Postopek : 2017/2036(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0233/2017

Predložena besedila :

A8-0233/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 18
CRE 04/07/2017 - 18

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0297

POROČILO     
PDF 667kWORD 73k
23.6.2017
PE 601.171v02-00 A8-0233/2017

s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani, v imenu Evropske unije

(12502/2016 – C8-0517/2016 – 2016/0298(NLE) – 2017/2036(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Elena Valenciano

PRED. SPREM.
PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani, v imenu Evropske unije

(12502/2016 – C8-0517/2016 – 2016/0298(NLE)2017/2036(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kubo leta 1988,

–  ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (12502/2016);

–  ob upoštevanju Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani (12504/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209, členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), ter členom 218(8), drugi pododstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C8-0517/2016),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega naslova V o zunanjepolitičnem delovanju Unije,

–  ob upoštevanju PDEU, zlasti naslovov od I do III in V iz njenega petega dela,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča z dne 2. decembra 1996 Sveta na podlagi člena J.2 Pogodbe o Evropski uniji o Kubi(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/2233 z dne 6. decembra 2016 o razveljavitvi Skupnega stališča 96/697/SZVP o Kubi(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev (COM(2009) 0495),

–  ob upoštevanju izjav z dosedanjih vrhov voditeljev držav ali vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, zlasti izjave z drugega vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki je potekal v Bruslju 10. in 11. junija 2015, z naslovom „Oblikovanje naše skupne prihodnosti: izgradnja uspešne družbe za naše državljane, ki bo temeljila na sožitju in trajnostnem razvoju“, na katerem je bila sprejeta politična izjava z naslovom „Partnerstvo za naslednjo generacijo“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni strategiji za partnerstvo Karibi-EU z dne 19. novembra 2012,

–  ob upoštevanju prisotnosti posebnega predstavnika za človekove pravice na skupni seji Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice Parlamenta 12. oktobra 2016, da bi pojasnil rezultate dialoga o človekovih pravicah med EU in Kubo,

–  ob upoštevanju poročil kubanskih organizacij civilne družbe,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne ... o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, zlasti z dne 17. novembra 2004(3), z dne 2. februarja 2006 o politiki EU do Kube(4), z dne 21. junija 2007 o Kubi(5) in z dne 11. marca 2010 o položaju političnih zapornikov in zapornikov vesti na Kubi(6),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0233/2017),

A.  ker so med Evropo in Kubo globoke zgodovinske, gospodarske in kulturne vezi;

B.  ker je spekter odnosov med EU in državami Latinske Amerike in Karibov širok in raznolik;

C.  ker ima EU vzpostavljene odnose s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC); ker ta skupnost pozdravlja možnost razširitve odnosov med EU in Kubo;

D.  ker je bila Kuba edina država Latinske Amerike in Karibov, s katero EU ni podpisala še nobenega sporazuma; ker je 20 njenih držav članic podpisalo različne vrste dvostranskih sporazumov in vzdržujejo dobre odnose z otokom;

E.  ker je bilo Skupno stališče 96/697/SZVP razveljavljeno s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/2233 z dne 6. decembra 2016;

F.  ker je bil leta 2008 ponovno vzpostavljen dialog na visoki ravni med EU in Kubo in se je nadaljevalo dvostransko razvojno sodelovanje; ker je Svet leta 2010 sprožil razpravo o prihodnosti odnosov med EU in Kubo ter februarja 2014 sprejel pogajalske smernice, nato pa so se aprila 2014 začela uradna pogajanja o sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju, ki so se zaključila 11. marca 2016;

G.  ker sporazum o političnem dialogu in sodelovanju določa splošna načela in cilje za odnose med EU in Kubo, vključno s tremi glavnimi poglavji o političnem dialogu, sodelovanju in dialogu o sektorski politiki ter trgovini in trgovinskem sodelovanju;

H.  ker so človekove pravice vključene v poglavji o političnem dialogu in o sodelovanju; ker s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju obe strani znova potrjujeta, da spoštujeta univerzalne človekove pravice, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah; ker obe strani s tem sporazumom znova potrjujeta, da sta zavezani krepitvi učinkovitega multilateralizma in vloge Združenih narodov ter vsem načelom in ciljem Ustanovne listine Združenih narodov; ker bi moralo zunanje delovanje Unije v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji voditi načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic – vključno s civilnimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami – in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanja Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava; ker bi se morali v tem smislu s tem sporazumom prizadevati za spoštovanje človekovih pravic ter zaščito demokracije in pravne države;

I.  ker sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključuje t. i. klavzulo o človekovih pravicah, ki je standardni bistveni element mednarodnih sporazumov EU in omogoča začasno prekinitev sporazuma v primeru kršitve določb o človekovih pravicah;

J.  ker sta se v poglavju o sodelovanju obe strani strinjali o širokih področjih in načinih sodelovanja, tudi o vprašanjih, kot so človekove pravice, upravljanje, pravosodje in civilna družba;

K.  ker je Kuba pripravljena sprejeti sodelovanje z EU v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); ker so ključni cilji tega instrumenta podpiranje, razvijanje in utrditev demokracije v tretjih državah ter krepitev spoštovanja in upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju obe strani priznavata, da demokracija temelji na svobodno izraženi volji ljudi pri določanju svojih lastnih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih sistemov ter njihovi polni udeležbi v vseh vidikih življenja.

L.  ker je bil dialog o človekovih pravicah med EU in Kubo, ki ga vodi posebni predstavnik EU za človekove pravice, vzpostavljen leta 2015; ker stanje na področju človekovih pravic še vzbuja skrb;

M.  ker so vprašanja, o katerih je tekla razprava na drugem srečanju v okviru dialoga o človekovih pravicah, ki je potekalo na Kubi junija 2016 in na katerem so sodelovala resorna ministrstva in agencije, vključevala svobodo združevanja in vprašanja človekovih pravic v večstranskem okviru, kot je smrtna kazen; ker je bilo 22. maja 2017 v Bruslju tretje srečanje v okviru dialoga o človekovih pravicah;

N.  ker je Evropski parlament kubanskim aktivistom že trikrat podelil nagrado Saharova za svobodo misli (Oswaldu Payáji leta 2002, Damam v belem leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010);

O.  ker je EU postala največja tuja vlagateljica na Kubi ter njena glavna izvozna in splošna trgovinska partnerica, pri čemer sta se skupno trgovanje in izvoz EU na Kubo med letoma 2009 in 2015 podvojila;

P.  ker je eno poglavje sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju namenjeno načelom mednarodne trgovine in obravnava sodelovanje na področju carine, trgovinske olajšave in diverzifikacijo, tehnične standarde in predpise, trajnostno trgovino ter spodbujanje stabilnega, preglednega in nediskriminatornega poslovanja ter režima za naložbe; ker bi liberalizacija trgovine, gospodarske in finančne naložbe, tehnološke inovacije in splošne svoboščine trga temu otoku omogočile, da posodobi svoje gospodarstvo;

Q.  ker je bil na Kubi leta 2011 po javni razpravi sprejet predlog reforme in posodobitve, in sicer v okviru dokumenta o usmeritvah gospodarske in socialne politike;

R.  ker sta se leta 2016 na Kubi začeli dve novi javni razpravi o zasnovi gospodarskega in socialnega modela ter nacionalnem načrtu gospodarskega in socialnega razvoja do leta 2030: nacionalna vizija, glavna področja in strateški sektorji;

S.  ker sta se EU in Kuba dogovorili, da bosta vidik enakosti spolov vključili v vsa področja medsebojnega sodelovanja in posvetili posebno pozornost preprečevanju vseh oblik nasilja proti ženskam ter boju proti njim;

T.  ker je Kuba podpisnica 11 od 18 konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah, od katerih jih je 8 ratificirala; Ker Kuba ni ratificirala Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

U.  ker je Kuba ratificirala vseh osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

V.  ker je kubanska nacionalna skupščina od leta 1977 članica svetovne Medparlamentarne unije;

W.  ker je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 26 resolucij zapored, v katerih je pozivala k odpravi embarga ZDA proti Kubi, in ker je bila oktobra 2016 takšna resolucija prvič sprejeta soglasno;

X.  ker omenjeni embargo za Kubo ter zakoni Združenih držav Amerike, ki so za državo veljali več kot 50 let in vsebujejo elemente ekstrateritorialnosti, kot je Helms-Burtonov zakon, še naprej veljajo kljub normalizaciji odnosov med državama; ker ovirajo gospodarski razvoj otoka in povzročajo zanj velike gospodarske izgube, vplivajo pa tudi na dejavnosti evropskih podjetij na Kubi;

Y.  ker je Kuba igrala pomembno in konstruktivno vlogo mediatorja pri reševanju sporov med državami in znotraj njih, podobno kot je bilo pred kratkim pri pogajanjih in sklenitvi mirovnega sporazuma med vlado Kolumbije in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC);

1.  pozdravlja podpis sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo 12. decembra 2016 v Bruslju ter ugotavlja, da gre za instrument, ki bo zagotovil nov okvir za odnose med EU in Kubo, hkrati pa varoval interese EU in presegel skupno stališče iz leta 1996; poudarja, da je uspeh sporazuma odvisen od njegovega izvajanja in spoštovanja;

2.  ugotavlja, da imajo odnosi med EU in Kubo velik strateški pomen;

3.  poudarja, da so struktura, vsebina in dinamika sporazuma v skladu z načeli in vrednotami, ki so jih institucije EU določile za zunanjepolitične odnose;

4.  poudarja, da se je Svet EU dogovoril za vzpostavitev novega okvira za odnose s Kubo in se odločil tudi, da bo začel pogajanja ter jih v zelo kratkem času uspešno končal;

5.  poudarja zavezo, ki jo Kuba z EU sprejema, in odgovornost obeh strani za izpolnitev določb sporazuma, tudi s političnim dialogom;

6.  opozarja, da bo sporazum o političnem dialogu in sodelovanju kot prvi sporazum med EU in Kubo pomenil preobrat v dvostranskih odnosih med stranema; pozdravlja, da sta se obe strani strinjali, da bosta ta odnos gradili strukturirano ter vzajemno sprejeli načrt in obveznosti, zavezujoče za obe podpisnici;

7.  poudarja, da sta pomembni vključitev poglavja o političnem dialogu in vzpostavitev institucionaliziranega dialoga med EU in Kubo o človekovih pravicah; poziva EU, naj v tem dialogu ves čas podpira stališča Parlamenta do demokracije, univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja, združevanja in političnega povezovanja in svoboda obveščanja v vseh njenih oblikah, ter njegovo „politiko podpiranja zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu“; obe strani spodbuja, naj v tem dialogu vzpostavita jamstva za delo zagovornikov človekovih pravic in aktivno udeležbo celotne civilne družbe ter političnih akterjev opozicije brez omejitev;

8.  poudarja pomen dialoga o človekovih pravicah med EU in Kubo in pozdravlja, da se je začel še pred zaključkom pogajanj o sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju; ponavlja, da cilji politike EU v zvezi s Kubo vključujejo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter omogočanje posodobitve gospodarstva in družbe, da bi se izboljšal življenjski standard kubanskega prebivalstva;

9.  ugotavlja, da si Kuba prizadeva vključiti v svoj pravni red temeljna načela Združenih narodov na področju človekovih pravic in pravic delavcev, ter jo poziva, naj ratificira še preostale konvencije Združenih narodov s področja človekovih pravic, in sicer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter izbirni protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; je seznanjen z delom kubanskega nacionalnega centra za spolno vzgojo; poziva kubansko vlado, naj si še naprej prizadeva za odpravo vseh oblik diskriminacije in marginalizacije skupnosti LGBT;

10.  poziva kubansko vlado, naj svojo politiko o človekovih pravicah uskladi z mednarodnimi standardi iz listin, izjav in mednarodnih instrumentov, katerih podpisnica je Kuba; vztraja, da se s preganjanjem in odvzemom prostosti oporečnikom zaradi njihovih idealov in mirnih političnih dejavnosti kršijo določbe iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zato poziva k izpustitvi vseh oseb, ki so zaradi teh okoliščin v zaporu;

11.  opozarja, da sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključuje določbo o začasni prekinitvi sporazuma v primeru kršenja določb o človekovih pravicah; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj poskrbita za redno izmenjavo s Parlamentom o izvajanju tega sporazuma, izpolnjevanju vzajemnih obveznosti, ki jih sporazum vsebuje, zlasti pa izvrševanju vseh določb človekovih in okoljskih pravic ter pravic delavce, omenjenih v tej resoluciji; poziva ESZD, naj si pri izvajanju sporazuma prizadeva zlasti prek delegacije EU čim bolj natančno spremljati razmere na področju človekovih in temeljnih pravic v Kubi ter o tem poroča Parlamentu;

12.  poudarja, da bi moral sporazum o političnem dialogu in sodelovanju prispevati k izboljšanju življenjskih pogojev in socialnih pravic državljanov Kube, in potrjuje, da si je pomembno sistematično prizadevati za spodbujanje vrednot demokracije in človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, združevanja in zbiranja;

13.  pozdravlja izrecne navedbe v sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju, da je civilna družba akter sodelovanja; izraža globoko solidarnost s prebivalstvom Kube in napredkom v smeri demokracije ter spoštovanja in spodbujanja temeljnih svoboščin; spodbuja obe pogodbeni strani, naj spodbujata aktivno vlogo kubanske civilne družbe v fazi izvajanja sporazuma;

14.  želi spomniti, da ima kubanska civilna družba pomembno vlogo pri gospodarskem in demokratičnem razvoju države; poudarja, da mora imeti civilna družba vodilno vlogo na vseh področjih tega sporazuma, vključno s tistimi, ki se nanašajo na razvojno pomoč; želi spomniti, da je Parlament kubansko civilno družbo za njeno vlogo pri spodbujenem uveljavljanju človekovih pravic in demokracije na Kubi podprl z nagrado Saharova;

15.  znova spominja, da je internetna povezljivost na Kubi med najslabšimi na svetu ter da je dostop do interneta izredno drag, vsebina pa ostaja omejena; pozdravlja, da več Kubancev dobiva dostop do interneta, a hkrati meni, da bi morala vlada sprejeti dodatne ukrepe za spodbujanje necenzuriranega dostopa in izboljšanje digitalnih pravic prebivalstva;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v primernih časovnih obdobjih in v skladu s sistemom usklajevanja, predvidenem v sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju, obvešča Parlament o tem, kako se sporazum razvija in izvaja;

17.  je seznanjen s procesom normalizacije odnosov med Kubo in Združenimi državami Amerike, v okviru katerega sta državi leta 2015 ponovno vzpostavili diplomatske odnose, in spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem;

18.  poziva k odpravi gospodarske blokade Združenih držav Amerike na otoku kot tudi zakonov in enostranskih ukrepov, ki jo spremljajo, zlasti tistih, ki imajo zunajteritorialne učinke, saj omejujejo običajno gospodarsko dejavnost Kube in močno vpliva na kubansko prebivalstvo; obsoja uvedbo zunajteritorialnih sankcij proti evropskim podjetjem zaradi trgovanja s Kubo; poudarja, da se proces normalizacije odnosov ne more nadaljevati, dokler se ne odpravi gospodarska, trgovinska in finančna blokada, kot že od leta 1992 zahteva Generalna skupščina Združenih narodov;

19.  priznava, da lahko sporazum o političnem dialogu in sodelovanju prispeva k postopkom reforme, prilagajanja in posodabljanja, ki so na Kubi že predlagani, zlasti kar zadeva diverzifikacijo mednarodnih partneric Kube ter vzpostavitev splošnega okvira za politični in gospodarski razvoj; poudarja, da bi tesnejši politični in gospodarski odnosi s Kubo lahko pripomogli k spodbujanju političnih reform v tej državi v skladu z željami njenih prebivalcev; poziva evropske institucije in države članice, naj pomagajo pri gospodarskem in političnem prehodu na Kubi ter spodbujajo razvoj v smeri vzpostavitve demokratičnih in volilnih standardov, pri katerih bodo spoštovane temeljne pravice vseh državljanov; podpira uporabo različnih instrumentov zunanje politike EU, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, za okrepitev dialoga EU s kubansko civilno družbo in tistimi, ki podpirajo miren prehod na Kubi;

20.  ugotavlja, da sporazum o političnem dialogu in sodelovanju kot prvi sporazum med EU in Kubo uvaja nov pravni okvir za odnose in zajema poglavje o trgovini in trgovinskem sodelovanju, katerega cilj je vzpostaviti bolj predvidljivo in pregledno okolje za lokalne in evropske gospodarske akterje;

21.  poudarja, da del sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki se nanaša na trgovino in trgovinsko sodelovanje, ne določa trgovinskih preferencialov za Kubo; opozarja, da ta del zajema carinsko sodelovanje, olajševanje trgovine, intelektualno lastnino, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, tehnične ovire za trgovino, tradicionalno in ročno izdelano blago, trgovino in trajnostni razvoj, sodelovanje na področju trgovinske zaščite, pravila o poreklu in naložbe;

22.  ugotavlja, da je sporazum o političnem dialogu in sodelovanju platforma za širitev dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosov ter vzpostavitev konvencionalnih temeljev za trgovinske in gospodarske odnose med EU in Kubo;

23.  podpira dolgotrajno prakso, ki jo je na zaslišanju 29. septembra 2014 potrdila tudi komisarka Cecilia Malmström, po kateri se trgovinske in naložbene določbe politično pomembnih sporazumov ne začnejo začasno uporabljati, dokler jih ne odobri Parlament; poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj nadaljujejo to prakso in jo razširijo na vse mednarodne sporazume, povezane z zunanjim delovanjem EU, kadar se, kot v primeru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, nanašajo na trgovinske vidike;

24.  meni, da bo sporazum spodbujal dialog in gospodarsko sodelovanje, omogočil predvidljivo in pregledno poslovno okolje ter razvoj trdnejšega in stabilnejšega prihodnjega okvira, s katerim bo zagotovljeno, da bodo lahko Kubanci – skupaj s podjetji in posamezniki iz EU – sodelovali pri naložbah;

25.  prav tako poziva evropske družbe, ki delujejo na Kubi, zlasti tiste, ki prejemajo kredite ali javno finančno pomoč, naj uveljavljajo enake delavske in etične standarde kot v državah izvora;

26.  pozdravlja dejstvo, da je Kuba ratificirala vseh osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in poziva k zavezam glede hitrega začetka njihovega izvajanja; odločno poziva Kubo in vse države, s katerimi je država sklenila sporazume oziroma se o njih še pogaja, naj ratificirajo in upoštevajo predpise Mednarodne organizacije dela in agende za dostojno delo ter prepovedo vse oblike izkoriščanja delavcev; ugotavlja, da so na nekaterih področjih pod vprašajem socialne in delavske pravice, na primer pri praksi zaposlovanja v državnih kubanskih podjetjih in praksi zaseganja plačil v sektorju turizma; v zvezi s tem poudarja, da morajo za vse delavce veljati osrednje delavske pravice in ustrezno socialno varstvo v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela, in poziva obe strani, naj si v skladu s členom 38 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju prizadevata za to;

27.  ugotavlja, da je EU največja izvozna partnerica in druga največja trgovinska partnerica Kube, pa tudi njena največja tuja vlagateljica; poudarja, da zunanja trgovinska politika EU ne določa trgovinskih preferencialov za Kubo in da veljajo tarifne stopnje EU, kakor je sporočila Svetovna trgovinska organizacija; opozarja, da je Kuba zaradi reforme Splošne sheme preferencialov EU (GSP) januarja 2014 izgubila trgovinske preferenciale za izvoz v EU, saj je dosegla kategorijo države z višjim srednjim dohodkom ter ni več izpolnjevala meril upravičenosti; prav tako poudarja, da trgovina še vedno predstavlja le zmeren delež gospodarstva Kube, saj izvoz in uvoz skupaj znašata 26,4 % BDP;

28.  predlaga, da se raziščejo možnosti, s katerimi bi bilo mogoče Kubo v prihodnje vključiti v sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in državami Cariforuma, ki vsebuje številna posebna in koristna poglavja o trgovinskem sodelovanju in bi Kubi omogočil nadaljnje regionalno povezovanje;

29.  ugotavlja, da je Kuba članica Svetovne trgovinske organizacije, zato poudarja, da je treba spoštovati njena temeljna načela, kot so olajševanje trgovine, sporazumi o trgovinskih ovirah, sanitarni in fitosanitarni ukrepi ter instrumenti trgovinske zaščite;

30.  poziva Kubo, naj ratificira sporazum STO o olajševanju trgovine, ki je začel veljati februarja 2017; pozdravlja, da je bil v državi ustanovljen odbor za olajševanje trgovine in v zvezi s tem poziva Komisijo in ESZD, naj mu zagotavljata tehnično podporo;

31.  poudarja, da je carinsko sodelovanje pomembno področje, ki bi ga bilo treba razviti, da bi bilo mogoče obravnavati pomembne izzive, kot so med drugim varnost meja, javno zdravje, zaščita geografskih označb, boj proti ponarejanju blaga ter boj proti terorizmu; poziva Komisijo in ESZD, naj zagotovita tehnično in finančno pomoč ter z vzajemnim soglasjem vzpostavita dvostranske instrumente, s katerimi bi Kubi pomagala pri izvajanju ukrepov za olajševanje trgovine in informacijskih storitev;

32.  poudarja, da je treba izvoz iz Kube diverzificirati, tako da ne bo zajemal zgolj tradicionalnih proizvodov, in poziva Komisijo, naj ustanovi priložnostne trgovinske pisarne, ki bi omogočale izmenjavo primerov najboljše prakse ter kubanskim izvoznikom posredovale znanje, s katerim bi izboljšali dostop blaga na trg EU;

33.  pozdravlja vlogo Svetovne carinske organizacije pri zagotavljanju strateške podpore kubanskim Aduanas General de la República (AGR) v sklopu programa Mercator, da bi bilo mogoče oceniti pripravljenost na začetek izvajanja sporazuma STO o olajševanju trgovine; poudarja, kako pomembno je, da so ADR proaktivni pri izvajanju tega sporazuma, in poziva Komisijo, naj pomaga Kubi pri tem procesu;

34.  je seznanjen z ukrepi, ki so jih kubanski organi sprejeli, da bi spodbudili svobodno podjetništvo in gospodarsko liberalizacijo; poudarja, kako pomembno je postopno krepiti zasebni sektor; poudarja, da bodo za močno okrepitev tujih naložb za izboljšanje fizične in tehnološke infrastrukture države in izgradnjo konkurenčnega kubanskega proizvodnega sistema potrebni nadaljnji gospodarski in finančni ukrepi ter predpisi, ki bodo državi zagotavljali pravno varnost, tudi z neodvisnimi, preglednimi in nepristranskimi institucijami, in gospodarsko stabilnost; poudarja, da lahko Kuba gradi na izkušnjah, ki jih imajo države članice EU na tem področju;

35.  poziva k vključitvi Kube kot države upravičenke v okviru zunanjega mandata EIB, če bo izpolnila zahteve, ki jih določi EIB;

36.  pozdravlja, da so bile v sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključene določbe za trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj na Kubi, zlasti zaveza o prizadevanjih za uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj; poziva strani, naj po ratifikaciji sporazuma hitro vzpostavita poseben dialog o izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

37.  želi spomniti, da so bili diplomatski odnosi med EU in Kubo vzpostavljeni leta 1988, da je Kuba od leta 1984 upravičena do razvojne oziroma humanitarne pomoči EU in da trenutno v okviru uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje od EU prejema pomoč v višini 50 milijonov EUR za obdobje 2014–2020;

38.  opozarja, da bo sporazum olajšal vključevanje Kube v programe EU in okrepil izvajanje večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020, da se spodbudi strategija gospodarske in socialne posodobitve, ki jo je sprejela kubanska vlada;

39.  je zaskrbljen, ker bi Kubi, ki jo je odbor za razvojno pomoč pri OECD uvrstil med „države z višjim srednjim dohodkom“, v okviru uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje razvojno pomoč lahko postopno ukinili; meni, da dejstvo, da gre za otoško državo v razvoju, v kateri se že tako težke ekonomske razmere zaradi enostranskih prisilnih ukrepov še zaostrujejo, upravičuje sprejetje ukrepov, na osnovi katerih bo Kuba lahko še naprej prejemala pomoč EU, meni pa tudi, da bi bilo treba to pri prihodnji vmesni oceni uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje še posebej upoštevati;

40.  podpira, da sta obe strani ponovno potrdili, da morajo vse razvite države za uradno razvojno pomoč nameniti 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka, gospodarstva v vzponu in države z višjim srednjim dohodkom pa si morajo zastaviti cilje za povečanje svojega prispevka k mednarodnemu javnemu financiranju;

41.  pozdravlja spodbujanje enakosti spolov v okviru vseh ustreznih področij sodelovanja, vključno s trajnostnim razvojem;

42.  priznava in pozdravlja pomembno vlogo, ki jo ima Kuba pri sodelovanju jug-jug, njeno zavezanost in mednarodno solidarnost, ki se kažeta v obliki prispevkov za humanitarno pomoč, zlasti v zdravstvu in izobraževanju;

43.  ugotavlja, da je sporazum za Kubo priložnost, da se bolj vključi v programe EU in dobi boljši dostop do njih, vključno s programom Obzorje 2020, okvirnim programom za raziskave in inovacije ter programom Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport, kar bi lahko spodbudilo tesnejše akademske in medosebne izmenjave;

44.  ugotavlja, da bo sporazum o političnem dialogu in sodelovanju tudi instrument za spodbujanje skupnih rešitev za svetovne izzive, kot so migracije, boj proti terorizmu in podnebne spremembe, na večstranskih forumih;

45.  potrjuje svojo odločitev, da bo na Kubo poslal uradno delegacijo Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta; poziva kubanske oblasti, naj delegacijam EP dovolijo, da vstopajo v državo in dostopajo do svojih sogovornikov;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kube.

(1)

UL L 322, 12.12.1996, str. 1.

(2)

UL L 337 I, 13.12.2016, str. 41.

(3)

UL C 201, 18.8.2005, str. 83.

(4)

UL C 288 E, 25.11.2006, str. 81.

(5)

UL C 146 E , 12.6.2008, str. 377.

(6)

UL C 349 E, 22.12.2010, str. 82.


MNENJE Odbora za razvoj (31.5.2017)

za Odbor za zunanje zadeve

s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani

(2017/2036(INI))

Pripravljavec mnenja: Frank Engel

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da so bile v Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključene določbe za trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj na Kubi, zlasti zaveza o prizadevanjih za uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj; poziva strani, naj po ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju hitro vzpostavita poseben dialog o izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

2.  želi spomniti, da so bili diplomatski odnosi med EU in Kubo vzpostavljeni leta 1988, da je Kuba od leta 1984 upravičena do razvojne oziroma humanitarne pomoči EU in da trenutno v okviru uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje od EU prejema pomoč v višini 50 milijonov EUR;

3.  je zaskrbljen, ker bi Kubi, ki jo je odbor za razvojno pomoč pri OECD uvrstil med „države z višjim srednjim dohodkom“, v okviru uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje razvojno pomoč lahko postopno ukinili; meni, da dejstvo, da gre za otoško državo v razvoju, v kateri se že tako težke ekonomske razmere zaradi enostranskih prisilnih ukrepov še zaostrujejo, upravičuje sprejetje ukrepov, na osnovi katerih bo Kuba lahko še naprej prejemala pomoč EU, meni pa tudi, da bi bilo treba to pri prihodnji vmesni oceni uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje še posebej upoštevati;

4.  poudarja, da je bil gospodarski, trgovinski in finančni embargo, ki so ga proti Kubi uvedle ZDA, po navedbah OZN ena glavnih ovir za gospodarski in socialni razvoj države in to velja še danes, zlasti na primer na področju storitev, zdravstva, izobraževanja, prehrane in socialnega varstva;

5.  podpira, da sta obe strani ponovno potrdili, da morajo vse razvite države za uradno razvojno pomoč nameniti 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka, gospodarstva v vzponu in države z višjim srednjim dohodkom pa si morajo zastaviti cilje za povečanje svojega prispevka k mednarodnemu javnemu financiranju;

6.  želi spomniti, da razvojna politika, ki temelji na pravu, spoštovanju demokratičnih vrednot, človekovih in temeljnih pravic, svobodi izražanja in dobrem upravljanju, tvori enega od stebrov zunanjega delovanja EU in da mora to biti jasno razvidno iz izvajanja tega sporazuma;

7.  priznava in pozdravlja pomembno vlogo, ki jo ima Kuba pri sodelovanju jug-jug, njeno zavezanost in mednarodno solidarnost, ki se kažeta v obliki prispevkov za humanitarno pomoč, zlasti v zdravstvu in izobraževanju;

8.  pozdravlja spodbujanje enakosti spolov v okviru vseh ustreznih področij sodelovanja, vključno s trajnostnim razvojem;

9.  podpira, da se pozornost namenja večji vključenosti civilne družbe v oblikovanje in izvajanje ustreznih dejavnosti razvojnega sodelovanja, tudi s krepitvijo njene zmogljivosti;

10.  meni, da ima lahko EU prek tega sporazuma in drugih oblik sodelovanja poglavitno vlogo pri nadaljnjem gospodarskem, demokratičnem in socialnem razvoju Kube, in sicer z opiranjem na lastne izkušnje pri prehodu na trajnostno in socialno tržno gospodarstvo, razvoju obnovljivih virov energije, oblikovanju vključujočih sistemov socialne zaščite, podpiranju kmetijskega sektorja in preprečevanju naravnih nesreč;

11.  upa, da bo ta sporazum krepil vključujočo vlogo lokalnega zasebnega sektorja, kubanskih podjetnikov in različnih delov civilne družbe ter da bo prispeval k razvoju gospodarstva in razcvetu močne in neodvisne civilne družbe;

12.  opozarja na pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) kot instrumenta za krepitev človekovih pravic ter temeljnih pravic ter svoboščin v civilni družbi; meni, da je treba ta instrument glede na razmere na področju človekovih pravic v državi okrepiti, da bi dosegli cilje, določene v sporazumu;

13.  želi spomniti, da ima kubanska civilna družba pomembno vlogo pri gospodarskem in demokratičnem razvoju države; poudarja, da mora imeti civilna družba vodilno vlogo na vseh področjih tega sporazuma, vključno s tistimi, ki se nanašajo na razvojno pomoč; želi spomniti, da je Parlament kubansko civilno družbo za njeno vlogo pri spodbujenem uveljavljanju človekovih pravic in demokracije na Kubi podprl z nagrado Saharova.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou)), Arne Lietz, Linda McAvan, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Ádám Kósa, Cécile Kashetu Kyenge, Judith Sargentini

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Paavo Väyrynen

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Teoharus (Eleni Theocharous))

EFDD

Ignazio Corrao

PPE

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Željana Zovko,

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Linda McAvan, Vincent Peillon, Elly Schlein

Verts/ALE

Maria Heubuch, Judith Sargentini

0

-

 

 

2

0

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou)), Lola Sánchez Caldentey

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (31.5.2017)

za Odbor za zunanje zadeve

s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani

(2017/2036(INI))

Pripravljavec mnenja: Reimer Böge

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da so Kuba ter EU in njenih 28 držav članic podpisale sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, tudi na področju dvostranske trgovine, s čimer so na novo začrtale odnose med EU in Kubo; ugotavlja, da sporazum o političnem dialogu in sodelovanju kot prvi sporazum med EU in Kubo uvaja nov pravni okvir za odnose in zajema poglavje o trgovini in trgovinskem sodelovanju, katerega cilj je vzpostaviti bolj predvidljivo in pregledno okolje za lokalne in evropske gospodarske akterje; poudarja, da lahko sporazum prinese nove možnosti in zaveze za obe podpisnici, tudi na področju dvostranske trgovine; poudarja, da je 22 držav članic kljub veljavnosti skupnega stališča iz decembra 1996 podpisalo dvostranske sporazume s Kubo;

2.  poudarja, da je bil sporazum o političnem dialogu in sodelovanju sicer podpisan decembra 2016, vendar se bo začel začasno izvajati šele po odobritvi v Evropskem parlamentu; podpira dolgotrajno prakso, ki jo je na zaslišanju 29. septembra 2014 potrdila tudi komisarka Cecilia Malmström, po kateri se trgovinske in naložbene določbe politično pomembnih sporazumov ne začnejo začasno uporabljati, dokler jih ne odobri Evropski parlament; poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj nadaljujejo to prakso in jo razširijo na vse mednarodne sporazume, povezane z zunanjim delovanjem EU, kadar se, enako kot v primeru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, nanašajo na trgovinske vidike;

3.  poudarja, da je opaziti nedoslednosti med kubansko ustavo in načeli v členu 1 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju;

4.  ugotavlja, da je EU največja izvozna partnerica in druga največja trgovinska partnerica Kube, pa tudi njena največja tuja vlagateljica; poudarja, da zunanja trgovinska politika EU ne določa trgovinskih preferencialov za Kubo in da veljajo tarifne stopnje EU, kakor je sporočila Svetovna trgovinska organizacija; opozarja, da je Kuba zaradi reforme Splošne sheme preferencialov EU (GSP) januarja 2014 izgubila trgovinske preferenciale za izvoz v EU, saj je dosegla kategorijo države z višjim srednjim dohodkom ter ni več izpolnjevala meril upravičenosti; prav tako poudarja, da trgovina še vedno predstavlja le zmeren delež gospodarstva Kube, saj izvoz in uvoz skupaj znašata 26,4 % BDP;

5.  poudarja, da del sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki se nanaša na trgovino in trgovinsko sodelovanje, ne določa trgovinskih preferencialov za Kubo; opozarja, da ta del zajema carinsko sodelovanje, olajševanje trgovine, intelektualno lastnino, ukrepe v zvezi s sistemi socialne varnosti, tehnične ovire za trgovino, tradicionalno in ročno izdelano blago, trgovino in trajnostni razvoj, sodelovanje na področju trgovinske zaščite, pravila o poreklu in naložbe;

6.  predlaga, da se raziščejo možnosti, s katerimi bi bilo mogoče v prihodnje Kubo vključiti v sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in državami Cariforuma, ki vsebuje številna posebna in koristna poglavja o trgovinskem sodelovanju in bi Kubi omogočil nadaljnje regionalno povezovanje;

7.  ugotavlja, da je Kuba članica Svetovne trgovinske organizacije, zato poudarja, da je treba spoštovati njena temeljna načela, kot so olajševanje trgovine, sporazumi o trgovinskih ovirah, sanitarni in fitosanitarni ukrepi ter instrumenti trgovinske zaščite;

8.  poziva Kubo, naj ratificira Sporazum STO o olajševanju trgovine, ki je začel veljati februarja 2017; pozdravlja, da je bil v državi ustanovljen odbor za olajševanje trgovine in v zvezi s tem poziva Komisijo in ESZD, naj mu zagotavljata tehnično podporo;

9.  poudarja, da je carinsko sodelovanje pomembno področje, ki bi ga bilo treba razviti, da bi bilo mogoče obravnavati pomembne izzive, kot so med drugim varnost meja, javno zdravje, zaščita geografskih označb, boj proti ponarejanju blaga ter boj proti terorizmu; poziva Komisijo in ESZD, naj zagotovita tehnično in finančno pomoč ter z vzajemnim soglasjem vzpostavita dvostranske instrumente, s katerimi bi Kubi pomagala pri izvajanju ukrepov za olajševanje trgovine in informacijskih storitev;

10.  poudarja, da se je sodelovanje med EU in Kubo obnovilo v letu 2008 in poteka v skladu z instrumentom za financiranje razvojnega sodelovanja; ugotavlja, da je bila finančna pomoč EU že dodeljena sektorjem, uvrščenim med nacionalne prednostne naloge, na primer podpori trajnostni gospodarski in družbeni posodobitvi in drugim podpornim ukrepom; ugotavlja, da Kuba sodeluje tudi v regionalnih programih, kot je AL-INVEST, ki spodbuja internacionalizacijo malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj poroča o tekočih projektih in v vseh fazah postopka posreduje ustrezne informacije Parlamentu;

11.  poudarja, da je treba storiti še veliko za izboljšanje poslovnega okolja, s katerim bi bilo mogoče spodbujati vključujočo rast in blaginjo v vsej državi ter izboljšati trgovinske in naložbene odnose v tujini; poudarja, da enako velja za posodobitev gospodarskega sistema Kube na podlagi odločitev njenih državljanov, pri čemer bi bilo treba upoštevati liberalizacijo trgovine, na primer v zvezi z infrastrukturo in kmetijsko-živilsko industrijo, neposredne tuje naložbe, denimo v sektorju turizma, pravno priznavanje in gotovost za zasebne in javne akterje, oblikovanje prostora za ustanovitev in delovanje povsem neodvisnih podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, diverzifikacijo izvoza, ekonomske in finančne naložbe in transakcije, tehnološke inovacije, zaposlovanje v zasebnem sektorju in splošne tržne svoboščine, obenem pa zagotoviti visoke delovne, socialne in okoljske standarde ter standarde na področju človekovih pravic; poudarja, da bi moralo to državi omogočiti, da bi odpravila omejitve pri zagotavljanju blaga in storitev ter se začela postopoma pomikati v smeri svobodnih socialnih prostorov, sožitja, tehnologije in komunikacij; poudarja, kako pomembno je izboljšati pravice zasebne lastnine, da bi olajšali zasebne pobude, kot je cuentapropistas, saj koristijo gospodarstvu države; prav tako poudarja, kako pomembno je podpirati mala in srednja podjetja; poziva, naj pododbori za sodelovanje, ki bodo ustanovljeni, analizirajo ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, Komisijo in ESZD pa poziva, naj redno obveščata Parlament o vseh pobudah in napredku v zvezi s tem;

12.  je seznanjen z ukrepi, ki so jih kubanske oblasti sprejele v zadnjih mesecih, in ugotavlja, da so s sprejetjem smernic o gospodarski in socialni politiki avgusta 2011 začele v splošnem spodbujati svobodno podjetništvo in gospodarsko liberalizacijo; spodbuja oblasti, naj še naprej spodbujajo trajnostno gospodarstvo, da bi izboljšale še vedno zelo nizko raven gospodarske svobode v državi, pa tudi trgovino in naložbe; poudarja, kako pomembna so načela pravne države, pa tudi zagotavljanje pravne gotovosti, regulativne preglednosti, dobrega upravljanja, manj birokracije in gospodarske stabilnosti v državi; poudarja, da bodo za oblikovanje pravil, ki bodo spodbujala obsežnejše tuje naložbe za izboljšanje fizične in tehnološke infrastrukture države in izgradnjo konkurenčnega kubanskega proizvodnega sistema, potrebni še številni drugi gospodarski in finančni ukrepi; opozarja, da je eden od krovnih ciljev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju podpirati diverzifikacijo kubanskega gospodarstva ter spodbujati ustrezno poslovno okolje in podjetništvo;

13.  poudarja, da je kubansko gospodarstvo zelo odvisno od precejšnjih naftnih subvencij iz Venezuele ter od zunanje pomoči, na primer nakazil Kubancev iz tujine;

14.  poudarja, da je treba izvoz iz Kube diverzificirati, tako da ne bo zajemal zgolj tradicionalnih proizvodov, in poziva Komisijo, naj ustanovi priložnostne trgovinske pisarne, ki bi omogočale izmenjavo primerov najboljše prakse ter kubanskim izvoznikom posredovala znanje, s katerim bi izboljšali dostop blaga na trg EU;

15.  pozdravlja dejstvo, da je Kuba ratificirala vseh osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in poziva k predanosti pri hitrem začetku njihovega izvajanja; odločno poziva Kubo in vse države, s katerimi je država sklenila sporazume oziroma se o njih še pogaja, naj ratificirajo in upoštevajo predpise Mednarodne organizacije dela in agende za dostojno delo ter prepovedo vse oblike izkoriščanja delavcev; ugotavlja, da so na nekaterih področjih pod vprašajem socialne in delavske pravice, na primer pri praksi zaposlovanja v državnih kubanskih podjetjih in praksi zaseganja plačil v sektorju turizma; v zvezi s tem poudarja, da morajo za vse delavce veljati osrednje delavske pravice in ustrezno socialno varstvo v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela, in poziva obe strani, naj si v skladu s členom 38 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju prizadevata za to;

16.  spominja na večletni okvirni program za Kubo za obdobje 2014–2020 in poudarja njegov pomen za proces reform ter trajnostni gospodarski in družbeni razvoj; poudarja tudi, da bi morala biti celotna podeželska družba na Kubi deležna koristi sredstev EU v višini 50 milijonov EUR, namenjenih kmetijskemu sektorju, saj kubanska kmetijska storilnost ostaja nizka;

17.  pozdravlja vlogo Svetovne carinske organizacije pri zagotavljanju strateške podpore kubanskim Aduanas General de la República (AGR) v sklopu programa Mercator, da bi bilo mogoče oceniti pripravljenost na začetek izvajanja Sporazuma STO o olajševanju trgovine; poudarja, kako pomembno je, da so ADR proaktivni pri izvajanju tega sporazuma, in poziva Komisijo, naj pomaga Kubi pri tem procesu;

18.  pozdravlja potekajoči dialog o človekovih pravicah, ki se je začel izvajati leta 2015 pred podpisom sporazuma, in omembo civilne družbe kot enega od priznanih akterjev pri sodelovanju v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, a odločno poziva k večji vključitvi civilne družbe; poziva Komisijo in ESZD, naj vzpostavita jasna merila za spremljanje izvajanja zavez glede človekovih pravic v sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju; poziva Kubo, naj zagotovi pregleden in zavezujoč časovni načrt glede človekovih, okoljskih in delavskih pravic, namenjen predvsem varovanju človekovih pravic, krepitvi in izboljšanju pravic sindikalistov in varstvu okolja; opozarja, da bo Kuba z začetkom začasnega izvajanja sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju prvič vzpostavila sodelovanje v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva EU, naj v skladu s cilji politik iz strategije „Trgovina za vse“ še naprej krepi človekove pravice na vseh področjih sodelovanja s Kubo;

19.  prav tako poziva evropske družbe, ki delujejo na Kubi, zlasti tiste, ki prejemajo kredite ali javno finančno pomoč, naj uveljavljajo enake delavske in etične standarde kot v državah izvora;

20.  poudarja, da sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, enako kot vsi sporazumi med EU in tretjimi državami, vključuje določbo o začasni prekinitvi sporazuma v primeru kršenja določb o človekovih pravicah;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Yannick Jadot, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Dita Charanzová, Edouard Ferrand, Agnes Jongerius, Sajjad Karim, Seán Kelly, Fernando Ruas, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Ramon Tremosa i Balcells, Jarosław Wałęsa

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29

+

ALDE

Dita Charanzová, Hannu Takkula, Marietje Schaake, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

David Campbell Bannerman, Joachim Starbatty

EFDD

Tiziana Beghin

PPE

Adam Szejnfeld, Artis Pabriks, Christofer Fjellner, Daniel Caspary, Fernando Ruas, Franck Proust, Jarosław Wałęsa, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Reimer Böge, Santiago Fisas Ayxelà, Seán Kelly, Viviane Reding

S&D

Agnes Jongerius, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Karoline Graswander-Hainz, Sorin Moisă

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Yannick Jadot

2

-

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

3

0

ECR

Sajjad Karim

ENF

Edouard Ferrand, Franz Obermayr

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

6

16

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, James Carver, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Reinhard Bütikofer, Luis de Grandes Pascual, Neena Gill, María Teresa Giménez Barbat, Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Patricia Lalonde, Javi López, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Igor Šoltes, Renate Sommer, Ernest Urtasun, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Dietmar Köster, Kostas Mavridis (Costas Mavrides)


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45

+

ALDE

Petras Auštrevičius, María Teresa Giménez Barbat, Iveta Grigule, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Bas Belder, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Anders Primdahl Vistisen

PPE

Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Andrzej Grzyb, Sandra Kalniete, Francisco José Millán Mon, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Renate Sommer, Luis de Grandes Pascual, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Ana Gomes, Dietmar Köster, Javi López, Andrejs Mamikins, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Clare Moody, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Elena Valenciano

6

-

ECR

Marek Jurek

EFDD

James Carver

ENF

Mario Borghezio

PPE

Lars Adaktusson, Tunne Kelam, Cristian Dan Preda

16

0

GUE/NGL

Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

PPE

Pál Csáky, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ramona Nicole Mănescu

Verts/ALE

Reinhard Bütikofer, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Jordi Solé, Ernest Urtasun, Igor Šoltes

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo