude s področja socialne ekonomije;

36.  zato spodbuja k podpori za tržne platforme, ki jih upravljajo lokalni podjetniki, da bodo ti v največji meri ohranili navzočnost, nadzor in sodelovanje v vsej vrednostni verigi;

37.  poudarja, da je za diverzifikacijo proizvodov potrebna ustrezna promocija, za ciljno skupino ribičev pa strategija za prepoznavnost, vključno s čezmejnimi promocijskimi pobudami;

38.  zato meni, da bi morala ribolovna območja razmisliti o uvedbi skupnih tržnih kampanj z drugimi destinacijami v isti regiji, kot je bilo predlagano v poročilu EP o novih izzivih in konceptih za spodbujanje turizma v Evropi, in o spodbujanju skupnih tržnih platform s posebnim poudarkom na promociji in spletni prodaji na osnovi mednarodnega sodelovanja;

39.  znotraj te tržne strategije bi bilo treba razvijati sinergije med pobudami za trženje visokokakovostnih svežih ali predelanih proizvodov ter gostinske in turistične ponudbe, združene v skupine po kulturnih, proizvodnih ali okoljskih območjih, ki so medsebojno skladna in/ali se dopolnjujejo;

40.  poziva Komisijo, naj dejavno podpira in spodbuja naložbe v diverzifikacijo ribištva v smislu trženja in predelave lokalnih ribjih izdelkov ter naj spodbuja razvoj lokalnih distribucijskih kanalov;

41.  želi opomniti Komisijo, da je treba spodbujati in zagotavljati certificiranje tradicionalnih ribiških proizvodov ter oblikovati lokalne znamke za posamezna ribolovna območja;

42.  poziva Komisijo, naj podpira naložbe v diverzifikacijo ribiškega sektorja z razvojem dopolnilnih dejavnosti, vključno z naložbami v plovila, usposabljanje, varnostno opremo ter kulturne in izobraževalne dejavnosti;

43.  poziva Komisijo, naj na kulturnem in umetniškem področju dejavno podpira naložbe v diverzifikacijo ribištva, saj je del tradicionalne dediščine, in naj podpira naložbe v spodbujanje tradicije in ribolovne dediščine na splošno (tehnike in ribolovno orodje);

44.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj si izmenjujejo najboljšo prakso, da se v regijah poveča ozaveščenost o inovativnih izdelkih ribiškega turizma, ki so se izkazali za ekonomsko, socialno in okoljsko uspešne;

45.  poziva Komisijo, naj v okviru omrežja evropskih ribolovnih območij (FARNET) in lokalnih akcijskih skupin za ribištvo in akvakulturo spodbuja vseevropski dialog s pristanišči in deležniki na področju turizma ter okoljskimi strokovnjaki;

46.  poziva Komisijo, naj prek Evropske komisije za turizem in njenega portala visiteurope.com promovira turistične destinacije za trajnostni rekreacijski ribolov v Evropi ter naj ribiška podjetja s ciljnimi kampanjami obveščanja opozarja na te nove trajnostne poslovne modele;

Znanje in spretnosti

47.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj širijo informacije o evropskem portalu Komisije za zaposlitveno mobilnost EURES, ki iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavlja informacije o možnostih za zaposlitev, potrebah po spretnostih in usposabljanju na področju „modrih delovnih mest“, in naj spodbujajo vsem dostopne spletne tečaje za dopolnjevanje znanja na področju turističnega upravljanja in inovativnega ribolovnega turizma ali za prekvalifikacijo;

48.  poziva Komisijo, naj v evropski portal za mala podjetja doda poseben razdelek, ki naj bo podjetnikom/ribičem v pomoč pri iskanju finančnih sredstev za dejavnosti na področju ribiškega turizma;

49.  poudarja, da je treba lokalne podjetnike ozaveščati in izobraževati o novih skupnih platformah za spletno promocijo in prodajo turističnih proizvodov, da bodo razumeli pomen izkustvenega turizma, in jih spodbuditi, da te dejavnike vključijo v svoje poslovno načrtovanje, da bi prihodki od diverzifikacije ostajali v lokalnih skupnostih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Wim van de Camp, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Knut Fleckenstein, Maria Grapini, Werner Kuhn

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, David Coburn, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Sylvie Goddyn, Mike Hookem, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Annie Schreijer-Pierik, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Rosa D’Amato, Norbert Erdős, Jens Gieseke, Seán Kelly, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Paloma López Bermejo


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

1.1 Končno glasovanje

24

+

ALDE

António Marinho e Pinto, Norica Nicolai

ECR

Remo Sernagiotto, Ruža Tomašić, Peter van Dalen

EFDD

Rosa D'Amato

ENL

Gilles Lebreton

GUE/NGL

Paloma López Bermejo

PPE

Alain Cadec, Jens Gieseke, Carlos Iturgaiz, Verónica Lope Fontagné, Gabriel Mato, Annie Schreijer-Pierik, Jarosław Wałęsa

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Ole Christensen, Ulrike Rodust, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas

Verts/ALE

Marco Affronte, Linnéa Engström, Ian Hudghton

1

-

EFDD

John Stuart Agnew

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo