POROČILO o političnih odnosih EU z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN)

28.6.2017 - (2017/2026(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Reinhard Bütikofer


Postopek : 2017/2026(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0243/2017
Predložena besedila :
A8-0243/2017
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o političnih odnosih EU z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN)

(2017/2026(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ustanovitve Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) 8. avgusta 1967,

–  ob upoštevanju osrednjega pravnega okvira za odnose med EU in združenjem ASEAN, namreč sporazuma o sodelovanju med EGS in združenjem ASEAN, podpisanega marca 1980[1],

–  ob upoštevanju listine združenja ASEAN, podpisane novembra 2007, ki za to združenje vzpostavlja status pravne osebe ter pravni in institucionalni okvir, pri čemer med drugim ustanavlja odbor stalnih predstavnikov, ki naj bi podpiral in usklajeval delo združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju regionalnega foruma ASEAN (ARF), ustanovljenega leta 1993, ki naj bi spodbujal dialog in posvetovanje o političnih in varnostnih vprašanjih ter prispeval h krepitvi zaupanja in preventivni diplomaciji v azijsko-pacifiški regiji,

–  ob upoštevanju različnih okvirov združenja ASEAN, namenjenih regionalni krepitvi zaupanja: regionalnega foruma ASEAN (ARF), srečanja obrambnih ministrov ASEAN (ADMM-Plus), vzhodnoazijskega vrha (EAS), srečanja ASEAN plus tri (Kitajska, Japonska in Južna Koreja) ter srečanja ASEAN plus šest (Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Indija, Avstralija in Nova Zelandija),

–  ob upoštevanju trgovinskih sporazumov združenja ASEAN z Japonsko, Kitajsko, Južno Korejo, Indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo,

–  ob upoštevanju potekajočih pogajanj o sedmih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in nekaterimi državami članicami združenja ASEAN, namreč Brunejem, Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem, Tajsko in Vietnamom, oziroma sklenitve teh sporazumov,

–  ob upoštevanju pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, ki potekajo z Indonezijo in Filipini, pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Malezijo in Tajsko, ki so začasno ustavljena, pričakovane sklenitve prostotrgovinskih sporazumov s Singapurjem in Vietnamom v prihodnjih mesecih ter pogajanj o investicijskem sporazumu z Mjanmarom/Burmo,

–  ob upoštevanju srečanja komisarke EU za trgovino Cecilie Malmström in finančnih ministrov združenja ASEAN 10. marca 2017 v Manili,

–  ob upoštevanju 9. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP9), ki je potekalo 21. in 22. aprila 2016 v Ulan Batorju (Mongolija),

–  ob upoštevanju nürnberške deklaracije o poglobljenem partnerstvu med EU in združenjem ASEAN iz marca 2007 ter akcijskega načrta iz novembra 2007,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta iz Bandar Seri Begavana za okrepitev poglobljenega partnerstva ASEAN-EU (2013–2017), sprejetega v Bruneju 27. aprila 2012,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 18. maja 2015 z naslovom EU in ASEAN: strateško usmerjeno partnerstvo (JOIN(2015)0022),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o odnosih med EU in ASEAN z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju bangkoške deklaracije z dne 14. oktobra 2016 o spodbujanju globalnega partnerstva med združenjem ASEAN in EU za skupne strateške cilje,

–  ob upoštevanju pristopa Evropske unije k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji 12. julija 2012 v Phnom Penhu[2],

–  ob upoštevanju 11. vrha azijsko-evropskega srečanja (ASEM11), ki je potekal 15. in 16. julija 2016 v Ulan Batorju (Mongolija),

–  ob upoštevanju Azijsko-evropske fundacije (ASEF), ustanovljene februarja 1997 kot forum za nevladni dialog,

–  ob upoštevanju programa ASEAN-EU za podporo regionalnemu povezovanju (APRIS), programa ASEAN za podporo regionalnemu povezovanju (ARISE) ter regionalnega instrumenta za dialog EU-ASEAN (READI) za usklajevanje politik in predpisov v sektorjih, ki niso povezani s trgovino,

–  ob upoštevanju načrta za gospodarsko skupnost ASEAN, dogovorjenega leta 2007,

–  ob upoštevanju 14. vrha združenja ASEAN, ki je potekal leta 2009, in vzpostavitve načrta za oblikovanje enotnega trga ASEAN (gospodarska skupnost ASEAN (AEC)), varnostno-politične skupnosti ASEAN (APSC) in družbeno-kulturne skupnosti ASEAN (ASCC),

–  ob upoštevanju 28. in 29. vrha združenja ASEAN, ki sta potekala od 6. do 7. septembra 2016 v Vientianu v Laosu, ter 30. vrha združenja ASEAN, ki je potekal od 26. do 29. aprila 2017 v Manili na Filipinih;

–  ob upoštevanju 24. srečanja skupnega odbora za sodelovanje ASEAN-EU, ki je potekalo 2. marca 2017 v Džakarti (Indonezija),

–  ob upoštevanju vizije skupnosti ASEAN do leta 2025, ki je bila sprejeta na 27. vrhu združenja ASEAN, ki je potekal od 18.–22. novembra 2015 v Kuala Lumpurju (Malezija), in napovedi z dne 31. decembra 2015 o ustanovitvi gospodarske skupnosti ASEAN, s katero bi se vzpostavil notranji trg za več kot 600 milijonov ljudi,

–  ob upoštevanju 11. vzhodnoazijskega vrha (EAS) v Vientianu v Laosu 8. septembra 2016, na katerem so se sestali voditelji 18 držav, tj. držav članic združenja ASEAN, Kitajske, Japonske in Južne Koreje (ASEAN+3), Indije, Avstralije in Nove Zelandije (ASEAN+6) ter Rusije in Združenih držav Amerike,

–  ob upoštevanju prve deklaracije združenja ASEAN o človekovih pravicah z dne 18. novembra 2012 in ustanovitve medvladne komisije združenja ASEAN za človekove pravice (AICHR) leta 2009,

–  ob upoštevanju organizacije parlamentarcev za človekove pravice iz združenja ASEAN, ustanovljene leta 2013, katere cilj je spodbujati demokracijo in človekove pravice v vseh državah članicah,

–  ob upoštevanju inštituta ASEAN za mir in spravo,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencije o otrokovih pravicah in Konvencije o pravicah invalidov, ki so jih ratificirale vse države članice združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov „varovanje, spoštovanje in pomoč“, ki ga je dne 16. junija 2011 sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Konvencije ASEAN proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki so jo novembra 2015 podpisale vse države članice ASEAN,

–  ob upoštevanju splošnih rednih pregledov Sveta ZN za človekove pravice, pri katerih so sodelovale vse države članice združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o združenju ASEAN, zlasti resolucije z dne 15. januarja 2014 o prihodnosti odnosov EU-ASEAN[3],

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o državah članicah združenja ASEAN, zlasti resolucij z dne 9. junija 2016 o Vietnamu[4], z dne 17. decembra 2015 o okvirnem sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom (resolucija)[5], z dne 17. decembra 2015 o okvirnem sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom (odobritev)[6], z dne 8. junija 2016 o okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo ter Filipini (odobritev)[7] in z dne 8. junija 2016 o okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo ter Filipini (resolucija)[8],

–  ob upoštevanju svojih nedavnih nujnih resolucij o človekovih pravicah v zvezi z državami članicami združenja ASEAN, zlasti resolucij z dne 6. oktobra 2016 o Tajski, zlasti o primeru Andyja Halla[9], z dne 9. junija 2016 o Kambodži[10], z dne 26. novembra 2015 o političnih razmerah v Kambodži[11], z dne 9. julija 2015 o kamboških osnutkih zakonov za nevladne organizacije in sindikate[12], z dne 8. oktobra 2015 o razmerah na Tajskem[13], z dne 21. maja 2015 o stiski beguncev, pripadnikov ljudstva Rohingja, ter množičnih grobiščih na Tajskem[14], z dne 15. decembra 2016 o položaju manjšine Rohingja v Mjanmaru[15], z dne 7. julija 2016 o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohingja[16], z dne 17. decembra 2015 o Maleziji[17], z dne 19. januarja 2017 o Indoneziji, zlasti primerih Hosee Jeima in Ismaela Alue in guvernerja Džakarte[18], ter z dne 15. septembra 2016[19] in 15. marca 2017[20] o Filipinih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0243/2017),

A.  ker letos obeležujemo 50. obletnico združenja ASEAN, 60. obletnico Rimskih pogodb in 40. obletnico uradnih odnosov EU-ASEAN;

B.  ker je regija ASEAN postala ena od najbolj dinamičnih in hitro rastočih regij na svetu, zlasti na gospodarskem, tehnološkem in raziskovalnem področju, ki ima strateški geopolitični in geoekonomski položaj, je bogata z naravnimi viri, si prizadeva za cilj večjega gospodarskega povezovanja in ambiciozno agendo ciljev trajnostnega razvoja, predvsem na področju izobraževanja, ter je velik zagovornik multilateralizma; ker bo zapolnitev razvojne vrzeli v območju ASEAN izjemno pomembno za nadaljnje povezovanje in zagotavljanje varnosti, stabilnosti in varstva socialnih, ekonomskih in političnih pravic;

C.  ker sta procesa povezovanja EU in ASEAN različna, izhajata iz različnih okoliščin ter vključujeta različne vizije in naloge; ker sledita vsak svoji logiki, vendar sta primerljiva, saj obe organizaciji spodbujata mirno sobivanje, regionalno povezovanje ter mednarodno sodelovanje in razvoj, že več desetletij pa si prizadevata za krepitev zaupanja med članicami; EU je v tem oziru edinstvena partnerica združenja ASEAN;

D.  ker sta regiji dosegli znatno stopnjo medsebojnega sodelovanja in ker so odnosi EU-ASEAN celoviti in obsegajo širok nabor sektorjev, vključno s trgovino in naložbami, razvojem, gospodarstvom in političnimi zadevami; ker je ASEAN tretja največja trgovinska partnerica EU, EU pa druga največja trgovinska partnerica združenja ASEAN, pri čemer letna dvostranska blagovna trgovina znaša več kot 200 milijard EUR, EU pa v regijo ASEAN dobavi največ neposredne tuje pomoči; ker združenje ASEAN evropskim podjetjem omogoča dostop do širše regije; ker so bile EU in države članice v obdobju 2014–2020 največji dobavitelj razvojne pomoči v regiji in ker se je EU zavezala, da bo več kot 3 milijarde EUR namenila zmanjševanju revščine in obravnavanju razvojnih vrzeli v državah ASEAN z nizkim dohodkom;

E.  ker so bile izkušnje EU v preteklosti vir navdiha za druge regionalne procese povezovanja;

F.  ker je EU stalno podpirala delo združenja ASEAN in zlasti njegov sekretariat ter je ob priznavanju pomena združenja ASEAN imenovala posebnega vodjo delegacije EU pri združenju ASEAN, ki je mandat začel leta 2015;

G.  ker se proces povezovanja v obeh regijah trenutno sooča z izzivi, a se obenem ponujajo nove priložnosti; ker se EU spoprijema z več krizami; ker se je znotraj območja ASEAN kljub cilju spodbujanja centralnosti združenja ASEAN trgovina leta 2016 zmanjšala, združenje pa so zaznamovale težave, vključno z različnimi usmeritvami zunanje politike in učinki prelivanja iz domačih težav, povezanih z grožnjami demokraciji in načelom pravne države, medverskimi odnosi, etničnimi manjšinami, socialnimi neenakostmi in kršitvami človekovih pravic, vključno s čezmejnimi posledicami;

H.  ker je EU določila, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov s tretjimi državami;

I.  ker je EU Filipinom decembra 2014 odobrila status GSP+ in so tako postali prva država združenja ASEAN, ki uživa tak trgovinski preferencial; ker lahko Filipini po zaslugi tega v EU brez carin izvozijo 66 % vseh proizvodov;

J.  ker bi lahko umik ZDA iz transpacifiškega partnerstva (TPP) ponovno spodbudil pogajanja o obsežnem regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP); ker odločnejša Kitajska začenja pobude, kot so En pas, ena cesta (One Belt, One Road), ki pomenijo izziv za vse države v sosedstvu in onkraj njega;

K.  ker napetosti v Južnokitajskem morju predstavljajo grožnjo in tveganje za varnost in stabilnost regije; ker je najbolj zaskrbljujoč trend militarizacija Južnokitajskega morja; ker dialog med združenjem ASEAN in Kitajsko o kodeksu ravnanja ostaja primarni mehanizem združenja ASEAN za izmenjavo mnenj s Kitajsko o Južnokitajskem morju; ker so dejavnosti Kitajske – od vojaških patrulj in vaj do gradbenih dejavnosti brez upoštevanja načel iz izjave o ravnanju strani v Južnokitajskem morju iz leta 2002 – še vedno zaskrbljujoče;

1.  čestita državam članicam združenja ASEAN ob 50. obletnici združenja ASEAN in v celoti podpira vsa prizadevanja za regionalno povezovanje; prav tako izraža zadovoljstvo zaradi 40 let odnosov EU-ASEAN in ponovno priporoča, da bi odnose nadgradili v strateško partnerstvo, temelječe na konkretnih ukrepih, oprijemljivih rezultatih ter tesnejšem in poglobljenem sodelovanju; poudarja, da ima EU interes okrepiti sodelovanje z bistvenim akterjem v strateško pomembni regiji; poudarja, da bo strateško partnerstvo prineslo priložnost, da EU okrepi prispevek k izvajanju skupnih ciljev v območju Indopacifika;

2.  poudarja politično vrednost močnih trgovinskih in investicijskih odnosov med združenjem ASEAN in EU ter oba partnerja spodbuja k nadaljnji krepitvi gospodarskih in političnih odnosov; poudarja, da imajo trgovinski odnosi med EU in združenjem ASEAN precejšen potencial za rast; poudarja, da je EU najpomembnejša tuja vlagateljica v državah ASEAN; izpostavlja tudi priložnosti za sodelovanje pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; poziva k okrepitvi sodelovanja, da bi odpravili razvojno vrzel v regiji ASEAN; meni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje in si izmenjevati primere dobre prakse na različnih področjih, na primer pri obravnavi svetovnih izzivov, tudi podnebnih sprememb, nadnacionalnega organiziranega kriminala in terorizma, upravljanja meja, pomorske varnosti, razvoja finančnega sektorja, preglednosti in makroekonomske politike; poudarja prizadevanje za sodelovanje EU-ASEAN na visoki ravni v večstranskih institucijah, kot je OZN, pa tudi v STO, ko gre za ohranjanje, krepitev in nadaljnji razvoj večstranske mednarodne trgovinske arhitekture in pravičnih trgovinskih odnosov;

3.  želi pohvaliti visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo za sprejetje skupnega sporočila, ki ga podpirajo države članice in ki določa načrt za poglobitev partnerstva v političnih, varnostnih in gospodarskih zadevah ter v zvezi s povezljivostjo, okoljem, naravnimi viri in drugimi področji, na primer spodbujanjem in varstvom človekovih pravic; poudarja, kako pomembno je okrepiti politični dialog med EU in združenjem ASEAN; opozarja, da dejavna podpora EU pri povezovanju držav ASEAN prispeva k odpornosti in stabilnosti regije; poudarja, da EU zagotavlja tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti pri oblikovanju notranjega trga;

4.  pozdravlja, da je bil imenovan vodja delegacije EU za regijo ASEAN in leta 2015 odprta misija EU v regiji ASEAN, kar priča o pomembnosti odnosov med EU in združenjem ASEAN;

5.  ugotavlja da, ker je Združeno kraljestvo skozi leta imelo pomembno in dragoceno vlogo pri spodbujanju vezi EU-ASEAN, bodo imeli združenje ASEAN ter EU in njene države članice obvezo in priložnost, da dejavno okrepijo odnose glede na nove okoliščine zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU; poziva Združeno kraljestvo, naj še naprej tesno sodeluje s partnerstvom EU-ASEAN; poziva k okrepitvi sodelovanja EU z obstoječimi forumi pod okriljem ASEAN; meni, da bi morala EU izboljšati in okrepiti svoja diplomatska prizadevanja z združenjem ASEAN, da bi prispevala k večji stabilnosti in varnosti v konfliktnih območjih, v katerih ponovno vlada napetost, pri tem pa tesno sodelovati s partnerji v regiji in spoštovati mednarodno pravo;

6.  obžaluje pozen in zadržan odziv EU na sodbo v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) v zvezi s sporom o Južnokitajskem morju in poziva EU, naj zagotovi spoštovanje določb te konvencije in skladnost z njimi; poudarja, da EU v primeru mednarodnih sporov podpira miroljubne rešitve s pogajanji; vztraja pri svobodi plovbe; poziva Kitajsko, naj sprejme sodbo sodišča; spodbuja strani, naj si prizadevata za mirno reševanje sporov na podlagi načel mednarodnega prava v skladu s konvencijo UNCLOS; podpira prizadevanja držav članic ASEAN za hitro sprejetje učinkovitega kodeksa ravnanja v Južnokitajskem morju;

7.  obžaluje dejanja, kot je obsežno pridobivanje zemljišč ter namestitev vojaških zmogljivosti in orožja na pridobljenih zemljiščih, kar bi lahko povzročilo militarizacijo konflikta; izraža resno zaskrbljenost zaradi čedalje večjih obrambnih odhodkov v regiji in njenem sosedstvu ter zaradi vse pogostejše militarizacije konfliktov, zlasti v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju; ugotavlja, da mora EU z vključujočimi večstranskimi mehanizmi še naprej podpirati vzpostavljanje miroljubnih odnosov med Kitajsko in njenimi sosedami ob Južnokitajskem morju; podpira vse ukrepe, ki bodo omogočili, da bo Južnokitajsko morje postalo „morje miru in sodelovanja“; poziva države članice, naj dosledno upoštevajo kodeks ravnanja EU pri izvozu orožja; opozarja, kako pomembno je neširjenje orožja za množično uničevanje, zlasti glede na nedavni razvoj dogodkov v Demokratični ljudski republiki Koreji;

8.  podpira varnostno partnerstvo EU-ASEAN ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse pri številnih netradicionalnih varnostnih vprašanjih, katere cilj je okrepiti regionalno zmogljivost, zlasti pa okrepljen dialog in sodelovanje na področju pomorske varnosti, piratstva, boja proti organiziranemu kriminalu, podpore sodelovanju Europol-Aseanapol, boja proti terorizmu, kibernetske kriminalitete, podnebne varnosti, ukrepov za krepitev zaupanja, preventivne diplomacije in mediacije, kriznega upravljanja, pripravljenosti na nesreče ter humanitarne pomoči in pomoči pri nesrečah; se zavzema za večji prispevek in tesnejše sodelovanje EU v regionalnem forumu ASEAN;

9.  pozdravlja organizacijo 3. dialoga na visoki ravni ASEAN-EU o sodelovanju na področju pomorske varnosti, ki je potekal 15. in 16. septembra 2016 na Tajskem, z njim pa so bila opredeljena in predlagana področja za konkretno sodelovanje med ASEAN in EU v prihodnosti na področju pomorske varnosti in preventivne diplomacije; z veseljem pričakuje sklic 4. dialoga na visoki ravni ASEAN-EU o sodelovanju na področju pomorske varnosti, ki bo potekal leta 2017 na Filipinih;

10.  izpostavlja podporo EU, s katero se ASEAN umešča v središče in zagotavlja njegova pomembna vloga pri spodbujanju dialoga in sodelovanja za mir, varnost, stabilnost in blaginjo v azijsko-pacifiški regiji in drugod; poziva k sprejetju delujočega in učinkovitega mehanizma za reševanje sporov, kakor ga predvideva 8. poglavje Listine ASEAN in protokol k tej listini iz leta 2010, vključno s pravno zavezujočimi ukrepi in predpisi; v zvezi s tem spominja na izkušnje, pridobljene na evropski celini v štirih desetletjih s pristopom k varnosti, ki ob politični in vojaški razsežnosti zajema tudi gospodarsko, okoljsko in človeško razsežnost; je prepričan, da bi bilo mogoče te izkušnje uporabiti pri prizadevanjih združenja ASEAN za miroljuben razvoj regije; poudarja interese EU za nadaljnje sodelovanje z regijo v vseh procesih, ki se odvijajo pod vodstvom združenja ASEAN;

11.  poudarja posebne izkušnje EU pri razvoju institucij, enotnem trgu, regulativnem zbliževanju, upravljanju konfliktov in kriznem upravljanju, pomorski varnosti, mediaciji, humanitarni pomoči in pomoči pri nesrečah, pa tudi njen nedavni napredek pri obrambnem povezovanju ter dragocene izkušnje z določanjem regionalnih norm in z močno regionalno arhitekturo na področju človekovih pravic in demokracije ter pripravljenost EU za izmenjavo teh izkušenj, kjer je to koristno; poudarja pogajanja EU-ASEAN o celovitem sporazumu o zračnem prometu (CATA) in širšo agendo o povezljivosti; ugotavlja, da je polovica finančne pomoči EU za združenje ASEAN v obdobju 2014-2020 namenjena podpori povezljivosti ASEAN;

12.  poudarja, da je treba vzpostaviti sodelovanje na večstranski ravni z drugimi akterji v regiji, na primer z opazovalkami v združenju ASEAN, Papuo Novo Gvinejo in Vzhodnim Timorjem, pa tudi s Kitajsko, Japonsko in Tajvanom;

13.  meni, da z geopolitičnega vidika precej razlogov govori v prid ponovnemu začetku pogajanj o regionalnem prostotrgovinskem sporazumu EU-ASEAN, in pozdravlja zaključke z nedavnega srečanja komisarke EU za trgovino Cecilie Malmström in gospodarskih ministrov držav ASEAN na temo predhodne študije v zvezi s tem, pa tudi ukrepe, sprejete za uresničitev končnega cilja medregijskega sporazuma; s strateškega vidika spodbuja vsa prizadevanja za preučitev možnosti za sklenitev prostotrgovinskih sporazumov z vsemi državami ASEAN; opozarja, da je združenje ASEAN tretji največji trgovinski partner EU zunaj Evrope, EU pa za združenje ASEAN druga največja trgovinska partnerica;

14.  poudarja, da morajo domača in tuja podjetja, ki delujejo v državah združenja ASEAN, spoštovati načela družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva države ASEAN, naj poskrbijo, da se bodo v celoti spoštovale socialne, okoljske in delavske pravice; poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela in spoštovanju temeljnih standardov dela; poziva združenje ASEAN in njegove države članice, naj začnejo učinkovito izvajati vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, naj spodbujajo ustrezno varstvo zaposlitve in dostojne delovne pogoje, prav tako pa naj vzpostavijo prijaznejše okolje za ustanavljanje sindikatov; poziva Komisijo in ESZD, naj z vsemi razpoložljivimi instrumenti izboljšata spoštovanje zgoraj navedenih predlogov; prav tako poudarja, da je treba odpraviti vse vrste prisilnega ali obveznega dela in dela otrok;

15.  poziva evropska podjetja, ki opravljajo naložbe v regiji ASEAN, naj ravnajo v skladu z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, spoštujejo evropske standarde na področju potrošniških, delavskih in okoljskih pravic ter upoštevajo pravice avtohtonega prebivalstva;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo institucionaliziran socialni dialog med državljanskim forumom Azija-Evropa in ustreznimi strukturami civilne družbe v EU;

17.  ugotavlja, da je združenje ASEAN zatrdilo, da je usmerjeno in osredotočeno na ljudi ter da je upravičenost in ustreznost procesov regionalnega povezovanja, tako v EU kot v združenju ASEAN, odvisno od vključitve čim večjega števila deležnikov v proces in poročanja o dosežkih; meni, da so stiki med ljudmi, zlasti za mlade, zelo pomemben instrument kulturne izmenjave in poziva k znatni razširitvi instrumenta Erasmus+ za območje ASEAN; poudarja, da imajo države ASEAN ogromno neizkoriščenega potenciala za poklicno usposabljanje, in navaja možnosti sodelovanja na področju dualnega izobraževalnega sistema, ki ga izvajajo nekatere države članice EU; poziva tudi k oblikovanju dejavnosti kulturne diplomacije v skladu s poročilom o strategiji EU za mednarodne kulturne odnose iz junija 2016 in nedavnim poročilom Parlamenta na to temo; poudarja pomembno funkcijo Azijsko-evropske fundacije (ASEF) in meni, da bi bilo treba razširiti podporo za njeno delo;

18.  poudarja, da so strukturirane izmenjave in sodelovanje na ravni regij in krajev (pobratenje mest) zanimiv instrument za spodbujanje vzajemnih praktičnih izkušenj, in spominja na konkretne pobude, kot sta Svet županov ali Under2 MOU, ki bi ju bilo treba dejavno spodbujati;

19.  predlaga, da bi letošnjo obletnico ASEAN-EU obeležili s pobudo EU za „program izmenjave mladih voditeljev EU-ASEAN“, ki bi se izvedel v okviru singapurskega predsedovanja združenju ASEAN leta 2018; predlaga, da bi, če bo ta pobuda uspešna, oblikovali letni forum, na katerem bi lahko mladi voditelji iz EU in združenja ASEAN izmenjevali zamisli in vzpostavljali razmerja, s katerimi bi podpirali odnose med EU in ASEAN v prihodnosti; prav tako predlaga, da bi s partnericami ASEAN preučili praktične možnosti za vzajemno financiranje raziskovalnih inštitutov ali akademskih programov, katerih namen bi bilo preučevanje procesov vključevanja v partnerski regiji, vključno s pridobljenimi izkušnjami;

20.  poudarja, da je treba spodbujati enakost spolov in krepitev vloge žensk ter izboljšati življenje žensk in deklet; poudarja, da je zato dostop do izobraževanja osrednjega pomena in bi utegnil prinesti socialno in ekonomsko preobrazbo;

21.  poudarja, da bi morala EU okrepiti tudi politični dialog in sodelovanje v zvezi z vprašanji, kot so temeljne pravice, vključno s pravicami etničnih in verskih manjšin, ter zadeve v skupnem interesu, tudi na področju pravne države in varnosti ter varovanja svobode izražanja in prostega toka informacij, boj proti nadnacionalnemu kriminalu, korupciji, izogibanju plačilu davkov, pranju denarja, trgovini z ljudmi in drogami, boj proti terorizmu, neširjenje orožja, razoroževanje, pomorska varnost in kibernetska varnost;

22.  pozdravlja prvi politični dialog EU-ASEAN o človekovih pravicah, ki je potekal oktobra 2015, in se veseli nadaljnjih tovrstnih dialogov; je močno zaskrbljen zaradi izpodjedanja demokracije, kršitev človekovih pravic in pravic manjšin ter nenehnega zatiranja in diskriminacije v državah v regiji, pa tudi zaradi omejevanja prostora za begunce, osebe brez državljanstva in civilno družbo, zlasti za okoljske aktiviste, zagovornike zemljiških pravic, pravic delavcev in človekovih pravic ter medijske delavce; svari, da bi utegnilo pomanjkanje soočanja z vprašanji v zvezi z marginalizacijo manjšin ogroziti trajnost in dolgoročni uspeh združenja ASEAN; obžaluje, da represivni pristop k uživalcem mamil terja visok človeški davek in povzroča zunajsodne uboje; poudarja, da je treba okrepiti vlogo civilne družbe v združenju ASEAN ter v sklopu regionalnega oblikovanja politik omogočiti smiselna posvetovanja z nevladnimi organizacijami in lokalnimi gibanji;

23.  je zaskrbljen zaradi nazadovanja na področju odprave smrtne kazni v regiji in poziva vse države ASEAN, naj se vzdržijo ponovne uvedbe smrtne kazni ter spoštujejo mednarodne obveznosti; pozdravlja prizadevanja v okviru boja proti trgovini z ljudmi in prisilnemu delu ter poziva vse vlade, naj še okrepijo zaščito žrtev in sodelovanje med državami;

24.  poziva združenje ASEAN, naj nameni zadostna sredstva medvladni komisiji za človekove pravice (AICHR); upa, da bodo v petletni delovni načrt AICHR vključeni specifični in preverljivi cilji in ukrepi ter da se bo njen mandat okrepil, da bo lahko dejavno spremljala, preiskovala, preganjala in preprečevala kršitve človekovih pravic; spodbuja AICHR, naj razmisli in razpravlja o ustanovitvi dopolnilnega sodišča za človekove pravice združenja ASEAN, oblikovanega po vzoru sodišč v drugih svetovnih regijah;

25.  poziva EU in države članice, naj izkoristijo vse priložnosti za sodelovanje z državami ASEAN na področju krepitve demokracije; podpira delo regionalne pisarne za instrument dialoga EU-ASEAN v zvezi s človekovimi pravicami, ki objavlja vprašanja in ukrepe v zvezi s človekovimi pravicami ter ozavešča javnost v zvezi s tem; poziva vse države članice združenja ASEAN, naj ratificirajo nadaljnje konvencije OZN o človekovih pravicah in njihove izbirne protokole, pa tudi Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), prav tako pa naj podpirajo pobude za tranzicijsko pravičnost, spravo in boj proti nekaznovanosti po vsej regiji;

26.  je zaskrbljen, ker v državah članicah združenja ASEAN prebiva milijon oseb brez državljanstva; ker je ljudstvo Rohingja iz Mjanmara največja posamezna skupina brez državljanstva na svetu, saj v okvir pristojnosti UNHCR na področju apatridnosti spada več kot milijon oseb, vendar obsežne skupnosti oseb brez državljanstva živijo tudi v Bruneju, Vietnamu, na Filipinih, Tajskem, v Maleziji in drugje; poziva države članice združenja ASEAN, naj sodelujejo, med seboj izmenjujejo primere dobre prakse ter si skupaj prizadevajo, da bi odpravile apatridnost v vsej regiji;

27.  priznava pomen, ki ga je imela vloga EU pri dosedanjem napredku držav ASEAN, in poziva EU, naj vedno ohranja dialog, da bi podpirala to regijo v njenem napredku v smeri demokratizacije, razvoja in povezovanja;

28.  je zaskrbljen, da bodo imele podnebne spremembe velik vpliv na združenje ASEAN; opozarja, da je regija ASEAN, ko gre za ta pojav, še vedno ena najobčutljivejših regij; poziva države članice združenja ASEAN, naj pospešijo prehod na nizkoogljično gospodarstvo in hitro zmanjšajo krčenje gozdov, učinkovito zmanjšajo pojav gozdnih požarov ter sprejmejo okolju prijaznejše tehnologije za promet in stavbe; pozdravlja pobudo EU za nov poseben dialog EU-ASEAN v zvezi s trajnostnim razvojem; v zvezi s tem je seznanjen s podporo EU nalogi odstranjevanja neeksplodiranih eksplozivnih sredstev v nekaterih državah regije; poziva k sodelovanju EU-ASEAN na področju trajnostnega turizma, varne oskrbe s hrano in varstva biološke raznovrstnosti, zlasti koralnih grebenov in gozdov mangrov, ter zahteva, da se učinkovito obravnava vprašanje čezmernega ribolova v regiji; poudarja, da je treba državam ASEAN zagotoviti pomoč pri izboljševanju varstva in trajnostne uporabe biotske raznovrstnosti ter sistematični rehabilitaciji gozdnih ekosistemov; poziva države članice združenja ASEAN, naj si prizadevajo izboljšati sposobnost hitrega odzivanja na naravne nesreče v okviru sporazuma ASEAN o upravljanju nesreč in odzivanju v nujnih primerih;

29.  poziva institucije EU in države članice, naj ustrezno prednostno zagotovijo zelo pogoste politične stike, predvsem na ministrski ravni, ter v celoti izkoristijo prednosti, ki jih ponujata država članica združenja ASEAN, pristojna za koordiniranje dialoga ASEAN z EU, in predsedovanje združenju ASEAN; opozarja, da so bile izražene zahteve za parlamentarno skupščino EU-ASEAN za posamezne regije, in poziva k okrepitvi parlamentarne javne diplomacije na različnih področjih politike; vztraja, da se medtem z rednimi in strukturiranimi izmenjavami krepi sodelovanje z medparlamentarno skupščino ASEAN (AIPA); poziva institucije EU in države članice, naj prav tako izkoristijo priložnosti intenzivne izmenjave mnenj o regionalnih vprašanjih, ki jih ponuja forum za dialog Shangri-La;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, medparlamentarni skupščini ASEAN, sekretariatu združenja ASEAN ter vladam in parlamentom držav članic ASEAN.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

58

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, James Carver, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Reinhard Bütikofer, Luis de Grandes Pascual, Neena Gill, María Teresa Giménez Barbat, Ana Gomes, Marek Jurek, Patricia Lalonde, Javi López, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Igor Šoltes, Renate Sommer, Ernest Urtasun, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Dietmar Köster, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

58

+

ALDE

Petras Auštrevičius, María Teresa Giménez Barbat, Iveta Grigule, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Bas Belder, Anna Elżbieta Fotyga, Marek Jurek, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen

PPE

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Pál Csáky, Arnaud Danjean, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Francisco José Millán Mon, Ramona Nicole Mănescu, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Renate Sommer, Luis de Grandes Pascual, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Ana Gomes, Dietmar Köster, Javi López, Andrejs Mamikins, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Clare Moody, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Elena Valenciano

Verts/ALE

Reinhard Bütikofer, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Jordi Solé, Ernest Urtasun, Igor Šoltes

2

-

EFDD

James Carver

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

6

0

ENL

Mario Borghezio

GUE/NGL

Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

Janusz Korwin-Mikke

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani