Postopek : 2016/2221(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0224/2017

Predložena besedila :

A8-0224/2017

Razprave :

PV 03/07/2017 - 25
CRE 03/07/2017 - 25

Glasovanja :

PV 04/07/2017 - 6.16
CRE 04/07/2017 - 6.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0290

POROČILO     
PDF 728kWORD 86k
14.6.2017
PE 587.795v02-00 A8-0224/2017

o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi

(2016/2221(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi

(2016/2221(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 151 in 153,

  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu(1),

  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2),

  ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela(3),

  ob upoštevanju ciljno usmerjene revizije Direktive 1996/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (direktiva o napotitvi delavcev)(4) in Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljnjem besedilu: direktiva o izvrševanju)(5),

  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk(7),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(8),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017(9);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(11),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(12),

  ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spremembah pri delovnih razmerjih in njihovem vplivu na ohranjanje dostojnih plač(13),

  o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu,

–  ob upoštevanju svoje študije iz leta 2016 z naslovom Precarious Employment in Europe: Patterns, trends and policy strategies (Prekarno zaposlovanje v Evropi: vzorci, trendi in strategije na področju politike)(14),

  ob upoštevanju Evropske listine kakovosti za prakse in vajeništvo, ki je začela veljati 14. decembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o četrtletnem pregledu zaposlovanja in socialnih razmer v Evropi za jesen 2016,

–  ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov v obdobju 2016–2020,

  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2010 z naslovom Flexible forms of work: 'very atypical' contractual arrangements (Prožne oblike dela: zelo netipični pogodbeni dogovori),

  ob upoštevanju poročila Eurofonda iz leta 2014 z naslovom The impact of the crisis on industrial and working conditions in Europe (Vpliv krize na industrijske in delovne razmere v Evropi)(15),

  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom New forms of employment (Nove oblike zaposlitve)(16),

  ob upoštevanju poročila Eurofonda iz leta 2016 z naslovom Exploring the fraudulent contracting of work in the European Union (Proučitev sklepanja goljufivih pogodb o zaposlitvi v Evropski uniji)(17),

  ob upoštevanju Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah in njegovega šestega preglednega poročila(18),

  ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci(19),

–  ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO) ter njenih konvencij in priporočil o delovnih razmerah,

–  ob upoštevanju priporočila ILO R198 iz leta 2006 o delovnih razmerjih(20) in njenih določb o določitvi delovnega razmerja;

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela iz leta 2011 o politikah in predpisih za preprečevanje prekarnih zaposlitev(21),

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela iz leta 2016 o nestandardnih oblikah zaposlitve po svetu(22),

–  ob upoštevanju študije Mednarodne organizacije dela iz leta 2016 o gradnji socialnega stebra za evropsko konvergenco,(23)

–  ob upoštevanju osnutka splošnega priporočila OZN št. 28 iz leta 2010 o temeljnih obveznostih držav podpisnic v skladu z 2. členom Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju strategije Sveta Evrope za enakost spolov za obdobje 2014–2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0224/2017),

A.  ker nastajajo nestandardne, netipične oblike zaposlitve; ker se je v EU v zadnjih petnajstih letih znatno povečalo število delavcev za določen čas in s krajšim delovnim časom; ker so potrebne učinkovite politike, da bomo sprejeli različne oblike zaposlovanja in poskrbeli za ustrezno varstvo delavcev;

B.  ker se je delež standardnih zaposlitev v zadnjih desetih letih zmanjšal z 62 % na 59 %(24); ker se lahko zgodi, da se bodo standardne pogodbe uporabljale le za manjši del delavcev, če se bo ta trend še nadaljeval;

C.  ker pogodbe za nedoločen čas s polnim delovnim časom med pogodbami o zaposlitvi v EU še vedno prevladujejo in je netipične oblike zaposlovanja v nekaterih sektorjih mogoče najti tudi vzporedno ob standardni zaposlitvi; ker lahko netipične oblike zaposlitve negativno vplivajo na ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, saj delovni čas ni standarden, plače in pokojninski prispevki pa niso redni;

D.  ker so pri novih oblikah delovnih razmerij, zlasti zaradi digitalizacije in novih tehnologij, zabrisane meje med odvisno zaposlitvijo in samozaposlitvijo(25), zaradi česar bi se utegnila poslabšati kakovost zaposlitve;

E.  ker se nekatere nove oblike zaposlitve v več pogledih razlikujejo od tradicionalnih standardnih oblik; nekatere spreminjajo razmerje med delodajalcem in delavcem, medtem ko druge prinašajo spremembe v delovnem vzorcu in organiziranosti dela, nekatere pa vplivajo na oboje; ker se utegnejo zaradi tega zvišati navidezno samozaposlovanje, poslabšati delovne razmere in zmanjšati socialna varnost, a spremembe lahko imajo tudi prednosti; ker je zato bistvenega pomena izvajati veljavno zakonodajo;

F.  ker je treba pozdraviti, da se je v Uniji povečala stopnja zaposlenosti, odkar se je začela kriza, a je to mogoče deloma pripisati večjemu številu netipičnih pogodb, kar v nekaterih primerih pomeni večje tveganje prekarnosti kot pri standardnih zaposlitvah; ker je treba več pozornosti nameniti kakovosti pri ustvarjanju delovnih mest;

G.  ker se število zaposlitev s krajšim delovnim časom med krizo nikoli ni zmanjšalo, zaposlitev s polnim delovnim časom pa še vedno precej manj, kot jih je bilo pred začetkom krize leta 2008; ker je stopnja zaposlenosti kljub zviševanju v zadnjih letih še vedno nižja od evropskega 75-odstotnega cilja za leto 2020 in se pri tem kažejo velike razlike med državami članicami;

H.  ker je pomembno razlikovati med nastajajočimi novimi oblikami delovnih razmerij ter obstojem prekarnih zaposlitev;

I.  ker si Evropska unija in države članice delijo pristojnost za socialno politiko; ker lahko EU na tem področju zgolj dopolnjuje in podpira države članice;

J.  ker lahko EU sprejme samo minimalne zahteve glede delovnih razmer, ne sme pa harmonizirati zakonov in predpisov držav članic;

K.  ker je že bila ustanovljena evropska platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ki omogoča tesnejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic EU in drugimi akterji in njihovo skupno ukrepanje, da bi se učinkovito in uspešno borili proti temu pojavu;

L.  ker prekarne zaposlitve povzročajo razdrobljenost trga in povečujejo razlike v plačah;

M.  ker še nimamo skupne opredelitve prekarne zaposlitve; ker bi jo bilo treba oblikovati v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji; ker vrsta pogodbe more sama po sebi še ne ustvarja tveganja prekarnosti, temveč je to odvisno od najrazličnejših dejavnikov;

N.  ker lahko standardna zaposlitev pomeni redno zaposlitev s polnim delovnim časom ali s prostovoljno izbranim krajšim delovnim časom na podlagi pogodbe za nedoločen čas; ker ima vsaka država članica svojo zakonodajo in prakso z delovnimi pogoji za različne oblike pogodb o zaposlitvi in pripravništvu; ker ni jasne, splošno sprejete opredelitve standardne zaposlitve;

O.  ker nekatere nedavne težave v zvezi z zastopanostjo, bodisi zaradi pomanjkljivosti v organizacijah socialnih partnerjev v nekaterih sektorjih bodisi zaradi reform v evropskih državah, ki omejujejo vloge socialnih partnerjev, vplivajo na vsa delovna razmerja;

P.  ker imajo prekarne zaposlitve v nekaterih sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in umetnost, nesorazmerne učinke; ker so se prekarne zaposlitve v zadnjih letih razširile tudi na druge sektorje, na primer v letalstvo in hotelirstvo(26);

Q.  ker je bilo v nedavnih študijah ugotovljeno, da je v kvalificiranih in nizkokvalificiranih poklicih manj možnosti za zaslužek, manj poklicnih obetov in slabša kakovost delovnih mest; ker ti delavci pogosteje navajajo, da so izpostavljeni okoljskim tveganjem in težavam z držo, ter izpričujejo nižjo stopnjo duševnega zdravja in telesnega dobrega počutja(27);

R.  ker ženske tvorijo 46 % aktivnega prebivalstva na trgu dela EU in so zaradi diskriminacije, na primer pri plačilu, še posebej izpostavljene negotovosti glede zaposlitve, in ker v EU zaslužijo približno 16 % manj kot moški; ker so ženske pogosto zaposlene za krajši ali omejen čas ali opravljajo slabo plačana dela in jih zato bolj ogroža prekarnost; ker te delovne razmere ustvarjajo vseživljenjske izgube v smislu dohodka in zaščite, najsi gre za plače, pokojnine ali socialnovarstvene prejemke; ker je pri moških večja verjetnost kot pri ženskah, da se zaposlijo redno in s polnim delovnim časom; ker ženske še posebej prizadene neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom, navidezna samozaposlitev in neprijavljeno delo(28);

S.  ker je stopnja zaposlenosti v EU višja pri moških kot pri ženskah; ker so glavni razlogi, zakaj ženske zapustijo trg dela, skrb za otroke ali starejše, lastna bolezen ali delovna nezmožnost in druge osebne ali družinske obveznosti; ker ženske zaradi svojega obstoječega ali potencialnega materinstva pogosto doživljajo diskriminacijo in oviranje; ker samske ženske z vzdrževanimi otroki prekarnost še posebej ogroža;

T.  ker je enakost med moškimi in ženskami temeljna pravica in osnovni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja na vseh področjih življenja in ker politike za zagotavljanje enakosti prispevajo k spodbujanju pametne in trajnostne rasti;

U.  ker številni delavci, ki opravljajo prekarno delo ali so brezposelni, nimajo pravice do starševskega dopusta;

V.  ker mlade delavce bolj ogroža tveganje prekarne zaposlitve; ker je pri delavcih, mlajših od 25 let, dvakrat bolj verjetno, da bodo doživeli večkratno prikrajšanost, kot pri delavcih, starih 50 let ali več(29);

I. Na poti k dostojnemu delu – ureditev delovnih razmer ter rešitev problema negotovih zaposlitev

1.  poziva države članice, naj za določitev obstoja delovnega razmerja upoštevajo naslednje kazalnike Mednarodne organizacije dela:

– delo se opravlja po navodilih in pod nadzorom druge strani;

– delavec se vključi v strukturo podjetja;

– delo se opravlja izključno ali večinoma v korist druge osebe;

– delavec ga mora opravljati osebno;

– delo se opravlja v določenem delovnem času ali na delovnem mestu, ki ga določi delodajalec ali je dogovorjeno z njim;

– traja točno določen čas in ima določeno kontinuiteto;

– delavec mora biti delodajalcu na voljo oziroma mu ta zagotovi orodje, material in opremo;

– delavec prejema redno plačilo, ki je njegov edini ali glavni vir dohodka, pri tem pa je lahko dodano tudi plačilo v naravi, na primer prehrana, bivališče ali prevoz;

– delavec je upravičen do ugodnosti, na primer tedenskega počitka in letnega dopusta;

2.  je seznanjen z Eurofoundovo opredelitvijo netipičnega dela, torej da gre za delovna razmerja, ki niso skladna s standardnim ali tipičnim modelom redne zaposlitve s polnim delovnim časom za nedoločen čas in daljše obdobje pri enem delodajalcu(30); poudarja, da izrazov „netipična“ in „negotova“ zaposlitev ne smemo uporabljati kot sinonima;

3.  meni, da prekarna zaposlitev pomeni vse zaposlitve, pri katerih niso upoštevane evropski in nacionalni standardi in zakonodaja in/ali ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite;

4.  se zaveda, da nekatere netipične oblike zaposlitve vključujejo večje tveganje prekarnosti in negotovosti, na primer neprostovoljno sprejeto delo s krajšim delovnim časom in delo za krajši čas, pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ter neplačano pripravništvo in praksa;

5.  poudarja, da če o zaposlitvi s krajšim delovnim časom odločajo delavci, je treba zagotoviti ekonomsko in socialno vzdržnost takih zaposlitev;

6.  je trdno prepričan, da prožnost na trgu dela ne bo zmanjšala pravic delavcev v zameno za večjo produktivnost in konkurenčnost, temveč da bo zagotovila ustrezno ravnovesje med zaščito delavcev ter možnostjo posameznikov in delodajalcev, da se dogovorijo o takem načinu dela, da bodo zadovoljene potrebe obeh strani;

7.  ugotavlja, da je tveganje prekarnosti odvisno od vrste pogodbe pa tudi od naslednjih dejavnikov:

– majhna ali neobstoječa varnost zaposlitve zaradi nestalne narave dela, kar je značilno za neprostovoljne in pogosto postranske pogodbe za krajši delovni čas, v nekaterih državah članicah pa tudi nejasno določen delovni čas in spremenljive delovne naloge zaradi dela na zahtevo,

– nepopolna zaščita pred odpuščanjem in nezadostna socialna zaščita v primeru odpovedi delovnega razmerja,

– nezadostno plačilo za dostojno življenje,

– neobstoječe ali le omejene pravice do socialne zaščite oziroma socialnovarstvenih prejemkov,

– neobstoječa ali le omejena zaščita pred diskriminacijo,

– neobstoječi ali le omejeni obeti za napredovanje na trgu dela ali za napredovanje in usposabljanje,

– nizka raven kolektivnih pravic in le omejena pravica do kolektivnega zastopanja,

– delovno okolje, ki ne izpolnjuje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov(31);

8.  je seznanjen z opredelitvijo dostojnega dela v okviru Mednarodne organizacije dela, da je dostojno delo produktivno in zagotavlja pravičen dohodek, varnost na delovnem mestu in socialno zaščito, boljše obete za osebni razvoj in socialno vključevanje, pravico, da lahko ljudje svobodno izrazijo svoje pomisleke, se organizirajo in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, ter enake možnosti in enako obravnavanje vseh žensk in moških(32); spodbuja Mednarodno organizacijo dela, naj opredelitvi doda plačo, ki omogoča preživetje; spodbuja Komisijo in države članice, naj uveljavijo to opredelitev pri reviziji ali oblikovanju zakonodaje na področju zaposlovanja;

9.  želi spomniti, da so dejavniki uspeha za dobro prakso zoper negotove zaposlitve: trdna pravna podlaga, vključenost socialnih partnerjev in svetov delavcev na delovnem mestu, sodelovanje z ustreznimi deležniki, ravnovesje med prožnostjo in varnostjo, osredotočenost na sektor, majhno upravno breme za delodajalce, izvrševanje s strani inšpektoratov za delo in kampanje ozaveščanja;

10.  poudarja, da je treba sprejeti take proticiklične gospodarske politike, da bodo v skladu z ustavno tradicijo držav članic ščitile kupno moč delavcev;

11.  poudarja, da naj bi z agendo za dostojno delo, ki jo je opredelila Mednarodna organizacija dela, izrecno zagotavljali ustvarjanje novih delovnih mest, pravice iz dela, socialno zaščito in socialni dialog pa tudi enakost spolov; poudarja, da bi moralo dostojno delo izrecno zagotavljati:

– ustrezno plačo za preživetje, pri kateri je zajamčena tudi pravica do združevanja,

– kolektivne pogodbe v skladu s prakso držav članic,

– sodelovanje delavcev v zadevah podjetja v skladu s prakso držav članic,

– spoštovanje kolektivnih pogajanj,

– enako obravnavanje delavcev na istem delovnem mestu,

– zdravje in varnost na delovnem mestu,

– socialna varnost za delavce in njihove vzdrževane družinske člane,

– določbe o delovnem času in času počitka,

– varstvo pred odpustitvijo,

– dostop do usposabljanja in vseživljenjskega učenja,

– podpiranje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem za vse delavce; poudarja, da je spoštovanje teh pravic poglavitno za boljše izvajanje delovnega in socialnega prava;

12.  ugotavlja, da k spreminjanju narave dela prispevajo številni dejavniki, na primer digitalizacija in avtomatizacija, zaradi česar se povečuje število novih oblik zaposlitve; ob tem ugotavlja, da bodo za nove oblike dela morda potrebni novi, odzivni in sorazmerni predpisi, tako da bodo zares zajete vse oblike zaposlitve;

13.  glede digitalnih delovnih mest ponovno poudarja, da bi bilo treba delavcem in drugim posrednikom digitalnih platform zagotoviti ustrezno socialno in zdravstveno varstvo in zaščito;

14.  poudarja, da na digitalizacijo ne gledati le kot na povod za propadanje delovnih mest, temveč da odpira tudi priložnosti za razvoj in širitev posameznikovih kompetenc;

15.  poudarja, da naj bi bilo po ocenah leta 2020 v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije nezasedenih 756 000 delovnih mest, kar pomeni, da bo treba izboljšati digitalne veščine evropskih delavcev;

16.  poudarja, da je gospodarska kriza spodbudila migracijske tokove znotraj EU, kar je razkrilo, da še vedno obstajajo ovire za prosti pretok oseb med državami članicami in diskriminacijo na podlagi državljanstva, zaradi česar državljane EU ogroža negotovost zaposlitve;

17.  poudarja, da bodo negotove delovne razmere, na primer neprijavljeno delo in navidezne samozaposlitve, dolgotrajno negativno vplivale na duševno zdravje in telesno počutje ter da bodo delavce bolj ogrožali revščina, socialna izključenost in poslabšanje temeljnih pravic;

18.  poudarja, da so delavci z zelo kratkimi pogodbami najbolj izpostavljeni neugodnim razmeram pri fizičnih vidikih dela; poudarja, da negotovost delovnega mesta in pomanjkanje nadzora nad delovnim časom pogosto izhajata iz stresnih poklicnih tveganj;

19.  poudarja, da se prožna ali netipična delovna razmerja v nekaterih gospodarskih sektorjih pretirano uporabljajo ali že skoraj zlorabljajo;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj uveljavljajo politike, ki bodo utrdile položaj delavcev, pripravnikov in vajencev z okrepljenim socialnim dialogom in spodbujanjem kolektivnih pogajanj, tako da bodo lahko vsi delavci, ne glede na status, prosto uveljavljali svojo pravico do združevanja in kolektivnega pogajanja, brez strahu pred neposrednimi ali posrednimi delodajalčevimi sankcijami;

21.  poudarja, da so socialni partnerji pomembni za varstvo pravic delavcev ter dostojnih delovnih razmer, plač in dohodkov v skladu z zakoni in prakso držav članic, njihova vloga pa je tudi svetovanje delodajalcem in delavcem ter zagotavljanje smernic zanje;

22.  poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji zavarujejo poklicne poti in tako olajšajo prehod med različnimi položaji, v katerih se lahko posameznik znajde v življenju, zlasti z vseživljenjskim poklicnim usposabljanjem, dovolj visokim nadomestilom za brezposelnost, prenosljivostjo socialnih pravic ter učinkovitimi in dejavnimi politikami trga dela;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za dejansko zaščito ter enako plačilo moških in žensk, ki opravljajo delo v okviru delovnega razmerja, in sicer s celostnim odzivom na področju politike, s katerim bodo zmanjšale prekarne zaposlitve in zajamčile poklicne poti in ustrezno socialno zavarovanje;

24.  poudarja, da so delovni inšpektorati držav članic pomembni in da se morajo osredotočiti na spremljanje in izboljševanje delovnih razmer, zagotavljanje skladnosti z zdravjem in varnostjo pri delu in na preprečevanje nezakonitega in neprijavljenega dela, vsega tega pa nikakor ne smejo zlorabljati, da bi postali mehanizem za nadzor migracij; opozarja na tveganje diskriminacije najranljivejših delavcev in ostro obsoja prakso, da podjetja zaposlujejo migrante, ne da bi jim zagotovila vse pravice in prejemke ali jih ustrezno poučila o tem; zato poziva države članice, naj inšpektoratom za delo priskrbijo zadostna sredstva in tako zagotovijo učinkovito spremljanje;

II. Predlogi

25.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, členom 9 PDEU, Listino EU o temeljnih pravicah in Evropsko socialno listino rešijo problem negotovih zaposlitev ter neprijavljenega dela in navideznih samozaposlitev ter tako zagotovijo, da bodo vse vrste pogodb o zaposlitvi jamčile dostojne delovne razmere z ustrezno socialno varnostjo;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem praksam, zaradi katerih bi se utegnilo povečati število prekarnih zaposlitev, in tako prispevajo k cilju strategije Evropa 2020, da je treba zmanjšati revščino;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo kakovost delovnih mest pri nestandardnih zaposlitvah, in sicer naj zagotovijo vsaj sklop minimalnih standardov, kar zadeva socialno zaščito, minimalne plače ter dostop do usposabljanja in spopolnjevanja; poudarja, da bi bilo treba ob tem ohraniti priložnosti za dostop;

28.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi sistemi socialne varnosti ustrezali svojemu namenu tudi pri novih oblikah delovnih razmerij;

29.  poziva Komisijo, naj oceni nove oblike zaposlitve, ki nastajajo z digitalizacijo; zlasti jo poziva, naj oceni pravni status posrednikov na trgu dela in spletnih platformah ter tudi njihovo odgovornost; poziva Komisijo, naj revidira Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (direktiva o pisni izjavi)(33), tako da bodo upoštevane nove oblike zaposlovanja;

30.  poudarja, da ima sodelovalno gospodarstvo velik potencial, zlasti na področju novih delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali bi bila za zaposlitve, ki nastajajo v sodelovalnem gospodarstvu, morda potrebna nova pravila; zatrjuje, da je treba v tem sektorju povečati varstvo delavcev, in sicer z večjo preglednostjo glede njihovega položaja, obveščenosti in nediskriminacije;

31.  poziva Komisijo, naj nadaljuje namenski pregled direktive o napotitvi delavcev in naj pregleda direktivo o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da bi vsem delavcem zagotovila temeljne socialne pravice, vključno z enakim plačilom za enako delo na enakem delovnem mestu;

32.  poudarja, da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe zlasti v tistih gospodarskih sektorjih, ki obetajo največji multiplikacijski učinek, da bi spodbudili navzgor usmerjeno socialno zbliževanje in kohezijo v Uniji ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest; glede tega poudarja, da je treba podpreti mala in srednja ter zagonska podjetja;

33.  poudarja, da se je treba spoprijeti s pojavom neprijavljenega dela, saj spodjeda davčne in socialnovarstvene prihodke, ustvarja negotove in slabe delovne razmere in povzroča nepošteno konkurenco med delavci; pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odpravljanju neprijavljenega dela;

34.  ugotavlja, da je treba glede na število delavcev, zlasti mladih, ki zdaj zapuščajo svojo matično državo in iščejo zaposlitvene priložnosti v drugih državah članicah, nujno oblikovati ustrezne ukrepe, zato da noben delavec ne bo ostal brez socialnih in delavskih pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj še izboljšajo mobilnost delovne sile v EU, pri tem pa spoštujejo načelo enakega obravnavanja, zaščitijo plače in socialne standarde ter zagotovijo popolno prenosljivost socialnih pravic; poziva vse države članice, naj uvedejo ustrezno socialno politiko in politiko zaposlovanja za enake pravice in enako plačilo na istem kraju dela;

35.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da moč kolektivnih pogajanj in obseg kolektivnih pogodb upadata; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo strateške politike za univerzalno zajetje delavcev v kolektivnih pogodbah ter za ohranitev in okrepitev vloge sindikatov in organizacij delodajalcev;

36.  priznava, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri direktivah EU o delu s krajšim delovnim časom, po pogodbah za določen čas in prek agencij za posojanje delovne sile, ter spodbuja Komisijo, naj skupaj z njimi po potrebi sprejme ukrepe za ureditev novih oblik zaposlitve; poziva Eurofound, naj prouči, kako socialni partnerji razvijajo strategije za zagotavljanje kakovosti delovnih mest in omejevanje tveganja prekarnosti;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti zagotovijo, da bodo imeli tudi individualni samozaposleni, ki so pravno gledano gospodarske družbe z enim družbenikom, pravico do kolektivnega pogajanja in svobodnega združevanja;

38.  opominja, da ima v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (direktiva o delovnem času)(34) vsak delavec pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta; poudarja, da je treba te pravice zagotoviti vsem delavcem, tudi za delavcem na zahtevo, delavcem, ki opravljajo postransko delo s krajšim delovnim časom, in delavcem, ki delajo v okviru spletnih platform; želi opomniti, da je direktiva o delovnem času zdravstveni in varnostni ukrep; poziva k izvrševanju sklepov Sodišča Evropske unije o tem, da je delovna pripravljenost delovni čas in ji mora slediti nadomestni počitek;

39.  opozarja, da so za postransko delo s krajšim delovnim časom značilni manjša varnost zaposlitve, manjše število poklicnih priložnosti, manj naložb delodajalcev v usposabljanje in večji delež nizkih plač; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo ukrepe za daljši delavnik za tiste, ki želijo delati več;

40.  opozarja, da ima po Listini Evropske unije o temeljnih pravicah vsakdo pravico do dostopa do poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja; poziva države članice, naj zagotovijo, da bosta poklicno in nadaljnje usposabljanje na voljo tudi delavcem v netipičnih delovnih razmerjih; opozarja, da so ukrepi izpopolnjevanja v hitro spreminjajočem se digitalnem gospodarstvu še posebej pomembni; želi opomniti, da k visoki stopnji brezposelnosti prispevata tudi pomanjkanje strokovnega znanja in njegova neusklajenost s potrebami na trgu dela; pozdravlja nedavne pobude za odpravo pomanjkanja strokovnega znanja;

41.  poziva, naj postane jamstvo za spretnosti nova pravica, da bo lahko vsakdo vse življenje pridobival temeljne spretnosti za 21. stoletje, vključno z bralno in matematično pismenostjo, digitalno in medijsko pismenostjo, kritičnim razmišljanjem, socialnimi in drugimi veščinami, potrebnimi za zeleno in krožno gospodarstvo, in sicer ob upoštevanju novonastajajočih panog in vodilnih sektorjev rasti ter ob zagotavljanju pomoči prikrajšanim, na primer invalidom, prosilcem za azil, dolgotrajno brezposelnim in premalo zastopanim skupinam; poudarja, da morajo biti izobraževalni sistemi vključujoči in zagotavljati kakovostno izobraževanje vsemu prebivalstvu, omogočiti ljudem, da bodo aktivni evropski državljani, jih pripraviti na vseživljenjsko učenje in prilagajanje ter se odzivati na družbene potrebe in potrebe trga dela;

42.  poudarja, da bi bilo treba politike držav članic oblikovati in izvajati v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter v tesnem sodelovanju z delodajalci in delavskimi organizacijami;

43.  opozarja, da prekarna zaposlitev ne škoduje le posameznikom, temveč povzroča visoke stroške tudi družbi zaradi davčnih izgub in na dolgi rok tudi višjih javnih izdatkov, poleg tega pa je potrebna podpora za žrtve dolgoročnih učinkov izgube dohodkov in težkih delovnih razmer; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo pogodb za nedoločen čas in izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami, da bi zmanjšali prekarno zaposlovanje;

44.  opozarja, da delavci v okviru neformalne ekonomije doživljajo z visoko stopnjo negotovosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezno prilagojene politike za to skupino, in sicer z reševanjem njihove problematike ne glede na prebivališče;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti neprijavljenemu delu, navideznemu samozaposlovanju in vsem praksam nezakonitega zaposlovanja, saj spodjedajo pravice delavcev in sisteme socialne varnosti; ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo treba pri vseh prihodnjih politikah zaposlovanja upoštevati preprečevanje pogodb brez določenega delovnega časa;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo delovne razmere nadomestnih delavcev v javnem sektorju in vpliv teh okoliščin na kakovost javnih storitev;

47.  poudarja, da je prekarna zaposlitev značilna predvsem za najranljivejše delavce, ki jih ogrožajo diskriminacija, revščina in izključenost; zlasti opozarja, da invalidnost, pripadnost drugi etnični skupini, veri ali prepričanju ali ženski spol povečujejo tveganje negotovih delovnih razmer; obsoja vse oblike negotovosti ne glede na pogodbeno razmerje;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za dejansko varstvo ranljivih delavcev; poziva Komisijo in države članice k učinkovitemu ukrepanju zoper diskriminacijo žensk na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter odpravi razlik v plačah med spoloma; poziva Komisijo, naj oceni, ali je Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu primerna za nove oblike zaposlitve;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo vso zakonodajo, ki je ciljno usmerjena na vidike prekarne zaposlitve, in njen učinek na enakost spolov; meni, da je treba zakonodajne in nezakonodajne ukrepe osrediniti na potrebe žensk s prekarno zaposlitvijo, saj bo sicer ta skupina, ki je že zdaj nesorazmerno močno zastopana, še naprej čezmerno prizadeta;

50.  meni, da povečevanje zahtev na trgu dela po prožnosti nikakor ne bi smelo povzročati, da bi ženske še naprej več kot prevladovale v netipičnih oblikah zaposlitve in med delavci z negotovim zaposlitvenim statusom;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo in rešijo problem trpinčenja na delovnem mestu, vključno z nadlegovanjem nosečih delavk ali odrivanjem v slabši položaj po vrnitvi s porodniškega dopusta; poziva države članice, naj spoštujejo in izvršujejo zakonodajo o porodniških pravicah, tako da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imele otroke; poudarja, da morajo porodniški dopust spremljati učinkoviti ukrepi za varstvo pravic nosečnic, mladih in doječih mater ter mater samohranilk, kakor priporočata Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija;

52.  ponavlja svojo zahtevo, da bi bilo treba delavcem v vseh delovnih razmerjih in samozaposlenim omogočiti zbiranje pravic, ki zagotavljajo varnost dohodka v primeru brezposelnosti, bolezni, starosti, prekinitve poklicne poti zaradi skrbi za otroka in drugih oseb ali zaradi usposabljanja;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne delovne razmere pri vseh priložnostih za nabiranje prvih delovnih izkušenj za mlade, kot so pripravništvo, vajeništvo ali druge možnosti v okviru jamstva za mlade; spodbuja države članice, naj sprejmejo in izvajajo okvire kakovosti za delovno prakso, pripravništvo in vajeništvo, ki bodo mladim jamčili pravice iz dela, pri priložnostih za nabiranje prvih delovnih izkušenj pa zagotavljali izobraževalni poudarek;

54.  poziva Evropsko komisijo pa tudi države članice, naj ukrepajo zoper negotove zaposlitvene razmere mladih; glede tega poudarja, kako pomembno je, da Komisija izvaja jamstvo za mlade;

55.  priporoča državam članicam, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi mladi dostop do visokokakovostnega brezplačnega javnega izobraževanja za vse starosti, zlasti na višjih ravneh izobraževanja in usposabljanja, saj je dokazano, da višja izobrazba pomaga zmanjšati razlike med moškimi in ženskami;

56.  poudarja, da bi bilo v zvezi s tem koristno, če bi Komisija in države članice uporabljale izraz „delavec“, kot ga je opredelila Mednarodna organizacija dela, namesto ožje opredeljenega izraza „zaposleni“, saj bi s tem izboljšale razumevanje uporabe temeljnih načel in pravic iz dela;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo podjetništvo in sodelovanje med delavci v večnamenskih podjetjih ter v novonastajajočem sodelovalnem gospodarstvu in na digitalnih platformah, zato da bi zmanjšale tveganja za pravice iz dela in delovne razmere zaradi novih poslovnih modelov;

58.  poudarja, da so kratkoročne pogodbe v kmetijstvu povezane s sezonsko naravo kmetijskih dejavnosti; poziva, da je treba upoštevati te velike naravne omejitve, da bodo lahko kmetje še naprej zaposlovali glede na sezonske potrebe, ne da bi jim bilo pri zaposlovanju in vodenju delovne sile naloženo dodatno upravno breme;

59.  poziva Komisijo, naj se zavzema za varstvo pravic sezonskih delavcev in naj ozavešča o tem, države članice pa poziva, naj uredijo socialni in pravni status teh delavcev, poskrbijo za higieno, zdravje in varnost pri delu ter jim zagotovijo socialno zavarovanje, ob tem pa upoštevajo člen 23 Direktive 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014(35) o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev, vključno z načelom enakega plačila in enake socialne zaščite za enako delo; poudarja, da je treba vsem sezonskim delavcem zagotoviti celovite informacije o njihovih pravicah iz delovnega razmerja in socialnovarstvenih pravicah, tudi o pokojninah, pri čemer je treba upoštevati čezmejni vidik sezonskega dela;

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 216, 20.8.2009, str. 12.

(2)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(3)

UL L 327, 5.12.2008, str. 9.

(4)

UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(5)

UL L 159, 28.5.2014, str. 11.

(6)

UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

(7)

UL C 70E, 8.3.2012, str. 1.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0059.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0360.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.

(13)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52016AE0137

(14)

www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/.../IPOL_STU(2016)587285_EN.pdf.

(15)

http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1398en.pdf

(16)

https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1461en.pdf

(17)

http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1639en.pdf

(18)

http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1634en.pdf

(19)

https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary

(20)

http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_INSTRUMENT_ID:312535.

(21)

www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_dialogue/---.../wcms_164286.pdf.

(22)

www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---.../wcms_534496.pdf.

(23)

www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---.../wcms_490959.pdf.

(24)

Pogodbe za nedoločen čas s polnim delovnim časom predstavljajo 59 % vseh zaposlitev v EU; samozaposlitev je 4 %, samozaposlenih izvajalcev 11 %, dela prek agencij za posredovanje začasnega dela 1 %, dela za določen čas 7 %, vajeništva ali pripravništva 2 %, postranskega dela s krajšim delovnim časom (manj kot 20 ur na teden) 9 % in dela za določen čas s krajšim delovnim časom 7%.

(25)

Gl. poročilo Mednarodne organizacije dela iz leta 2016 o gradnji socialnega stebra za evropsko konvergenco.

(26)

Gl. študijo iz leta 2016 z naslovom Prekarious Employment in Europe: Patterns, trends and policy strategies (Prekarno zaposlovanje v Evropi: vzorci, trendi in strategije na področju politike), http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/587285/IPOL_STU%282016%29587285_EN.pdf.

(27)

Eurofound (2014), Occupational profiles in working conditions: Identification of groups with multiple disadvantages (Poklicni profili v delovnih razmerah: opredelitev skupin, ki so večkratno prikrajšane).

(28)

www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/.../IPOL_STU(2016)587285_EN.pdf.

(29)

Eurofound (2014), Occupational profiles in working conditions: Identification of groups with multiple disadvantages (Poklicni profili v delovnih razmerah: opredelitev skupin, ki so večkratno prikrajšane).

(30)

Gl.: https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary/atypical-work

(31)

Gl. resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk (UL C 70E, 8.3.2012, str. 1).

(32)

Poročilo Mednarodne organizacije dela z dne 14. novembra 2016 o nestandardnih oblikah zaposlitve po svetu, http://www.ilo.org/global/publications/books/WCMS_534326/lang--en/index.htm.

(33)

UL L 288, 18.10.1991, str. 32.

(34)

UL L 299, 18.11.2003, str. 9.

(35)

UL L 94, 28.3.2014, str. 375.


OBRAZLOŽITEV

Glede na ugotovitve številnih študij, ki jih je poročevalec vključil v poročilo, je očitno, da so netipične oblike zaposlovanja v EU v porastu. Število delavcev, ki so – pogosto neprostovoljno – zaposleni za določen čas in s krajšim delovnim časom, se je v EU v zadnjih petnajstih letih znatno povečal. Poleg tega so pri novih oblikah zaposlovanja vse bolj zabrisane meje med odvisno zaposlitvijo in samozaposlitvijo, zaradi česar se slabša kakovost delovnih mest ter povečuje navidezna samozaposlenost.

Čeprav gospodarska kriza ni odločilni povod novih negotovih oblik zaposlitve, pa nezadostni in neustrezni protiukrepi, ki jih sprejema EU, ta problem samo še poslabšujejo. Sem sodijo varčevalni ukrepi in memorandumske določbe, ki dušijo rast, trgajo socialno tkivo in siromašijo velik del prebivalstva, predvsem delavce. V tem, da stopnja zaposlenosti trenutno nedvomno raste, se skrivajo vse pogostejše prekarne zaposlitve v obliki pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, navidezne samozaposlitve in neprostovoljno sprejeto delo s krajšim delovnim časom, ki delavcem ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda ali uživanja vseh pravic iz delovnega razmerja.

Socialna prikrajšanost in retroaktivne delovne določbe so Evropski parlament spodbodle k spoprijemanju s problemom prekarnih zaposlitev in delovnih razmer, na primer v poročilu o socialnem dampingu(1) ali o delavkah z negotovo zaposlitvijo(2). To poročilo je nadaljevanje številnih drugih in poročevalec je želel pripomoči k minimalnemu soglasju v politični razpravi o tem, kaj je mišljeno s prekarno zaposlitvijo. V ta namen je uvedel nekatere elemente, na primer opredelitev dostojnega dela po Mednarodni organizaciji dela (ILO). Dogovor o osnovnih opredelitvah se nanaša na standardno zaposlitev, netipično zaposlitev in dostojno delo.Standardna zaposlitev pomeni zaposlitev s polnim delovnim časom za nedoločen čas, medtem ko netipične oblike zaposlitve zajemajo trajno (in postransko) delo s krajšim delovnim časom, pogodbe za krajši ali določen čas in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, pripravništva in neprijavljeno delo ali neformalno delo.

Izhodišče za osnovno opredelitev prekarne zaposlitve bi bila lahko nestandardna oblika zaposlitve, za katero je značilno vsaj eno od naslednjega:

  – majhna ali neobstoječa varnost zaposlitve zaradi nestalne narave dela, nedorečenih pogodbenih pogojev ali neobstoječe pisne pogodbe, na primer kadar gre za neprostovoljno delo za krajši ali določen čas ali zaposlitev z nejasno določenim delovnim časom in spremenljivimi delovnimi nalogami po delodajalčevi volji,

  – nizko plačilo, ki je občasno plačano neuradno ali po neopredeljenih pogojih,

  – majhna ali neobstoječa socialna zaščita ali socialnovarstveni prejemki,

  – neobstoječa zaščita pred diskriminacijo,

  – majhni ali neobstoječi obeti za napredovanje na trgu dela,

  – majhne ali neobstoječe pravice kolektivnega zastopanja,

  – nespoštovanje minimalnih zahtev glede zdravja in varnosti pri delu.

Mednarodna organizacija dela opredeljuje dostojno delo kot polno in produktivno zaposlitev, ki delavcem zagotavlja dostojnost, pravično plačilo, varnost pri delu, pravico do svobodnega izražanja mnenja, organiziranja in sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, ter enake možnosti za vse in enakost spolov.

Novi izzivi, na primer digitalizacija, s katero se srečujejo tako delavci kot delodajalci, drastično spreminjajo delo, saj vse bolj prevladujejo netipične oblike zaposlitve. Ta trend bo očitno prevladal, če ne bomo postavili novega regulativnega okvira.

Zaradi tega morajo Komisija in države članice zagotoviti dostojne pogoje zaposlovanja na novih delovnih mestih, ki nastajajo z digitalizacijo. Negotove delovne razmere dolgotrajno vplivajo na socialno zaščito ter pokojnine, delavce pa s tem vse bolj ogroža revščina in se jim kratijo temeljne pravice.

Zato je bistvenega pomena, da se socialna zaščita ter zaščita s kolektivnimi pogodbami in kolektivnimi pogajanji razširi na vse delavce. Komisija in države članice morajo zato zagotoviti dejansko zaščito na delovnem mestu in uvesti celovite politike za zmanjšanje in postopno odpravo negotovih oblik zaposlitve.

V zvezi s tem je treba okrepiti vlogo delavcev s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji ter zagotoviti, da bodo vsi uživali neomejeno svobodo združevanja in kolektivnega pogajanja brez strahu pred posledicami. Pri podpiranju pravic delavcev imajo pomembno vlogo tudi inšpektorati za delo in ukrepi socialnih partnerjev, saj zagotavljajo dostojno plačilo v skladu z zakonodajo in prakso držav članic ter delodajalcem svetujejo in jih usmerjajo. Inšpektorati za delo bi se morali osredotočiti na spremljanje in izboljševanje delovnih razmer in na ukrepe za odpravljanje neprijavljenega dela. Praksa, da podjetja zaposlujejo migrante in ne spoštujejo vseh njihovih pravic iz delovnega razmerja, je popolnoma nedopustna.

Komisija in države članice bi se lahko proti netipičnim, nestandardnim in negotovim oblikam zaposlitve bojevale v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in Evropsko socialno listino. Poleg tega so potrebne politike za spodbujanje javnih naložb, navzgor usmerjenega zbliževanja in za ustvarjanje dostojnih delovnih mest. Posebej zaskrbljujoče je zmanjševanje zaščite, zagotovljene na podlagi kolektivnih pogodb in kolektivnih pravic delavcev, zato bi morale Komisija in države članice spodbujati strateško univerzalno pokritost za delavce na podlagi kolektivnih pogodb in ubraniti vlogo sindikatov kot socialnih partnerjev.

Poročevalec meni, da bi morale Komisija in države članice zagotoviti učinkovito zaščito delavcem, ki jih še posebej prizadene negotovost in prekarnost zaposlitve, prednost pa bi morale dati ženskam, mladim, starejšim, delavcem na črno, migrantom in invalidnim delavcem.

(1)

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A8-2016-0255+0+DOC+XML+V0//SL

(2)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk (2010/2018(INI)), http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7-TA-2010-0365&language=SL 


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (28.2.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi

(2016/2221(INI))

Pripravljavka mnenja: Viorica Dăncilă

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker kmetijstvo in živilska industrija ustvarita 6 % BDP Evropske unije in v njiju deluje 15 milijonov podjetij, ki zaposlujejo 46 milijonov ljudi;

B.  ker so zaradi zemljepisnega položaja, topografije in dostopnosti zemljišč, še posebej na otokih, gorskih in oddaljenih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, zaposlovanje in delovni pogoji v kmetijstvu večji izziv in negotovi;

C.  ker imajo poleg te strukturne danosti pomembno vlogo tudi kratkoročni dejavniki, kot so gospodarska in podnebna tveganja, ki danes še dodatno otežujejo položaj delavcev v kmetijstvu in povzročajo zmanjšanje števila kmetov in malih družinskih kmetij, in ker sta staranje in odseljevanje prebivalstva trenda, ki sta še posebej izrazita na podeželskih območjih EU;

D.  ker je kriza zadnjih let prispevala k poglobitvi krize v kmetijstvu in močno vplivala na sposobnost kmetov za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest na račun modernizacije in inovacij ter odvrnila mlade od tega, da bi postali kmetje, in negativno vplivala na generacijsko pomladitev; ker naložbe skupne kmetijske politike še niso v skladu s trajnostnimi cilji EU do leta 2020, saj še ne dosegajo najmanj enega evra na vsakih pet evrov za trajnostno kmetijstvo; ker je treba kmetijstvu omogočiti, da se zahtevnim okoliščinam prilagodi z spodbujanjem inovacij;

E.  ker starostna struktura v kmetijskem sektorju povzroča zaskrbljenost, saj je od leta 2010 le 7,5 % kmetov mlajših od 35 let, 4,5 milijona aktivnih kmetov pa je starejših od 65 let; ker je bilo v obdobju 2000–2012 v kmetijskem sektorju EU izgubljenih 4,8 milijona delovnih mest s polnim delovnim časom, od tega 70 % v novih državah članicah, in je bilo 93 % oseb samozaposlenih, ter je v zvezi s tem težko natančno oceniti število zaposlenih v kmetijstvu, saj „nezakonito“ zaposlovanje po svoji naravi ni všteto v razpoložljive podatke(1);

F.  ker imajo v mnogih državah članicah ženske na podeželskih območjih omejen dostop do zaposlitve v kmetijstvu ali drugih sektorjih trga dela, plačna vrzel pa je večja kot na drugih območjih, vendar imajo izjemno pomembno vlogo za razvoj in socialno strukturo na podeželju, zlasti na kmetijah;

G.  ker je kmetovanje pogosto odvisno od vremena in sezonsko omejeno;

H.  ker je povprečni letni prihodek kmetov v EU v zadnjih desetih letih ostal nespremenjen ali se je celo zmanjšal, proizvodni stroški pa so se nenehno povečevali, obsežne naložbe in finančna tveganja, ki so nujna za ohranitev delovanja, so jih postavila v vse bolj negotov položaj, kar je povzročilo znaten upad števila kmetij, to pa ogroža številna delovna mesta na podeželskih območjih;

I.  ker številne kmetijske dejavnosti opravljajo družinski člani, pogosto brez socialnega varstva;

J.  ker so se socialne in gospodarske okoliščine ter življenjski pogoji v zadnjih letih bistveno spremenili in se močno razlikujejo med različnimi državami članicami in znotraj njih;

K.  ker evropski agroživilski izvoz nenehno raste in ima pomembno vlogo pri oživljanju gospodarstva in nastajanju novih podjetij ter posledično za ustvarjanje delovnih mest;

1.  poudarja, da so kmetje in kmetijski delavci že po naravi dela bolj izpostavljeni mnogim zunanjim dejavnikom, kot so nestanovitnost cen in kmetijskih trgov ter neravnovesja v živilski verigi, in da imajo tudi podnebna tveganja hude učinke in vplive, zlasti v najbolj oddaljenih in gorskih regijah, zaradi česar so zaposlitvene možnosti negotove in prekarne; meni, da so dobičkonosne odkupne cene, ki pokrijejo proizvodne stroške, nujne za dolgoročno zagotavljanje dohodkov kmetom; kljub temu ocenjuje, da bi instrumenti za stabilizacijo dohodkov in obvladovanje tveganj ter vzajemni skladi v kmetijstvu lahko zmanjšali ranljivost kmetijskih delavcev ter okrepili položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano;

2.  poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse in preučijo nove inovativne načine za razvoj prilagodljivega in prožnega trga dela, da se premagajo izzivi podeželskega gospodarstva;

3.  poudarja, da je stabilen prihodek eden od bistvenih pogojev, ki bo kmetom omogočil dostop do posojil;

4.  posebej opozarja na položaj sezonskih delavcev, ki so v posebno negotovem položaju; za sezonske delavce šteje delavce, ki sklenejo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas in pri katerih sta čas trajanja in podaljšanje pogodbe odvisna od sezonskih dejavnikov, kot so vremenski cikel, dela prosti dnevi in/ali pobiranje pridelkov v kmetijstvu;

5.  opozarja, da Uredba 2014/36/EU o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev določa minimalni standard pravic; poziva države članice, naj zagotovijo pravilno uporabo zgoraj navedene direktive, in poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o napredku pri izvajanju do septembra 2019;

6.  poziva Komisijo, naj se zavzema za varstvo pravic sezonskih delavcev in ozaveščanje o tem, države članice pa poziva, naj uredijo socialni in pravni status sezonskih delavcev, zaščitijo higieno, zdravje in varnostne pogoje na delu ter jim zagotovijo socialno varnost, ob tem pa upoštevajo člen 23 Direktive 2014/36/EU o zagotavljanju enake obravnave kot velja za državljane države članice gostiteljice, vključno z načelom enakega plačila in enake socialne zaščite za enako delo; poudarja, da je treba vsem sezonskim delavcem zagotoviti celovite informacije o pravicah delavcev in socialnem zavarovanju, tudi o pokojninah, pri čemer je treba upoštevati čezmejni vidik sezonskega dela;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo minimalne delovne pogoje v kmetijstvu, da bo mogoče zagotoviti varnost na delovnem mestu, priložnosti za izobraževanje in nadaljnje usposabljanje ter pravice delavcev;

8.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči sheme za zagotavljanje dolgoročne zaposlitve sezonskim delavcem, kot je na primer izvajanje pogodb za raznovrstno delo v EU ali celo evropski sporazum;

9.  poziva Komisijo, naj iz prispevkov za skupno kmetijsko politiko in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) izključi podjetnike, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi kršitve predpisov o varnosti delavcev ali zaposlovanja neprijavljenih delavcev;

10.  je seznanjen s poročili o kršenju pravic delavcev migrantov s strani organiziranih kriminalnih skupin, ki delujejo v EU in izkoriščajo nezadostno preglednost trga dela; poziva države članice, naj povečajo spremljanje zaposlitvenih pogojev delavcev migrantov; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami obravnava primere izkoriščanja priseljencev v kmetijstvu v regijah, kjer kmetijski delavci delajo skoraj zastonj in živijo v obžalovanja vrednih razmerah; poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovite instrumente, vključno z ustreznimi inšpekcijskimi pregledi in kontrolami, da se zagotovijo dostojne delovne in življenjske razmere kmetijskih delavcev, ter poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje delavskih pravic in predpisov o delu;

11.  poziva Komisijo, naj analizira obseg omrežij nezakonitega zaposlovanja v EU s preiskavami in statističnimi podatki, zlasti v tistih regijah EU, v katerih je neprijavljeno delo in izkoriščanje kmetijskega dela bolj razširjeno;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo za strokovno usposabljanje za sezonske delavce na kmetijah za omejitev sorazmerno visokega tveganja nesreč ter strukturne in sezonske brezposelnosti ob sodelovanju organizacij proizvajalcev v tem procesu, tako v zvezi s pripravo načrtov usposabljanja, razširjanja in spodbud za delavce, kot tudi ukrepov za večjo ozaveščenost delavcev o njihovih pravicah, da bi zajezili njihovo morebitno izkoriščanje;

13.  poudarja, da je več kot 4,5 milijonov kmetov starih nad 65 let in da le 6 % kmetijskih gospodarstev vodijo mladi kmetje, ki nisi starejši od 35 let; ugotavlja, da imajo mladi in ženske še posebej otežen dostop do zaposlitve v ruralnem okolju, tako v kmetijstvu kot na drugih področjih, in omejene možnosti za razvoj kmetijske dejavnosti; poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito spodbujajo ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za pomoč mladim kmetom na začetku dejavnosti, in zagotovijo, da se s sredstvi za mlade kmete in podpornimi programi za ženske v ruralnem okolju zagotovijo dostojna delovna mesta s poštenimi plačami v kmetijstvu in z njim povezanih dejavnostih;

14.  opozarja na pomen močne skupne kmetijske politike, ki bo mladim kmetom pomagala, da bodo imeli bolj trden položaj na trgu, jih spodbujala, da se odločijo za ta poklic, in zagotavljala njihov dolgoročni obstanek; poudarja, da bodo naložbe v podeželsko infrastrukturo prispevale k povečanju privlačnosti podeželja, trajnostno razvijale lokalno gospodarstvo in pritegnile delavce v kmetijstvo ter preprečile odseljevanje; poziva države članice, naj sredstva Evropskega sklada za strateško naložbe (EFSI) namensko porabijo za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest v kmetijstvu, da bi spodbudili zaposlovanje na podeželju;

15.  poudarja pomen naložb v informacijske in komunikacijske tehnologije na podeželju, ki so pomembne za povezovanje podeželskih skupnosti s svetom in za osebe, ki želijo začeti lastno dejavnost, ter za tiste, ki živijo v najbolj oddaljenih podeželskih območjih;

16.  poziva k odpravi razlik med spoloma na podeželju in izboljšanju zaposlitvenega položaja žensk, na primer delovnih pogojev žensk in njihov dostop do zemljišč; ugotavlja, da je na podeželskih območjih razlika v plačilu med spoloma več kot 10 % višja kot drugje; poudarja, da so potrebni posodobljeni statistični podatki o lastništvu kmetij in zaposlenosti žensk na podeželju, da bi pridobili informacije in spodbujali vključevanje načela enakosti spolov v kmetijske in podeželske politike EU v skladu z načelom enakosti in nediskriminacije; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo enakost žensk na trgu dela in združljivost dela ter zasebnega življenja na podeželskih območjih, zlasti v zvezi s plačami ter socialnimi in pokojninskimi pravicami, spodbujanjem novih kvalifikacij in zagotavljanjem možnosti za ženske ter z odpravljanjem ovir za njihovo zaposlovanje na delovnih mestih v kmetijstvu, kot je neenak dostop do posojil, tehnične opreme in drugih pomembnih virov kot so zemljišča; poudarja, da je pomembno, da se delo v družini nikoli ne zamenjuje s prekarnim delom, in opozarja, da družinske kmetije predstavljajo 85 % vseh kmetij v Evropi in obsegajo 68 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar pomeni, da je treba vzpostaviti pravni okvir za tovrstno delo na evropski ravni, ki bo imelo svoj status, pravice in obveznosti; poudarja, da je v najbolj oddaljenih regijah iskanje rešitev za zaposlovanje, predvsem v času krčenja gospodarstva, ovirano zaradi pomanjkanja medsebojne povezanosti, in glede na pomen kmetijstva v teh regijah meni, da bi se morala pri sredstvih SKP še naprej uporabljati pozitivna diskriminacija za ozemlja s posebnimi omejitvami, priznanimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije, glede na multiplikacijski učinek teh sredstev pri spodbujanju drugih povezanih dejavnosti, kot so živilskopredelovalna industrija, turizem, ohranjanje narave, proizvodnja energije in krožno gospodarstvo, in sicer na način, ki bi dopolnil strategijo financiranja iz več skladov za zagotavljanje večje kohezije in uravnoteženega ozemeljskega razvoja;

17.  poudarja, da je treba del kohezijskih sredstev EU nameniti za prikrajšane regije, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, da bi zagotovili pravično oblikovanje, ohranitev in razvoj dostojnih delovnih pogojev in plačil v vseh regijah EU;

18.  poziva industrijo, naj izkoristi vse priložnosti, ki izhajajo iz inovacij, da bi razvili precizno kmetijstvo, ki bo dostopno vsem, in bi s tem dali priložnost invalidom, spodbujali enakost med spoloma ter razširili nabor spretnosti in zaposlitvene priložnosti v podeželskih skupnostih;

19.  poziva vse države članice, naj mladim kmetom zagotovijo dolgoročno perspektivo, da bi zaustavili upadanje poseljenosti podeželja, izvedejo celovito strategijo generacijske pomladitve in v ta namen v celoti izkoristijo vse možnosti, ki jih prinaša nova SKP za podporo mladim in novim kmetom, zlasti s pomočjo za mlade kmete v okviru prvega in drugega stebra ter spodbujanjem začetka dejavnosti novih kmetov, starejših od 40 let;

20.  poziva Komisijo, naj uresniči priporočila iz poročila Andrieu (Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju?), ki ga je Parlament sprejel 27. oktobra 2016, predvsem pa naj spodbuja in kar najbolj izkoristi vsa sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bo tako omogočila razvoj resničnega socialnega gospodarstva in cvetočega tržnega gospodarstva na podeželju;

21.  poziva Komisijo, naj izkoristi potencialne nove sinergije med EFSI in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (ESI), zlasti v okviru EKSRP in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), da bi spodbudili naložbe, namenjene izboljšanju delovnih pogojev in preprečevanju negotovih zaposlitev;

22.  poziva države članice, naj po potrebi še naprej krepijo vlogo socialnih partnerjev in organov za socialno varstvo, ter zagotovijo učinkovite instrumente, med drugim ustrezne inšpekcijske preglede in kontrole v boju proti neprijavljenemu delu, za večjo varnost in dobro počutje na delovnem mestu na podeželju, da bi tako spodbujali vključevanje vseh kmetijskih delavcev, še posebej žensk in mladih ter delavcev migrantov, tudi in predvsem v primeru sezonskega dela;

23.  poziva Komisijo, naj spodbuja, države članice pa, naj izvajajo poenostavljene upravne zahteve in zmanjšajo birokracijo v zvezi s socialnim varstvom, obdavčevanjem in zaposlovanjem, da bi postopek zaposlovanja postal manj zapleten in redundanten; hkrati poziva države članice, naj te poenostavitve izvajajo pravilno, da bi zmanjšali zapletenost in obseg predpisov;

24.  ugotavlja, da so kmetje in delavci v agroživilskem sektorju redno, večkrat in kumulativno izpostavljeni mešanicam nevarnih snovi, za katere se sumi, da povzročajo določene bolezni in morda povzročajo reproduktivne motnje in rakotvorne učinke; poleg tega ugotavlja, da je pomembno ozaveščati o tveganjih v zvezi s temi snovmi, zagotoviti usposabljanja za ravnanje z njimi, za njihovo uporabo in skladiščenje ter zmanjšati tveganje izpostavljenosti, in zagotoviti, da se ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti učinkovito izvajajo in nadzorujejo;

25.  opozarja tudi na pomen močne skupne kmetijske politike, ki bo mladim kmetom omogočila, da bodo imeli večji vpliv na trg, obenem pa bo ustvarila ugodne pogoje za njihov dolgoročni obstanek.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Michela Giuffrida, Anthea McIntyre, Susanne Melior, Sofia Ribeiro, Miguel Viegas

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Ulrike Müller

ECR

Jørn Dohrmann, Anthea McIntyre, James Nicholson

ENL

Laurenţiu Rebega

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Viorica Dăncilă, Michela Giuffrida, Susanne Melior, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

VERTS/ALE

José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

3

-

ECR

Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk

EFDD

John Stuart Agnew

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Evropska komisija, generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja; načrt upravljanja za leto 2014 (julij)


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (9.2.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi

(2016/2221(INI))

Pripravljavec mnenja: João Pimenta Lopes

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju osnutka splošnega priporočila št. 28 iz leta 2010 o temeljnih obveznostih držav podpisnic v skladu z 2. členom Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju strateških prizadevanj Evropske komisije za enakost spolov v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju strategije Sveta Evrope za enakost spolov za obdobje 2014–2017,

A.  ker je enakost med moškimi in ženskami temeljna pravica in osnovni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja na vseh področjih življenja in ker politike za zagotavljanje enakosti prispevajo k spodbujanju pametne in trajnostne rasti;

B.  ker je v resoluciji z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 postavljen splošni okvir enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu,

C.  ker se je treba odločno boriti proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi biološkega in družbenega spola;

D.  ker je biološki spol je opredeljen z biološkimi razlikami med moškimi in ženskami, družbeni pa se nanaša na družbeno oblikovane identitete, vloge in značilnosti žensk in moških ter na družbeni in kulturni pomen, ki ga v družbi pripisujemo biološkim razlikam, in ker prav družbeni spol vpliva na hierarhična razmerja med ženskami in moškimi ter na porazdelitev in pripisovanje moči in pravic, ko so moški v boljšem, ženske pa v slabšem položaju;

E.  ker je eno od prednostnih področij, ki jih je Evropska komisija opredelila v svojem dokumentu z naslovom „Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019“, tudi manjšanje razlik pri plačah, zaslužkih in pokojninah in s tem boj proti revščini med ženskami;

F.  ker je obžalovanja vredno, da ženske še posebej doživljajo diskriminacijo pri dostopanju do trga dela, delajo za precej nižje plače in predstavljajo večino zaposlenih na delovnih mestih s krajšim delovnim časom, pogosto neprostovoljno; ker se spopadajo z velikimi neenakostmi glede pokojnin, imajo bolj negotove in nestalne zaposlitvene povezave ter jih bolj ogroža revščina kot moške, pri tem pa so najbolj prizadete matere samohranilke, starejše ženske, ki živijo same, in invalidke; ker družinam s tremi ali več otroki bolj grozi revščina; ker je materinstvo nesprejemljiv razlog za diskriminacijo žensk pri dostopu do trga dela in obstanku na njem;

G.  ker je bila stopnja zaposlenosti v EU leta 2014 med 15. in 64. letom 59,6 % pri ženskah in 70,1 % pri moških; ker so te razlike pri zaposlovanju moških in žensk manjše pri višjih poklicnih kvalifikacijah; ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz leta 2016 o razliki med spoloma v zaposlenosti ocenjuje, da gospodarski stroški te razlike znašajo 370 milijard EUR ali 2,8 % BDP EU-28; ker se je stopnja zaposlenosti žensk od leta 2008 le rahlo povečala, približevanje pri zaposlovanju pa je posledica upadanja stopnje zaposlenosti pri moških(1);

H.  ker ženske na trgu dela še vedno naletijo na „stekleni strop“, kar gre deloma pripisati temu, da se nanje gleda skozi prizmo njihovih reprodukcijskih značilnosti, kar pomeni, da so njihove poklicne možnosti ovirane tudi zaradi možne nosečnosti pozneje v poklicnem življenju;

I.  ker je gospodarska kriza prizadela vso Evropsko unijo, zlasti na podeželskih območjih, kjer je stopnja brezposelnosti, revščine in odseljevanja izredno visoka, kar negativno vpliva predvsem na ženske;

J.  ker so samske ženske z otroki zelo pogosto prisiljene sprejeti netipične in negotove oblike zaposlitve, da lahko usklajujejo zasebno in poklicno življenje;

K.  ker je brezposelnost v obdobju 2008–2014 močno povečala zaradi globoke gospodarske krize, ki je vladala po vsej EU, leta 2014 pa je bila stopnja brezposelnosti med ženskami (10,4 %) še vedno višja kot pri moških (10,2 %);

L.  ker je leta 2015 s krajšim delovnim časom delalo 33 % žensk v primerjavi z 10 % moških(2), od tega pa jih je zelo veliko neprostovoljno delalo s krajšim delovnim časom;

M.  ker je bila urna postavka žensk v letu 2014 v povprečju za 16,1 % nižja od urne postavke moških; ker je tudi za ekonomski položaj žensk v gospodinjstvu značilnih veliko neenakosti: 40 % gospodinjstev samskih žensk je po dohodkih v najnižjem kvintilu v primerjavi z 18 % moških, in če sta v gospodinjstvu ženska, zaposlena s polnim delovnim časom, in moški, zaposlen s krajšim delovnim časom, ima od tega 30 % žensk dohodke v najnižjem kvintilu v primerjavi s 6 % moških v podobnem položaju;

N.  ker podatki kažejo, da so glavni razlogi, zakaj ženske zapustijo trg dela, skrb za otroke ali starejše (27 %), lastna bolezen ali delovna nezmožnost (23 %) in druge osebne ali družinske obveznosti (18 %);

O.  ker se je v obdobju 2008–2014 nekoliko povečala skupina mladih med 15. in 29. letom, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, med njimi pa so najbolj zastopane ženske (17,1 % v letu 2014), in ker je 34 % teh žensk v tem položaju zaradi družinskih obveznosti, 16,5 % pa jih je dolgotrajno brezposelnih;

P.  ker so te razmere na trgu dela in v družbi glavni vzrok razlike med spoloma v pokojninah, ki v povprečju znaša 40 %;

Q.  ker ženske še posebej prizadenejo negotove zaposlitve in različne oblike netipičnega dela in se vedno bolj spopadajo s pojavom „individualizacije delavca in poklicne poti“, ki je voda na mlin vsesplošni ofenzivi proti kolektivnim pogajanjem;

R.  ker je bistveno, da se ženskam zagotovita pravica do dela in pravica do materinstva brez kaznovanja, saj so ženske še vedno najbolj prikrajšane in diskriminirane; ker so primeri take diskriminacije pritisk delodajalcev na ženske med zaposlitvenim razgovorom, ko jih sprašujejo, ali imajo otroke in koliko so stari, da bi vplivali na njihove odločitve, in se raje odločajo za zaposlitev delavk brez otrok, ki so „bolj na voljo“, ter vse večji ekonomski pritisk in pritisk na delovnem mestu, da delavke ne bi izkoristile porodniškega dopusta;

S.  ker številni delavci, ki opravljajo prekarno delo ali so brezposelni, nimajo pravice do starševskega dopusta;

T.  ker je obžalovanja vredno, da makroekonomske in varčevalne politike EU povzročajo vse večjo revščino in neenakost, ki še posebej prizadene ženske, v južnoevropskih državah, kot so Grčija, Italija, Španija in Portugalska; ker to še poslabšuje razmere, v katerih živijo njihove družine, zlasti njihovi otroci;

U.  ker makroekonomske in varčevalne politike EU škodljivo vplivajo na prožne politike trga dela in varnost zaposlitve, imajo hude negativne posledice za delovna mesta v socialnem in javnem sektorju ter na področju oskrbe starejših, kar zelo slabo vpliva na zaposlovanje žensk; ker revščina in socialna izključenost najbolj prizadeneta ženske, zlasti matere samohranilke, migrantke ter mlajše in starejše ženske, take razmere pa prav te politike še poslabšujejo;

V.  ker je raven revščine in socialne izključenosti v EU-28 še vedno izredno visoka, leta 2015 je bilo v takem položaju 118,6 milijona ljudi (23,7 % prebivalstva), prizadete pa so zlasti ženske, in sicer več kot 62,4 milijona (24,4 % prebivalstva);

W.  ker prekarna zaposlitev poslabšuje duševno in telesno zdravje žensk, saj doživljajo petkrat več stresa, anksioznosti in depresije kot njihovi kolegi in kolegice, ki so zaposleni za nedoločen čas;

X.  ker ženske na delovnem mestu vse prepogosto doživljajo različne oblike diskriminacije na podlagi spola, celo zaposlitev na nižjih ravneh in spregledanost pri napredovanju, skupaj z verbalnim, psihološkim in fizičnim (spolnim ali drugim) nadlegovanjem in zlorabami;

Y.  ker se je s socialnimi neenakostmi ter neenakostmi med moškimi in ženskami mogoče spopasti samo s politikami, ki zagotavljajo boljšo porazdelitev bogastva ter temeljijo na ukrepih za dostojne delovne razmere, povečanju realnih plač, spodbujanju ureditve dela in zaščite delavcev, zlasti s kolektivnimi pogajanji in ureditvijo delovnega časa, ter zagotavljanju univerzalnega brezplačnega dostopa do visokokakovostnih javnih zdravstvenih in izobraževalnih storitev;

Z.  ker je pomembno oblikovati sveženj ukrepov za odpravo obstoječih ovir in zagotovitev resnično enakih možnosti za ženske in moške pri dostopu do trga dela in dostojnega dela in za opravljanje dela;

AA.  ker je pomembno preprečevati in odpravljati neprijavljeno delo in neplačano nadurno delo, ki povečujeta revščino in socialno izključenost; ker so delavke v gospodinjstvu, zlasti pa migrantke in navidezno samozaposlene delavke, najbolj ranljive in izpostavljene posebej negotovim delovnim razmeram;

1.  je zaskrbljen zaradi katastrofalnih dolgoročnih posledic varčevalnih ukrepov na krepitev gospodarske vloge žensk ter enakost spolov, saj bosta vse večja brezposelnost ter krčenje javnih storitev in prejemkov povzročila krizo na področju oskrbe in nege; poudarja, da se zaradi krčenja oskrbnih storitev, manjšanja otroškega dodatka, invalidnin in prejemkov za negovalce, zniževanja davčnih olajšav ter omejevanja zakonsko predpisanega dopusta, vključno s starševskim in očetovskim, vse neplačane storitve oskrbe običajno preložijo na ženske, ki zato ne morejo najti zaposlitve z obveznim socialnim zavarovanjem ali pa se lahko zaposlijo le za krajši delovni čas;

2.  ugotavlja, da je v boju proti revščini in neenakostim med moškimi in ženskami nujno, da se pravičneje porazdeli bogastvo, izboljša delovnopravna zakonodaja – zlasti s kolektivnimi pogajanji –, zvišajo plače ter izvaja načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti in zagotovi socialna zaščita; meni, da je treba na ravni EU ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije nujno opredeliti pojem dela enake vrednosti, da bi zagotovili upoštevanje dejavnikov, kot so delovne razmere, odgovornost, ki se preloži na delavce, ter fizične ali psihične zahteve dela; meni, da je treba nujno obravnavati vprašanje enakega plačila za delo enake vrednosti; poziva Komisijo, naj spodbuja enakost med spoloma na delovnem mestu, tudi s kampanjami za ozaveščanje o razlikah med spoloma v plačilu, o evropskem dnevu enakega plačila in o izmenjavi dobre prakse;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo, zaščitijo in rešijo problem trpinčenja na delovnem mestu, vključno z nadlegovanjem nosečih delavk ali odrivanja v slabši položaj po vrnitvi s porodniškega dopusta; poziva Komisijo in države članice, naj za oba spola zberejo podatke o razlikah v plačah in pokojninah z upoštevanjem spola, starševstva oziroma materinstva;

4.  meni, da je treba za boj proti revščini in neenakosti sprejeti odločne ukrepe proti diskriminaciji in nadlegovanju na trgu dela v povezavi s pravičnejšo porazdelitveno politiko; meni, da bi morali kot kodeks ravnanja na evropskem trgu dela uvesti cilj ničelnega spolnega nadlegovanja;

5.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo razlik med ženskami in moškimi v plačah in pokojninah ter odpravijo vse oblike predpisov in politik, ki legitimizirajo prekarne zaposlitve; poziva države članice, naj izvajajo delovno zakonodajo, ki bo spodbujala delovno ureditev, kolektivna pogajanja, socialno zaščito in višje plače, ter naj vlagajo v ustvarjanje trajnih delovnih mest ter vseživljenjsko učenje in strokovno usposabljanje, saj so to sredstva za odpravo neenakosti med spoloma; prav tako poziva države članice, naj dajo prednost oblikovanju aktivnih politik in sprejmejo pozitivne ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in njihove ekonomske neodvisnosti ter naj odpravijo razlike med ženskami in moškimi pri plačah, pri ravni, na katerih se zaposlijo, pri napredovanju, zaslužku in pokojninah;

6.  poziva države članice, naj razvijejo in okrepijo nacionalne delovne inšpekcije ter jim zagotovijo ustrezne razmere in finančne in kadrovske vire, da bodo dejansko prisotne na terenu in se bodo lahko borile proti negotovim oblikam zaposlitve, nereguliranemu delu ter diskriminaciji na delovnem mestu in pri plačah, zlasti z vidika enakosti spolov;

7.  meni, da nikakor ne bi smeli povečevati zahtev na trgu dela po prožnosti, tako da bi ženske še naprej več kot prevladovale v netipičnih oblikah zaposlitve in med delavci z negotovim zaposlitvenim statusom;

8.  opominja, da so ukrepi za večjo preglednost plač bistveni za odpravo razlik v plačah med spoloma; poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Komisije o preglednosti plač;

9.  poziva države članice, naj uvedejo zakonodajo za zaščito in okrepitev materinskih, očetovskih in starševskih pravic, ter poziva, naj se ta zaščita upošteva tudi v zaposlitveni zakonodaji; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju stališča Parlamenta pregleda veljavno direktivo o materinstvu glede na visoke standarde, ob tem pa naj po potrebi sprejme ukrepe za zagotovljena nadomestila za starševski dopust, ki naj se vedno izračunajo na podlagi polne referenčne plače, saj bo s tem zagotovljeno, da bodo ženske deležne polnega plačila in socialne zaščite za čas porodniškega dopusta, s tem pa bo obvarovana socialna in ekonomska blaginja družin ter bi spodbudili očete, da bi pogosteje izkoristili starševski dopust; poudarja, da morajo porodniški dopust spremljati učinkoviti ukrepi za varstvo pravic nosečnic, mladih in doječih mater ter mater samohranilk, kakor priporočata tudi Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija; poudarja, da bi moral celovit zakonodajni predlog o tem pravno temeljiti na enakosti med moškimi in ženskami, tako da bi bilo zagotovljeno načelo enakih možnosti ter enako obravnavanje žensk in moških pri delu;

10.  poziva države članice in Komisijo, naj preoblikujejo davčne sisteme in sisteme socialnih prejemkov, ki zagotavljajo finančne spodbude zakoncu z nižjim dohodkom, da lahko zapusti trg dela ali dela s krajšim delovnim časom, saj to utegne odvrniti očete od večje uporabe starševskega dopusta in negativno vpliva na ženske, na primer s povečevanjem razlik med spoloma v plačilu, oskrbi in pokojnini;

11.  poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo, s katero bi zagotovile vključenost žensk v sistem socialne varnosti, zaščitile delavke v obdobjih brezposelnosti in jim zagotovile pravico do pokojnine;

12.  poziva države članice, naj spoštujejo in izvajajo zakonodajo o pravicah, povezanih s porodniškim dopustom, da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imele otroke;

13.  poziva države članice, naj uveljavljajo javne politike v podporo družinam s posebnim poudarkom na zagotovitvi visokokakovostnega in brezplačnega javnega otroškega varstva, kot so jasli in vrtci, in naj okrepijo mrežo specializiranih storitev za oskrbo starejših, zlasti na domu, da bi spodbujale zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem v korist zaposlenih žensk in kot način za odpravljanje ovir, ki diskriminirajo ženske in dejansko prispevajo k umiku žensk s trga dela;

14.  poudarja, da so pomembne ustrezne sheme minimalnega dohodka, da se ohrani človekovo dostojanstvo ter odpravljata revščina in socialna izključenost, pomembne pa so tudi kot oblika socialne naložbe, ki državljanom omogoča sodelovanje v družbi, usposabljanje ali iskanje dela; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo sheme minimalnega dohodka v EU, vključno s tem, ali gospodinjstvom omogočajo izpolnitev potreb; poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi tega ocenijo način in sredstva za zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka v vseh državah članicah ter naj razmislijo o nadaljnjih ukrepih v podporo socialnemu zbliževanju po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati gospodarske in socialne razmere v posameznih državah članicah ter nacionalne prakse in tradicije;

15.  poziva evropske socialne partnerje, naj predlagajo sporazum o celovitem svežnju zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja; poziva Komisijo, naj čim prej vloži predlog za tak sveženj kot del svojega delovnega programa za leto 2017, in sicer v okviru napovedanega evropskega stebra socialnih pravic;

16.  poziva države članice, naj pripravijo zakonodajo za uvedbo preventivnih politik, kot so načrti za enakost med spoloma, s katerimi bi ukrepali zoper diskriminacijo na podlagi spola na delovnem mestu in ustvarili primerno delovno okolje za ženske in moške;

17.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo dela na črno in zlorabljanja pogodb o zaposlitvi za določen čas predvsem za ženske, da bi izboljšale položaj in zaščito najbolj ranljivih skupin, zlasti delavk v gospodinjstvu in navidezno samozaposlenih delavk; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, kot so na primer svetovalne storitve in preventivno ukrepanje zoper poklicno diskriminacijo ali vzpostavitev uradov za spremljanje zaposlovanja in regulativnih organov za zagotavljanje skladnosti s pravili o zaposlovanju, plačilu, usposabljanju, praksah na delovnem mestu in prekinitvi pogodb;

18.  priporoča državam članicam, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi mladi dostop do visokokakovostnega brezplačnega javnega izobraževanja za vse starosti, zlasti na višjih ravneh izobraževanja in usposabljanja, saj je dokazano, da je višja raven usposabljanja pomaga zmanjšati neenakosti med moškimi in ženskami;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito med vsemi oblikami družinskega dopusta ali dopusta za oskrbo, da bodo lahko zlasti delavci z nizkim dohodkom izkoristili ta dopust enako kot drugi;

20.  poudarja, da bi bilo treba migrantom in beguncem zagotoviti enake pravice ter dostop do enakih ugodnosti in storitev, kot jih imajo drugi delavci, in sicer po univerzalnem modelu, ki ne bi bil povezan s prispevki za zdravstveno zavarovanje in delovno dobo;

21.  poziva Komisijo, naj pripravi zbirko praks, ki so se v državah članicah izkazale za uspešne, nato pa jih razširja in spodbuja ter tako na delovnem mestu pomaga preprečevati diskriminacijo na podlagi spola in zaščititi pravice žensk;

22.  zato države članice in socialne partnerje poziva, naj spodbujajo dostojne delovne razmere in kakovostna delovna mesta za negovalce, vključno z dostojnim plačilom, priznanjem statusa in razvojem visokokakovostnega poklicnega usposabljanja zanje;

23.  poziva Komisijo, naj delavcem s krajšim delovnim časom, delavcem, ki jim grozi prekinitev delovnega razmerja, in delavcem z obdobji, v katerih niso delali ali so delali manjše število ur, zagotovi dejansko izenačitev z delavci s polnim delovnim časom in pravico do dostojnega pokojninskega načrta brez diskriminacije;

24.  poudarja, da vsi elementi prekarnega dela močno ogrožajo delavke z duševnimi težavami; poudarja, da so prav te delavke prevladujoča skupina med delavci z zaposlitvijo za določen čas, revnimi zaposlenimi, delavci s skrajšanim delovnim časom, prekinitvami poklicne poti in delavci v drugih oblikah negotovih pogodbenih razmerij; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo da bo evropska zakonodaja na področju zdravja in varnosti dovolj močna in učinkovita, da bodo te ranljive delavke zaščitene; poudarja, da vse vrste nadlegovanja na delovnem mestu močno poslabšajo kakovost življenja in dela, zdravje in dobro počutje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

7

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Vilija Blinkevičiūtė, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Anna Hedh, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Maria Noichl, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Michaela Šojdrová, Ángela Vallina, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Evelyn Regner, Mylène Troszczynski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Claudia Schmidt

(1)

Podatki iz poročila Eurofounda „The gender employment gap: challenges and solutions“ (Razlika v stopnji zaposlenosti med spoloma: izzivi in rešitve) (2016)

(2)

Podatki iz 6. poročila Eurofounda o delovnih razmerah v Evropi


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, João Pimenta Lopes, Marek Plura, Terry Reintke, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sophia in ‘t Veld


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

38

+

ALDE

EFDD

GUE/NGL

NI

PPE

S&D

VERTS/ALE

Enrique Calvet Chambon, Yana Toom, Sophia in 't Veld

Laura Agea

Paloma López Bermejo, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

Georges Bach, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Joachim Schuster, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog

Jean Lambert, Terry Reintke, Tatjana Ždanoka

1

-

ENF

Dominique Martin

5

0

ECR

Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo