Postopek : 2017/2021(IMM)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0223/2017

Predložena besedila :

A8-0223/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/06/2017 - 7.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0266

POROČILO     
PDF 604kWORD 50k
13.6.2017
PE 606.036v02-00 A8-0223/2017

o zahtevi za odvzem imunitete Marine Le Pen

(2017/2021(IMM))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Sajjad Karim

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Marine Le Pen

(2017/2021(IMM))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Marine Le Pen, ki jo je dne 9. decembra 2016 posredoval generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence Pascal Guinotin, ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 19. januarja 2017,

–  po vabilih Marine Le Pen na zagovor dne 29. maja in 12. junija 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju členov 23(1), 29(1), 30 in 31(1) zakona z dne 29. julija 1981 ter členov 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0223/2017),

A.  ker generalni tožilec prizivnega sodišča zahteva odvzem imunitete poslanki Evropskega parlamenta Marine Le Pen v zvezi s sodnim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker se v skladu s členom 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker člen 26(2) francoske ustave določa, da se poslanca parlamenta ne sme aretirati zaradi kaznivega dejanja ali delikta, niti se mu ne sme drugače odvzeti ali omejiti prostosti brez dovoljenja predsedstva skupščine, katere poslanec je; to dovoljenje ni potrebno v primeru, če je poslanec zaloten pri kaznivem dejanju ali deliktu ali pravnomočno obsojen;

E.  ker je Marine Le Pen obtožena javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika, kaznivega dejanja, ki je opredeljeno v francoski zakonodaji, in sicer v členih 23(1), 29(1), 30 in 31(1) zakona z dne 29. julija 1981 ter členih 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982;

F.  ker je Christian Estrosi 28. julija 2015 pri višjem preiskovalnem sodniku v Nici vložil zahtevo, da se sodnemu postopku zoper Marine Le Pen pridruži civilni postopek zaradi javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika z začasnim mandatom; ker trdi, da je Marine Le Pen 3. maja 2015 v televizijski oddaji Le Grand Rendez-vous, ki je bila istočasno predvajana na televizijskih programih iTÉLÉ in Europe 1, zoper njega izrazila trditve in obtožbe, ki blatijo njegovo čast oziroma žalijo njegov ugled:

„Poslušajte, kar vem, je to: g. Estrosi financira UOIF (Unijo islamskih organizacij v Franciji); upravni sodni sistem ga je spoznal za krivega, saj je organizaciji UOIF za mošejo zaračunaval tako nizko najemnino, da ga je celo upravno sodišče udarilo po prstih, to pa je v resnici odsev načina, kako ti župani nezakonito financirajo mošeje, s kršenjem zakona iz leta 1905; ko te ujamejo s prsti v klientelističnem medu verskih skupnosti, se moraš seveda izpostaviti in reči šokantne stvari, vendar jaz polagam več vrednosti na dejanja kot pa na besede...“; v odgovor na vprašanje novinarja, ali je Christian Estrosi torej sostorilec džihadistov, naj bi Marine Le Pen izjavila: „Pomoč, zagotavljanje sredstev, podpora; ko islamskemu fundamentalizmu pomagate, da se vzpostavi, da se širi, da rekrutira, no, nekje v tem ste moralno res vsaj malo vpleteni“;

G.  ker je bila Marine Le Pen v skladu s členom 9(6) Poslovnika dvakrat povabljena na zagovor; ker pa ni izkoristila priložnosti, da bi pristojnemu odboru predložila svoja opažanja;

H.  ker domnevno dejanje nima neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta, kot je določeno v členu 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.  ker so ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije obtožbe očitno nepovezane s položajem Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta, temveč so povezane s povsem nacionalnimi ali regionalnimi dejavnostmi, in ker se zato člen 8 ne uporablja;

J.  ker se lahko odvzame le imuniteta iz člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ni razloga za sum, da je bila zahteva za odvzem imunitete vložena z namenom, da bi ovirali parlamentarno delo Marine Le Pen ali da bi se ji politično škodovalo (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Marine Le Pen odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu v Franciji in Marine Le Pen.

(1)

Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Predsednik Parlamenta je na zasedanju 19. januarja 2017 v skladu s členom 9(1) Poslovnika razglasil, da je prejel pismo z zahtevo za odvzem imunitete Marine Le Pen, ki ga je 9. decembra 2016 poslal generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence dr. Pascal Guinot.

Generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence je zahtevo poslal na podlagi zahteve za odvzem imunitete, ki jo je prejel od podpredsednice in preiskovalne sodnice na okrožnem sodišču v Nici Valérie Tallone.

Predsednik je zahtevo v skladu s členom 9(1) posredoval Odboru za pravne zadeve.

Zahteva za odvzem imunitete je bila podana na podlagi utemeljenega suma, da je Marine Le Pen storila kaznivo dejanje javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika v skladu s členi 23(1), 29(I), 30 in 31(1) zakona z dne 29. julija 1881 ter členoma 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982.

V skladu s členom 23(1) zakona z dne 29. julija 1881 „so kot sostorilci kaznivega dejanja ali delikta kaznovane osebe, ki bodisi z govorom, kričanjem ali grožnjami, izrečenimi na javnih mestih ali sestankih, v pisni ali tiskani obliki, v obliki risbe, gravure, slike, simbola, podobe ali na drugih nosilcih pisane ali govorjene besede ali slike, ki se prodajajo ali razdeljujejo, so dani v promet ali so razstavljeni na javnih mestih ali javnih srečanjih, bodisi na plakatih ali oglasih, ki so izpostavljeni očem javnosti, ali na kakršen koli drug način priobčitve javnosti v elektronski obliki neposredno spodbudijo storilca ali storilce, da storijo dejanje, h kateremu so jih napeljevale.“

V skladu s členom 29(I) prej navedenega zakona šteje „za obrekovanje vsaka trditev ali obtožba, ki škoduje časti ali dobremu imenu osebe ali organa, na katerega se trditev ali obtožba nanaša. Neposredna objava ali njena ponovna objava z reprodukcijo je kazniva, tudi če je v dvoumni obliki ali se nanaša na osebe ali organe, ki niso posebej navedeni, vendar je mogoče njihovo identiteto razbrati iz obremenilne vsebine govora, kričanja in groženj, bodisi zapisanih ali tiskanih, plakatov ali oglasov.“ Poleg tega se v skladu s členoma 30 in 31(1) dejanje obrekovanja sodišča, tribunala, kopenske vojske, vojne mornarice ali vojnega letalstva, ustavnih organov in javne uprave, storjeno z enim od sredstev iz člena 23, kaznuje z globo v višini 45 000 EUR“; enaka kazen se naloži za obrekovanje, storjeno z istimi sredstvi, na podlagi njihove funkcije ali lastnosti, predsednika republike, enega ali več predstavnikov ministrstev, enega ali več poslancev državne skupščine ali senata, funkcionarja, uradnika na položaju ali drugega javnega uslužbenca, duhovnika ene od religij, ki jih financira država, državljana, ki začasno ali stalno opravlja javno službo ali ima javni mandat, porotnika ali, na podlagi njenega pričanja, priče. Razžalitev je vsakršno neprimerno, prezirljivo ali žaljivo izražanje, ki ne vsebuje dejstev.“

Člena 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982 določata: „Kakršen koli način priobčitve javnosti v elektronski obliki mora imeti urednika. Kadar urednik uživa poslansko imuniteto v skladu s pogoji iz člena 26 francoske ustave ter členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, imenuje sourednika, ki ga izbere med osebami brez poslanske imunitete, ter – v primeru, da storitev priobčitve javnosti opravlja pravna oseba – med člani združenja, upravnega odbora, izvršilnega odbora ali med upravitelji, glede na obliko pravne osebe. Sourednika je treba imenovati v roku enega meseca od datuma, ko urednik postane upravičen do imunitete iz prejšnje alinee. Urednik in po potrebi sourednik mora biti polnoleten ter uživati državljanske pravice, ki mu ne smejo biti odvzete zaradi obsodbe na sodišču. Z odstopanjem od prejšnje alinee se za urednika ali sourednika lahko imenuje mladoletnik, ki je dopolnil šestnajst let, če funkcijo opravlja prostovoljno. Starši mladoletnika, ki je dopolnil šestnajst let in je imenovan za urednika ali sourednika, so na podlagi člena 1242 civilnega zakonika odgovorni le, če mladoletnik stori dejanje, za katero nosi odškodninsko odgovornost pod pogoji, predvidenimi v zakonu z dne 29. julija 1881 o svobodi tiska. Vse pravne obveznosti, naložene uredniku, veljajo tudi za sourednika.

Če storitev opravlja pravna oseba, je urednik ali sourednik predsednik izvršilnega odbora ali upravnega odbora, upravitelj ali zakoniti zastopnik, glede na obliko pravne osebe. Če storitev opravlja fizična oseba, je urednik ta fizična oseba.“ In „v primeru, ko je eno od kaznivih dejanj iz poglavja IV zakona z dne 29. julija 1881 o svobodi tiska storjeno s priobčitvijo javnosti v elektronski obliki, se zoper urednika ali, v primeru iz druge alinee člena 93-2 tega zakona, sourednika priobčitve kot glavnega storilca uvede kazenski postopek, če je bila sporna objava pred javno priobčitvijo predmet predhodnega dogovora. Sicer se kot glavni storilec preganja avtor, če avtorja ni, pa producent. Če je za dejanje odgovoren urednik ali sourednik, se avtor obravnava kot sostorilec. Kot sostorilec se lahko obravnava tudi vsaka oseba, za katero velja člen 121-7 kazenskega zakonika. Če kaznivo dejanje izhaja iz vsebine sporočila, ki ga uporabnik interneta naslovi na javno spletno komunikacijsko storitev in jo ta storitev priobči javnosti na mestu, namenjenemu osebnim objavam (in tako tudi opredeljenemu), urednik ali sourednik ni kazensko odgovoren kot glavni storilec, če se ugotovi, da pred objavo na spletu ni bil dejansko seznanjen s sporočilom, ali če je od trenutka, ko je bil z objavo seznanjen, hitro ukrepa, da bi ga odstranil.“

Kot izhaja iz informacij generalnega tožilca, je Christian Estrosi 28. julija 2015 pri višjem preiskovalnem sodniku v Nici vložil zahtevo, da se sodnemu postopku zoper Marine Le Pen pridruži civilni postopek zaradi javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika z začasnim mandatom. Christian Estrosi trdi, da je Marine Le Pen 3. maja 2015 v televizijski oddaji Le Grand Rendez-vous, ki je bila istočasno predvajana na televizijskih programih iTÉLÉ in Europe 1, zoper njega izrazila trditve in obtožbe, ki blatijo njegovo čast oziroma žalijo njegov ugled: „Poslušajte, kar vem, je to: g. Estrosi financira UOIF (Unijo islamskih organizacij v Franciji); upravni sodni sistem ga je spoznal za krivega, saj je organizaciji UOIF za mošejo zaračunaval tako nizko najemnino, da ga je celo upravno sodišče udarilo po prstih, to pa je v resnici odsev načina, kako ti župani nezakonito financirajo mošeje, s kršenjem zakona iz leta 1905“; „pomoč, zagotavljanje sredstev, podpora; ko islamskemu fundamentalizmu pomagate, da se vzpostavi, da se širi, da rekrutira, no, nekje v tem ste moralno res vsaj malo vpleteni“.

Poleg tega je bila Marine Le Pen dvakrat pozvana na zaslišanje, vendar je sodišče prek odvetnika obvestila, da ima kot poslanka Evropskega parlamenta imuniteto.

Opozoriti je treba tudi, da je v skladu s sodno prakso kasacijskega sodišča (Cass. Crim. 26. maj 1992) edina vloga sodišča izvesti prvo zaslišanje avtorja navedene izjave, saj pri zadevah, povezanih z mediji, preiskovalni sodnik ne išče ali prejme dokazov o resničnosti obrekovanja. Zato bi bilo Marine Le Pen treba odvzeti poslansko imuniteto zgolj z namenom, da bi prizivno sodišče v Aix-en-Provence lahko v tej zadevi izvedlo prvo zaslišanje.

Predsednik je zahtevo v skladu s členom 9(1) Poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve. Odbor je Marine Le Pen v skladu s členom 9(5) Poslovnika povabil na zagovor 29. maja in 12. junija 2017.

2. Zakonodaja in postopki o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta

Člen 8 in člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določata:

Člen 8

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni člani uživajo:

a. na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

b. na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

Člena 6(1) in 9 Poslovnika Evropskega parlamenta določata naslednje:

Člen 6

Odvzem imunitete

1.   Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz člena 5(2) tega poslovnika.

Člen 9

Postopki v zvezi z imuniteto

1.   Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

2.   S soglasjem zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zahtevo vloži drug poslanec, ki se mu dovoli zastopati zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca v vseh fazah postopka.

Poslanec, ki zastopa zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, ne sodeluje pri odločitvah, ki jih sprejme odbor.

3.   Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, pri čemer upoštevajo njihovo relativno zapletenost.

4.   Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete. Predlogi sprememb niso dopustni. Če je predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejet nasprotni sklep.

5.   Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

6.   Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.

Zadevni poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora poslanca povabi na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Zadevni poslanec se lahko pravici do zagovora odreče.

Če se zadevni poslanec ne udeleži zagovora po prejemu povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se je opravičil za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri ter je za to navedel razloge. Predsednik odbora odloči, ali se na podlagi podanih razlogov takšna zahteva za opravičenje sprejme. Zadevni poslanec se na to odločitev ne more pritožiti.

Če predsednik odbora zahtevi za opravičenje ugodi, zadevnega poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se zadevni poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

7.   Kadar se zahteva za odvzem ali zaščito imunitete nanaša na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem ali zaščita imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

8.   Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti se ne izreče o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki se pripisujejo poslancu, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)

3. Obrazložitev predlaganega sklepa

Na podlagi omenjenih dejstev se za to zadevo uporabljajo določbe člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

V skladu s to določbo poslanci Parlamenta na ozemlju lastne države uživajo imuniteto, kot so je deležni nacionalni poslanci omenjene države članice. Člen 26 francoske ustave pa določa, da se zoper poslanca francoskega parlamenta ne sme odrediti sodnega postopka ali preiskave, niti se ga ne sme aretirati, pridržati ali mu soditi zaradi mnenja ali glasu, izraženega pri opravljanju dolžnost in da se poslanca ne sme aretirati zaradi kaznivega dejanja niti se mu ne sme drugače odvzeti ali omejiti prostosti brez dovoljenja parlamenta.

Pri odločanju o odvzemu parlamentarne imunitete Evropski parlament uporablja lastna dosledna načela. Eno od teh načel je, da se imuniteta običajno odvzame, če kaznivo dejanje spada v okvir člena 9 Protokola št. 7, pod pogojem, da ne gre za fumus persecutionis, tj. dovolj resen in utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo.

V tem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bil postopek sprožen s tem namenom.

Kar zadeva člen 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala absolutna imuniteta v skladu s tem členom, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva neposredna in očitna povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi(1)

V tem primeru izjave, ki naj bi jih podala Marine Le Pen, očitno niso mnenje, ki bi ga izrekla pri opravljanju dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije.

4. Sklepna ugotovitev

Na podlagi zgornjih preudarkov in v skladu s členom 9(4) Poslovnika Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament Marine Le Pen odvzame imuniteto.

(1)

Sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543, točka 35.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Heidi Hautala, Jens Rohde

Pravno obvestilo