POROČILO o vesoljski strategiji za Evropo
5.7.2017 - (2016/2325(INI))
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Constanze Krehl
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o vesoljski strategiji za Evropo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 4 in člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016)0705),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom Vesoljska industrijska politika EU (COM(2013)0108),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom (COM(2011)0152),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),
– ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0590),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. junija 2010 z naslovom Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (COM(2010)0308),
– ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010[1],,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[2],
ob upoštevanju Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS[4],
– ob upoštevanju ustreznih sklepov Sveta in ministrske izjave iz Amsterdama z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje,
– ob upoštevanju Haaškega programa o vesoljski politiki iz junija 2016,
– ob upoštevanju skupne izjave Evropske unije in Evropske vesoljske agencije o skupni viziji in ciljih za prihodnost Evrope v vesolju, ki sta jo Komisija in agencija podpisali 26. oktobra 2016,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o vesoljskih zmogljivostih za evropsko varnost in obrambo[5],
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2008 o razvoju vesoljskega trga[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o vesoljski strategiji Evropske unije, ki bo koristila državljanom[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU[9],
– ob upoštevanju študije iz januarja 2016 o razvoju vesoljskega trga v Evropi[10],
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za ribištvo (A8-0250/2017),
A. ker so koristi vesoljske politike za družbo raznolike in lahko vodijo k bolj konkurenčnemu gospodarstvu za Evropo, saj spodbujajo razvoj številnih novih izdelkov in storitev in podpirajo kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in pomorski promet; ker lahko satelitske tehnologije omogočijo boljši dostop do komunikacijskih tehnologij, sistemov visoke ločljivosti za opazovanje Zemlje, ki omogočajo izmenjavo podatkov v realnem času, hiter odziv v primeru naravnih nesreč in učinkovitejši nadzor mej in varnostni nadzor;
B. ker lahko vesoljske tehnologije, podatki in storitve podpirajo različne javne politike EU in njihove ključne politične prednostne naloge, kot je krepitev enotnega digitalnega trga, spodbujanje evropskega gospodarstva in boj proti podnebnim spremembam;
C. ker vesolje za evropske državljane ni strošek, temveč naložba, ambiciozna vesoljska strategija pa lahko Evropski uniji zagotovi avtonomijo in strateški položaj na področju vesolja ter obenem spodbudi rast, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest v proizvodnji, operativnem delu in storitvah, vezanih na vesoljsko dejavnost;
D. ker so politične odločitve, ki sta jih leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet, privedle do dodelitve proračunskih sredstev za evropska programa satelitske navigacije EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in Galileo ter zagotovile dogovor o strukturi upravljanja programov;
1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Vesoljska strategija za Evropo in podpira popolno zavezanost Komisije h kar največjemu povečanju gospodarskih in družbenih koristi vesolja, povečanju uporabe vesoljskih tehnologij in aplikacij za podporo javnih politik, spodbujanju globalno konkurenčnega in inovativnega evropskega vesoljskega sektorja, krepitvi avtonomije Evrope v vesolju ter povečanju njene vloge kot svetovnega akterja in mednarodnega sodelovanja v vesolju;
2. želi spomniti Komisijo, da je nujno treba zagotoviti neprekinjeno delovanje vesoljskih programov EU in razmisliti o prihodnjem razvoju programov Galileo in Copernicus, zlasti za ustvarjanje ugodnega in predvidljivega naložbenega ozračja v sektorjih, povezanih z vesoljsko industrijo; meni, da je to mogoče doseči le, če se dolgoročno zagotovi javno financiranje vodilnih vesoljskih programov in podatkovna infrastruktura v sektorjih, povezanih z vesoljsko industrijo, hkrati pa prizna potreba po znatni vključenosti zasebnega sektorja;
3. poudarja dosežke držav članic, Evropske vesoljske agencije (ESA) in Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) na področju vesolja v zvezi z uporabo novih tehnologij, raziskovalnimi misijami in zmogljivostmi za vremenoslovje in opazovanje Zemlje;
4. meni, da je treba oceniti programa Galileo in Copernicus, preden Komisija predstavi nove zakonodajne predloge v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira; meni, da bi morala ta ocena med drugim obravnavati: prihodnjo vlogo Agencije za evropski GNSS (GSA) v programu Galileo in njeno potencialno vlogo v programu Copernicus; kako poenostaviti odnos med to agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in sedanjo razdelitev osrednjih in delegiranih nalog agencije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da ima GSA zmogljivosti za prevzemanje novih nalog, preden so ji dodeljene;
5. poudarja, da bi bilo treba rezultat ocene upoštevati tudi v prihodnjih razpravah o odnosu med EU in ESA v skladu s skupno izjavo EU in ESA, podpisano 26. oktobra 2016; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ESA preuči različne možnosti, s katerimi bi bilo mogoče poenostaviti zapleteno institucionalno okolje v evropskem upravljanju vesolja in tako izboljšati porazdelitev odgovornosti za zagotavljanje večje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti;
6. poudarja, da mora GSA imeti dovolj osebja, da bo lahko zagotavljala nemoteno delovanje in izkoriščanje programov evropskega GNSS; poziva Komisijo, naj preuči, ali so viri, dodeljeni GSA, zadostni, pri tem pa naj upošteva sedanje in prihodnje naloge te agencije; meni, da bi bilo treba kadrovsko politiko in postopke prilagoditi glede na nove naloge, ki so bile dodeljene GSA v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013;
7. poudarja, da je treba za uspešno soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi zagotoviti, da bo vesoljski proračun v okviru naslednjega proračuna EU večji od sedanjega, da bi lahko z njim podprli vso vrednostno verigo (vesoljski in zemeljski segment, opazovanje Zemlje, navigacija in komunikacije), ter da je to treba zagotoviti ob prihodnjem pregledu večletnega finančnega okvira; poudarja, da je uspešen razvoj trgov, povezanih z vesoljskim sektorjem, zlasti odvisen od pravočasnega izvajanja in neprekinjenega razvoja programov Galileo in Copernicus, njuno ustrezno financiranje pa mora biti prednostna naloga; poudarja, da je treba pri sprejemanju proračunskih odločitev v naslednjem večletnem finančnem okviru ohranjati in razvijati evropsko dodano vrednost in edinstveni prispevek vesoljskih programov EU;
8. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da izkoristi sinergijo med vesoljskimi programi EU, da bi povečala uspešnost in stroškovno učinkovitost; meni, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij med agencijami EU, vključenimi v vesoljsko politiko EU, da bi dosegli dodatne sinergijske učinke; poudarja, da se področja delovanja vse bolj zbližujejo; poziva Komisijo, naj objavi letno poročilo o naravi in obsegu sodelovanja med agencijami EU;
9. poudarja, da je treba ugotoviti in odpraviti morebitne obstoječe ovire za delovanje notranjega trga na področju vesoljskih izdelkov in storitev;
Kako bi kar najbolje izkoristili prednosti vesoljskih tehnologij v korist družbe in gospodarstva v EU
10. poudarja, da so vesoljski programi in njihove storitve ključna sredstva na področjih politik in v gospodarskih sektorjih, kot so energija, podnebje, okolje, varnost in obramba, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, promet, turizem, enotni digitalni trg in mobilne komunikacije, regionalna politika in lokalno načrtovanje; meni, da velja prepoznati velik potencial pri obravnavi izzivov, kot so migracije, upravljanje meja in trajnostni razvoj; poudarja tudi pomen evropske vesoljske strategije za integrirano pomorsko politiko EU; ugotavlja tudi znatne koristi, ki jih uporaba satelitov in sistemov daljinskega zaznavanja v gospodarstvu prinaša za družbo;
11. poziva Komisijo, naj pospeši polno gospodarsko izkoriščanje programov Galileo, EGNOS in Copernicus, in sicer naj: določi ustrezne cilje za razvoj trga; izboljša dostop do podatkov programa Copernicus in njihovo obdelavo, da se podjetjem, zlasti malim in srednjim ter zagonskim podjetjem, omogoči razvoj aplikacij, temelječih na vesoljskih podatkih; izboljša povezovanje z drugimi digitalnimi storitvami, kot so inteligentni prometni sistemi, evropski sistemi za upravljanje železniškega prometa, rečne informacijske storitve, sistem SafeSeaNet ter konvencionalni navigacijski sistemi, in poveča potencial vesoljskih rešitev; poudarja koristi satelitske navigacije in podatkov in storitev, povezanih z opazovanjem Zemlje, za državljane in podjetja;
12. pozdravlja ukrepe Komisije za pridobitev platform v oblaku za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, da bi Evropi omogočili, da izkoristi vse gospodarske koristi njenih vodilnih vesoljskih programov, ter vzpostavili trajnostni dostop uporabnikov in gradnjo zmogljivosti; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo na tem področju, tako da bodo prve podatkovne platforme lahko začele delovati leta 2018; meni, da bi morale biti vse ponudbe za te platforme odprte za zasebne akterje;
13. poziva Komisijo, naj oceni delovanje programa pooblaščenih subjektov v okviru programa Copernicus, zlasti v zvezi s poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov javnega naročanja, da bi mala in srednja podjetja lažje sodelovala;
14. poudarja potrebo po zakonodaji, ustrezni za vesoljski sektor, in ponavlja svoj poziv Komisiji, izražen v zgoraj navedeni resoluciji o razvoju vesoljskega trga, naj opravi sistematično preverjanje, ali je zakonodaja ustrezna za vesoljski sektor, preden vloži nove zakonodajne in nezakonodajne predloge; poziva Komisijo, naj odpravi ovire za uporabo vesoljske tehnologije v javnem sektorju, npr. za spremljanje skladnosti z novo in veljavno evropsko zakonodajo; meni, da je javno politiko mogoče znatno izboljšati z uporabo vesoljske tehnologije, in sicer po zgledu sistema eCall in digitalnega tahografa; poziva Komisijo in države članice, naj evropske, nacionalne, regionalne in lokalne organe spodbujajo k razvoju vesoljske tehnologije, na primer s kupovanjem evropskih podatkov ali storitev o opazovanju Zemlje, da bi dosegli cilje politike;
15. poudarja pilotni projekt za čistejše vesolje z deorbitacijo in uporabo inovativnih materialov za vesoljsko opremo, s katerim se bo preverila izvedljivost in učinkovitost prihodnje skupne tehnološke pobude za vesoljski sektor; priznava, da so ustrezni viri, tako javni kot zasebni, bistvenega pomena za zagotavljanje trajnosti in konkurenčnosti evropskega vesoljskega sektorja in za razvoj vloge EU kot globalnega akterja v vesolju;
16. meni, da je treba še naprej razvijati prispevek programa Copernicus v boju proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj čim prej vzpostavi zmogljivosti na podlagi programa Copernicus za spremljanje emisij toplogrednih plinov, vključno s CO2, ki se trenutno razvijajo v okviru pobude Obzorje 2020[11], z namenom izpolnjevanja potreb iz sporazuma COP21 in njegovega učinkovitega izvajanja; podpira razvoj prihodnjih satelitov, namenjenih spremljanju emisij CO2 in metana;
17. pozdravlja izjavo o začetnih storitvah programa Galileo z dne 15. decembra 2016; poudarja, da je razširjena uporaba signala Galileo osnovni pogoj za razvoj močnega prodajnega trga vesoljskih aplikacij in storitev ter da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, vključno, po potrebi tudi regulativne, za popolno skladnost naprav, ki se prodajajo v EU, s sistemoma Galileo in EGNOS in za spodbujanje uveljavitve naprav, združljivih z omenjenima sistemoma, na globalnem trgu; poziva tudi Komisijo, naj preuči ukrepe za povečanje konkurenčnosti sektorjev, povezanih z evropskim GNSS;
18. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ure v kritični infrastrukturi, ki temeljijo na GNSS, združljive s sistemoma Galileo in EGNOS, saj je to zelo pomembno z vidika varnosti;
19. poudarja, da lahko sateliti zagotavljajo neprekinjeno in zelo visokozmogljivo povezljivost, zlasti na oddaljenih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, kar je bistveno za premostitev digitalne vrzeli, razvoj širokopasovnih omrežij in širitev omrežij interneta stvari, omogoča pa tudi storitve, kot so avtomatizirana vožnja, pametno upravljanje flote in tovora, e-uprava, e-učenje in e-zdravje; poudarja pomen dopolnjevanja zemeljskih in vesoljskih tehnologij za zagotavljanje zelo visokozmogljivih omrežij; vztraja, da mora Komisija to priznati in ustrezno upoštevati prispevek satelitov na tem področju; poudarja tudi, da je treba rezervirati ustrezne frekvenčne pasove za obratovanje teh satelitskih storitev; poziva k obravnavi tega vprašanja v sedanjem zakonodajnem delu na področju telekomunikacijskih omrežij in k ustreznim naložbam v raziskave in razvoj; poleg tega meni, da bi bilo treba vesoljsko strategijo za Evropo izvajati skladno z digitalnimi strategijami Komisije in ob podpori držav članic in industrije, da bi spodbujali učinkovito in na povpraševanju temelječo uporabo satelitskih komunikacij in vsesplošno povezljivost v celotni EU;
20. poudarja pomembno vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri spodbujanju nadaljnjih vesoljskih trgov, predvsem prek javnih naročil, tudi v državah, ki še nimajo velikega vesoljskega sektorja, ter da bi bilo treba to vprašanje obravnavati v okviru trenutne razprave o prihodnosti kohezijske politike; podpira uvedbo usmerjenih ukrepov za izgradnjo zmogljivosti za pomoč državam članicam in regijam, kjer nastajajo vesoljske zmogljivosti; poudarja, da je regionalna razsežnost ključnega pomena pri zagotavljanju koristi vesoljska za državljane, ter da bi sodelovanje lokalnih in regionalnih organov lahko ustvarilo sinergije s strategijami pametne specializacije in agendo EU za mesta; zato podpira večjo udeleženost regionalnih in lokalnih organov v uspešni vesoljski politiki EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji; poudarja, da bi moral biti Odbor regij član foruma uporabnikov programa Copernicus, da se poudari pomen regionalnih in lokalnih akterjev kot uporabnikov podatkov tega programa;
21. poudarja, da uporabniki, kot so mala in srednja podjetja ter lokalni in regionalni organi, še vedno preslabo poznajo možnosti financiranja, vključno z možnostmi, ki jih ponuja Evropska investicijska banka, za projekte, povezane s programoma Galileo in Copernicus, ter da bi bilo treba brez odlašanja izboljšati ciljno usmerjeno razširjanje informacij o teh možnostih;
22. priznava vlogo vesoljskih tehnologij ter dveh vodilnih vesoljskih programov EU pri tem, da je kopenski, pomorski, zračni in vesoljski promet pametnejši, varnejši in bolj trajnosten ter vključen v prihodnje strateške sektorje, na primer samovozeče in povezane avtomobile in brezpilotne zrakoplove; meni, da lahko vesoljska strategija prispeva k zadovoljevanju novih potreb v prometu glede varne in neprekinjene povezljivosti, zanesljivejšemu ugotavljanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti; spodbuja Komisijo, naj v dialog z vesoljskim sektorjem vključi deležnike iz prometnega sektorja, da bi zagotovila preglednost in omogočila lažje uvajanje vesoljske tehnologije na prometni trg ter tako povečala konkurenčnost prometnih storitev EU na evropskem in svetovnem trgu; poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na razvoj vesoljskega turizma;
23. poziva Komisijo, naj podpre izvajanje postopkov iztovarjanja, ki temeljijo na sistemu EGNOS, za manjša letališča, pa tudi za večja letališča; ponovno poudarja finančne prednosti in večjo natančnost, odpornost in varnost, ki jih lahko sistem EGNOS zagotavlja tam, kjer je varnost izjemnega pomena, kot je pristajanje zrakoplovov, poudarja pa tudi, da je zelo pomembno razširiti pokritost tega sistema na jugovzhodno in vzhodno Evropo ter Afriko in Bližnji vzhod; meni tudi, da bi Galileo lahko imel ključno vlogo pri nadzoru zračnega prometa kot temelj za prehod z nadzora, temelječega na radarju, na nadzor, temelječ na satelitu;
24. poleg tega poudarja pomen zrakoplovov, opremljenih s tehnologijo vesoljskega samodejnega odvisnega nadzorovanja (ADS-B); prav tako poudarja, da bi morali operaterji opremiti zrakoplove z ADS-B, da se zagotovi natančnost in zanesljivost sledenja zrakoplova v realnem času ter prihrani pri gorivu;
25. poudarja pomen vesoljskih programov EU na področju morskih in pomorskih vprašanj, ribolovnih dejavnosti in modrega gospodarstva na splošno, na primer pri: boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in neurejenemu ribolovu; nadzorovanju in ocenjevanju stanja in zdravja oceanov in staležev rib; podpiranju produktivnosti ribogojcev; olajšanju pomorskega raziskovanja in zagotavljanju storitev iskanja in reševanja ter satelitskih povezav za medicinsko opremo na krovu; v zvezi s tem poudarja potrebo po vesoljskih zmogljivostih za nadzor oceanov in dobro usklajevanje storitev v okviru programov Galileo, EGNOS in Copernicus;
Spodbujanje globalno konkurenčnega in inovativnega evropskega vesoljskega sektorja
26. poudarja, da so uspeh in konkurenčnost evropskega vesoljskega sektorja in razvoj naprednih tehnologij zelo odvisni od raziskav in inovacij; poziva k okrepitvi in razširitvi namenske vesoljske proračunske vrstice v okviru 9. okvirnega programa; poudarja, da je polno sodelovanje med EU, ESA in državami članicami pomembno pri zagotavljanju učinkovitosti in preprečevanju podvajanja, zlasti na področjih, kjer več akterjev zagotavlja financiranje raziskav; meni, da bi bilo treba spodbujati in financirati raziskave in inovacije, ki bi koristile širokemu naboru vesoljskih tehnologij; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje 2020 in v prihodnjih okvirnih programih razširi uporabo instrumenta za mala in srednja podjetja za povečanje poslovnih priložnosti, povezanih z vesoljskimi izdelki in storitvami;
27. poziva Komisijo, naj v okviru javnih naročil zagotovi pravično obravnavo podjetij EU v primerjavi s podjetji iz tretjih držav, zlasti z upoštevanjem cen, ki jih zaračunavajo drugim strankam po svetu, da se pravila spoštujejo in da udeleženci na trgu upoštevajo poštene prakse, saj bi tako zagotovili enake konkurenčne pogoje; poudarja, da se evropska vesoljska industrija sooča z vse večjo mednarodno konkurenco; pozdravlja predlog Komisije o okrepitvi uporabe inovativnih sistemov javnih naročil;
28. poudarja pomen krepitve evropske industrijske baze in zagotavljanja strateške avtonomije EU, in sicer z diverzifikacijo virov oskrbe in izkoriščanjem več ponudnikov v EU; zato meni, da je treba spodbujati uravnoteženo vključenost industrije na vseh ravneh in poziva Komisijo, naj podpira evropski vesoljski sektor v celotni vrednostni verigi; meni, da bi vesoljski grozdi lahko imeli pomembno vlogo v vesoljsko-industrijski strategiji;
29. poziva Komisijo, naj po vsej Evropi podpre razvoj novih vesoljskih poslovnih modelov in tehnologij, ki bi lahko korenito spremenili sektor in zmanjšali stroške (npr. evropske tehnologije, ki omogočajo izstrelitev manjših satelitov v vesolje, kot so baloni za večkratno uporabo ali lanserji);
30. poziva Komisijo, naj pri določanju trajanja javnih naročil na področju vesoljske infrastrukture in storitev upošteva položaj in potrebe malih in srednjih podjetij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja v vesoljskem sektorju;
31. poudarja, da je treba izdatneje vlagati v izobraževanje in usposabljanje evropskih državljanov na področju vesolja, tudi zato, da bi lahko med prehodom na digitalno družbo v celoti izkoristili možnosti, ki jih odpira vesolje; poudarja pomen dosežkov vesoljske politike, saj navdihujejo prihodnje generacije in utrjujejo občutek evropske identitete; zato poudarja, da je treba nadaljevati in razširiti usklajeni pristop za evropsko vesoljsko izobraževanje mladih, ki bi lahko mlade privabilo, da se odločijo za poklice na področju vesoljske znanosti in tehnologije;
32. poudarja, da je osnovno in temeljno orodje za razvoj zmogljivosti evropske vesoljske industrije sodelovanje pri neobveznih programih ESA, v okviru katerih lahko evropska podjetja, univerze ali raziskovalni inštituti sodelujejo pri pripravi najnovejših tehnologij za vesoljske misije in sisteme; poudarja, da udeležba v teh programih odpira pot v podjetništvo na tem področju ter dostop do znanstvenih projektov, ki so izredno tehnološko intenzivni in temeljijo na znanju, kar lahko pozitivno vpliva tudi na prometni sektor;
Krepitev neodvisnosti Evrope pri dostopu do vesolja in njegovi uporabi v stabilnem in varnem okolju
33. opozarja, da so vesoljski programi EU civilne narave, in ponavlja svojo zavezanost nemilitarizaciji vesolja; vseeno priznava strateško razsežnost vesoljskega sektorja za Evropo in potrebo po izboljšanju sinergije med civilnim, varnostnim in obrambnim vidikom in po uporabi vesoljskih zmogljivosti za izpolnitev varnostnih potreb, tudi ob upoštevanju geopolitičnega okolja ter skupne varnostne in obrambne politike; meni, da bi morala Komisija analizirati sinergijo med evropskimi vesoljskimi programi in evropskim akcijskim načrtom za obrambo, predlaganim novembra 2016, da bi zagotovili splošno skladnost na tem strateškem področju;
34. poziva Komisijo, naj združi povpraševanje institucionalnih strank iz Evropske unije in držav članic, da se zagotovi neodvisen, stroškovno učinkovit in zanesljiv dostop do vesolja prek evropskih lanserjev Ariane in Vega ter njihovih prihodnjih različic; meni, da je to izjemnega strateškega pomena za upravljanje v nepredvidljivih in kriznih razmerah in za prilagodljivo evropsko varnostno in obrambno politiko;
35. podpira cilj Komisije, da bo ocenila različne možnosti za podpiranje evropske lansirne infrastrukture, če je to potrebno za uresničevanje ciljev in potreb politike EU glede neodvisnosti, varnosti in konkurenčnosti; zato poudarja strateški pomen evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju (Francoska Gvajana) in da je treba nameniti posebno pozornost gospodarskim in socialnim koristim za ozemlje, kjer se nahaja;
36. opozarja, da pojma neodvisnega dostopa do vesolja ni mogoče ločiti od neodvisnih zmogljivosti Evrope za oblikovanje, razvoj, lansiranje, upravljanje in izkoriščanje vesoljskih sistemov;
37. opaža, da ni jasno, ali se bo program nosilnih raket v Evropi nadaljeval po izteku tri- ali štiriletnega obdobja (Ariane 6 in Vega C), prav tako pa ni preglednosti glede finančnega stanja tega programa; izraža zaskrbljenost, ker ni srednje- ali dolgoročnega programa nosilnih raket; poziva Komisijo, naj pripravi delovni program za naslednjih 20 let za te rakete v Evropi;
38. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj alternativnih lansirnih tehnologij in upoštevanje načel okoljsko primerne zasnove pri vseh lanserjih in vesoljskih napravah;
39. meni, da bi bilo treba pri naslednji generaciji satelitskih sistemov še naprej razvijati varnost infrastrukture programa Galileo, tudi na zemlji, in zmogljivost programov Galileo in Copernicus za dvojno rabo, prav tako pa povečati njuno natančnost in izboljšati šifriranje; opozarja, da bi lahko regulirane javne storitve v okviru programa Galileo, namenjene izključno vladno odobrenim uporabnikom, v prihodnosti imele pomembno vlogo za odzivanje na nove grožnje, zlasti v primeru krize;
40. opozarja, da je vesoljska infrastruktura občutljiva na motnje ali napade državnih in nedržavnih akterjev ter na številna druga tveganja, vključno s trki z vesoljskimi odpadki ali drugimi sateliti; znova poudarja, da je treba zavarovati bistveno infrastrukturo in komunikacijska sredstva ter razvijati odporne tehnologije; priznava, da vesolje in vesoljska tehnologija postajata vse pomembnejša za dvojno rabo, zlasti na področju komunikacij, obveščevalne dejavnosti, nadzora in izvidništva, odzivanja na nesreče in nadzora nad orožjem, ter poudarja, da so vesoljske zmogljivosti odločilnega pomena v boju proti terorizmu; poleg tega spodbuja k naložbam, s katerimi bi pospešili razvoj novih vesoljskih zmogljivosti in tehnologije; meni, da je treba okrepiti zmogljivosti za obvladovanje nastajajočih groženj v vesolju, s čimer bi sčasoma okrepili pripravljenost evropskega vesoljskega sektorja za odzivanje na spreminjajoče se trge, akterje in tehnologije;
41. poziva Komisijo, naj ublaži tveganja zaradi vesoljskih odpadkov z izboljšanjem sedanjih storitev za nadzor in spremljanje v vesolju, da se vzpostavi program za neodvisen sistem, ki bo zmogel odkrivati vesoljske odpadke, ki ogrožajo evropsko vesoljsko infrastrukturo, podpreti ukrepe za preprečitev trčenja in dolgoročno odstraniti odpadke; podpira načrt za razširitev področja uporabe evropskega sistema za nadzor in spremljanje v vesolju, da se omogočijo na vesolju temelječe vremenske napovedi, in predlaga, da se dodatna pozornost nameni predmetom blizu Zemlje, s čimer bi preprečili morebitno katastrofalno tveganje trčenja takega predmeta z Zemljo; poudarja, da bi bilo treba nadgraditi in razširiti zmogljivosti in strokovno znanje na teh področjih, vključno s tistimi, ki jih ima ESA; ponovno potrjuje potrebo po zagotavljanju čim več odprtih podatkov, da bi spodbujali raziskave in inovacije;
42. opozarja na vse večji pomen kibernetske varnosti za vesoljske programe in ugotavlja, da je ta problem zlasti zaskrbljujoč glede na to, da velik del našega gospodarstva temelji na vesoljskih storitvah; poziva Komisijo, naj s sprejetjem ustreznih ukrepov ublaži tveganja za vesoljske naprave, po potrebi z uporabo šifriranja, da bi zaščitili vesoljsko infrastrukturo pred kibernetskimi grožnjami; poziva jo tudi, naj zagotovi, da imajo vse ustrezne agencije vzpostavljene načrte za ukrepanje v nepredvidljivih dogodkih v primeru morebitnih kibernetskih napadov;
43. meni, da je načrtovana pobuda Govsatcom obetaven ukrep za zagotavljanje dostopa do varnih, uspešnih in stroškovno učinkovitih storitev za evropske institucionalne akterje, odzivanje na potrebe uporabnikov na številnih področjih, hkrati pa za spodbujanje rasti, konkurenčnosti in inovacij v celotnem evropskem satelitskem telekomunikacijskem sektorju; poziva Komisijo, naj, če bo ocena učinka v zadostni meri pozitivna, pobudo Govsatcom zasnuje na stroškovno učinkovit način, ki lahko vključuje združevanje in souporabo zmogljivosti ali nakup storitev certificiranih komercialnih komunikacijskih satelitov, ter naj zagotovi, da bo pobuda ustvarila znatno dodano vrednost, in prepreči podvajanje obstoječih struktur;
44. poudarja pomen celovite evropske vesoljske politike, katere cilj je učinkovito prispevati h krepitvi skupne zunanje in varnostne politike tako, da ustreznim institucijam zagotavlja neodvisne podatke, kot so podatki v realnem času o razmerah v vesolju;
Krepitev vloge Evrope kot globalnega akterja in spodbujanje mednarodnega sodelovanja
45. poziva Komisijo, naj vesoljska sredstva in vesoljske industrijske zmogljivosti EU promovira v vseh ustreznih vidikih svojih zunanjih odnosov;
46. meni, da bo za zagotovitev mirnega in varnega vesoljskega okolja potrebno sodelovanje z mednarodnimi partnerji za spodbujanje načel odgovornega ravnanja in trajnosti, zlasti v zvezi z raziskovanjem okolja, ter poziva Komisijo, naj na tem področju tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje in državami članicami;
47. poudarja potrebo po mednarodnem usklajevanju na področju upravljanja prometa in odpadkov v vesolju, ki se bodo gotovo še povečali zaradi načrtovane namestitve t. i. megakonstelacij in preobremenjenosti orbit blizu Zemlje, do katere bi lahko prišlo zaradi stalnega zniževanja stroškov izstrelitve satelita;
48. poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje obstoječih ciljev zasebnega sektorja na področjih, kot je vesoljsko rudarjenje, in naj preuči, kakšen učinek bi ti cilji lahko imeli na veljavni pravni okvir, zlasti Pogodbo o vesolju; meni, da bi bilo treba spoštovati osnovna načela te pogodbe in preprečiti tekmovanje za omejene vire v vesolju; poziva države članice, naj si prizadevajo za usklajen evropski pristop, in poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri doseganju soglasja; se zaveda, da je vesolje skupna dediščina človeštva;
49. odločno podpira namero Komisije, da bo uporabila gospodarsko diplomacijo za odpiranje novih poslovnih priložnosti za evropsko vesoljsko industrijo; poudarja, da bi morala Komisija in, kjer je to ustrezno, organi držav članic, posamezno ali v okviru ESA, in organi, kot je na primer Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), podpreti evropske akterje na trgih tretjih držav; priporoča, naj bodo načrti za tako usklajeno podporo pripravljeni vnaprej;
Zagotavljanje učinkovitega izvajanja
50. poudarja, da bi moral imeti Parlament dejavno vlogo pri oblikovanju vesoljske politike EU in da bi moral biti vključen v vse izmenjave o temah, povezanih z vesoljem, v katerih so udeleženi Komisija, Svet, Evropska služba za zunanje delovanje in ESA;
51. meni, da je demokratična podpora pomembna za naložbe v vesolje; poziva Komisijo, naj predstavi dobro zasnovano in celovito komunikacijsko strategijo o koristih vesoljskih tehnologij za državljane in podjetja; poziva Komisijo, naj pri izvajanju te strategije izhaja iz naslednjih treh stebrov, ki se nanašajo na pomembne ciljne skupine: (a) ozaveščanje javnosti o nujnosti naložb v vesolje; (b) obveščanje malih in srednjih podjetij ter podjetnikov o priložnostih vodilnih vesoljskih programov; (c) vključevanje vesolja v izobraževanje, da bi odpravili pomanjkanje strokovnega znanja; poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej predstavi časovni načrt za oblikovanje te komunikacijske strategije;
52. poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za izvajanje ukrepov, predlaganih v strategiji, redno poroča o njenem izvajanju ter po potrebi predlaga zakonodajo in pripravi dodatne konkretne in oprijemljive ukrepe, potrebne za pravočasno doseganje ciljev, opredeljenih v strategiji;
53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski vesoljski agenciji.
- [1] UL L 122, 24.4.2014, str. 44.
- [2] UL L 347, 20.12.2013, str. 1.
- [3] UL L 158, 27.5.2014, str. 227.
- [4] UL L 150, 20.5.2014, str. 72.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0267.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0268.
- [7] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0534.
- [8] UL C 227 E, 6.8.2013, str. 16.
- [9] UL C 380 E, 11.12.2012, str. 1.
- [10] Razvoj vesoljskega trga v Evropi, študija za odbor ITRE, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor A, ISBN 978-92-823-8537-1.
- [11] https://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/wp/2016_2017/main/h2020-wp1617-leit-space_en.pdf, str.48.
MNENJE Odbora za zunanje zadeve (31.5.2017)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o vesoljski strategiji za Evropo
(2016/2325(INI))
Pripravljavec mnenja: Geoffrey Van Orden
POBUDE
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. priznava, da vesolje in vesoljska tehnologija postajata vse pomembnejša za varnostne in obrambne operacije, zlasti na področju komunikacij, obveščevalne dejavnosti, nadzora in izvidništva ter pri varovanju meja in pomorskem nadzoru, odzivanju na nesreče in nadzoru nad orožjem, pa tudi pri poslovnih in civilnih dejavnostih, in poudarja, da so vesoljske zmogljivosti odločilnega pomena v boju proti terorizmu; poleg tega spodbuja k naložbam, s katerimi bi pospešili razvoj novih vesoljskih zmogljivosti in tehnologije;
2. opozarja, da je svetovna varnostna, infrastrukturna in vesoljska komunikacijska tehnologija dovzetna za posege ali napade državnih in nedržavnih akterjev ter za kibernetske napade, raziskave napadalnega vesoljskega orožja pa tudi za trke z vesoljskimi odpadki ali sateliti; ponovno poudarja, da je pomembno zaščititi najpomembnejšo infrastrukturo in komunikacije ter razviti odporno tehnologijo in posodobiti Pogodbo o vesolju iz leta 1967, da bo upoštevan tehnološki napredek, dosežen od 60. let dalje;
3. svari pred raziskavami napadalnega vesoljskega orožja, ki jih na primer izvajajo Rusija, Severna Koreja in Iran, in tveganji, ki bi jih to lahko imelo za bistveno infrastrukturo in komunikacije ter obstoječe in načrtovane vesoljske sisteme;
4. opozarja, da je treba za ohranitev in okrepitev varnosti, obrambe in stabilnosti v Evropi preprečiti izvažanje občutljive vesoljske tehnologije v države, ki ogrožajo regionalno ali svetovno varnost in stabilnost; podpira razvijanje izstrelitvenih zmogljivosti, kot sta Vega C in Ariane 6, in naložbe vanje, da bi imele evropske države neodvisen in zanesljiv dostop do vesolja;
5. spodbuja Evropsko unijo, naj postane bolj neodvisna na področjih, povezanih z vesoljem; v zvezi s tem meni, da bi lahko sodelovanje z Rusijo, denimo pri izstrelitvi satelitov Galileo in Copernicus, ogrozilo varnost občutljivih vesoljskih sistemov;
6. spodbuja naložbe v zaščitne ukrepe za vesoljsko tehnologijo, sredstva in zmogljivosti v okviru programov, ki jih podpira EU, ter nadzora in spremljanja v vesolju;
7. meni, da bi bilo treba po možnosti izkoristiti že obstoječe dvostranske odnose med evropskimi državami in pomembnejšimi prijateljskimi vesoljskimi silami, na primer ZDA, Indijo in Japonsko, da bi okrepili skupne interese na področju varnosti in obrambe, povečali ključne zmogljivosti in utrdili najpomembnejša sredstva za odkrivanje in preprečevanje novih groženj v vesolju ter odzivanje nanje in tako izboljšali vesoljsko politiko, kar bi povečalo zmožnosti evropskega vesoljskega sektorja za odzivanje na spreminjajoče se trge, akterje in tehnologijo ter spodbujalo k spoštovanju mednarodnih pogodb in konvencij o vesoljskih dejavnostih;
8. poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja pri Združenih narodih, da bi dosegli sporazum o predlaganem kodeksu ravnanja za dejavnosti v vesolju, ki bi spodbujal mednarodna načela za odgovorno, pregledno in miroljubno ravnanje v vesolju in pripomogel k večji varnosti in trajnosti ter bi preprečeval vesoljsko oboroževanje; poudarja, da bi bilo treba to storiti ob zavedanju, da je treba pri vesoljskih dejavnostih ravnati pazljivo, skrbno in pregledno, da bi vzpostavili zaupanje med akterji, saj vesoljske dejavnosti v zadnjih letih hitro napredujejo in ima že več kot 70 držav satelite, devet pa jih ima izstrelitvene zmogljivosti;
9. se zaveda, da so naložbe v raziskave in razvoj na področju vesoljskih zmogljivosti zelo donosne in da se z njimi ustvarja sinergija za dvojno rabo – v civilne in obrambne namene; spodbuja k razvoju sistemov za dvojno uporabo, ki bodo skladni s cilji držav članic EU glede varnosti v vesolju, in poudarja, da je treba spodbujati miroljubno ravnanje v vesolju; nadalje ugotavlja, da nekatere države članice že uporabljajo sisteme za dvojno uporabo, ki podpirajo civilne in vladne/vojaške operacije, in opozarja, da so ti sistemi dovzetni za vdore; spodbuja panogo in operaterje, naj poskrbijo, da bodo sistemi močno zavarovani in da bosta javna in nejavna uporaba jasno ločeni;
10. priznava, da odgovornost za razvoj civilnih in vojaških vesoljskih zmogljivosti, razen programa Copernicus in regulirane javne storitve v okviru programa Galileo, ostaja na nacionalni ravni; poudarja, da se cilji Evropske unije na področju varnosti in obrambe deloma dosegajo z upravnim dogovorom med medvladno Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko obrambno agencijo.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
30.5.2017 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
54 6 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Neena Gill, Ana Gomes, Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, David Martin, Norica Nicolai, Soraya Post, Marietje Schaake, Jean-Luc Schaffhauser, Igor Šoltes, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev) |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
54 |
+ |
|
ALDE |
Petras Auštrevičius, Iveta Grigule, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Norica Nicolai, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl |
|
ECR |
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Anna Elżbieta Fotyga, Marek Jurek, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen |
|
EFDD |
Fabio Massimo Castaldo |
|
PPE |
Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Ramona Nicole Mănescu, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Jaromír Štětina, Dubravka Šuica |
|
S&D |
Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Ana Gomes, Andrejs Mamikins, David Martin, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Soraya Post, Boris Zala |
|
VERTS/ALE |
Klaus Buchner, Ulrike Lunacek, Tamás Meszerics, Jordi Solé, Bodil Valero, Igor Šoltes |
|
6 |
- |
|
ENL |
Jean-Luc Schaffhauser |
|
GUE/NGL |
Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat |
|
NI |
Georgios Epitidios (Georgios Epitideios) |
|
3 |
0 |
|
EFDD |
James Carver |
|
ENL |
Mario Borghezio |
|
NI |
Janusz Korwin-Mikke |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (9.6.2017)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o vesoljski strategiji za Evropo
(2016/2325(INI))
Pripravljavka mnenja: Evelyne Gebhardt
POBUDE
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker Komisija v sporočilu z naslovom Vesoljska strategija za Evropo opozarja, da evropska vesoljska industrija vse bolj postaja del svetovne verige ustvarjanja vrednosti in razvija inovativne izdelke in storitve, zlasti na področju proizvodov interneta stvari, ki so zelo pomembni tudi za podjetja zunaj vesoljskega sektorja in bi jih bilo mogoče narediti uporabne za potrošnike,
B. ker vesolje za evropske državljane ni strošek, temveč naložba, ambiciozna evropska vesoljska strategija pa lahko Evropi zagotovi avtonomijo in strateško mesto v vesolju ter obenem spodbudi rast, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest v proizvodnji, operacijah in storitvah, vezanih na vesoljsko dejavnost;
1. poziva Komisijo, naj s formulami, ki se ne nanašajo le na strukturne in investicijske sklade, temveč tudi na zasebni sektor na področjih, kjer je njegova udeležba pomembna, spodbuja konkurenčnost in inovacije v vesoljskem sektorju; poudarja, da bi bilo treba razvijati ambiciozno zastavljene vesoljske raziskave, ki bi temeljile na velikodušnem in v prihodnost usmerjenem pristopu, ki bo upošteval, da je zagotavljanje infrastrukture in storitev dolgoročno ključnega pomena pri ustvarjanju pozitivnega okolja za naložbe v širšem sektorju, ter bo znal poiskati finančne in druge načine v podporo raziskovalnim dejavnostim na področju industrije in uporabne znanosti ter v podporo temeljnim vesoljskim raziskavam, ki neposredno vplivajo na uporabno tehnologijo in sektorju zagotavljajo visokokvalificirane delavce, ki so za raziskave najpomembnejši;
2. poziva Komisijo, naj analizira delovanje z vesoljskimi dejavnostmi povezanega trga tako na področju nosilnih raket in vesoljskih naprav kot storitev, ki jih uporabljajo; poziva jo, naj zagotovi, da bo okvir ustrezal konkurenčnemu pristopu, ki bo evropske dobavitelje spodbujal k prodiranju na druge trge;
3. poudarja, da lahko uporaba izsledkov javnih raziskav s področja vesoljskih tehnologij širši družbi prinese konkurenčne in horizontalne rešitve za različne ključne politične prednostne naloge EU, s tem pa prispeva k usklajevanju in skladnosti ponujenih političnih rešitev, zlasti na področju podnebnih sprememb, trajnostnega upravljanja virov, migracij, mejnega nadzora, povezovanja ljudi v oddaljenih regijah Unije ter potrebne neprekinjene povezljivosti v prihodnjih omrežjih 5G;
4. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje, pripravi izvedljive ukrepe in cilje za tržno uvajanje programov EGNOS, Galileo in Copernicus in podpre razvoj aplikacij, ki bodo omogočale izkoriščanje vsega potenciala vesoljskih podatkov in povezanih storitev, da bi se s tem spodbudil nastanek integriranega in enotnega trg v tem sektorju, zlasti zato, ker potencial vesoljskih rešitev še ni povsem izkoriščen in je treba vesoljski sektor bolje povezati z drugimi politikami in gospodarskimi področji na ravni EU in držav članic; v zvezi s tem poudarja, da lahko uporaba vesoljskih tehnologij spodbudi rast in ustvarjanje novih delovnih mest;
5. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj alternativnih lansirnih tehnologij in upoštevanje načel okoljsko primerne zasnove pri vseh lansirnih in vesoljskih napravah;
6. ugotavlja, da vsi vesoljski sistemi temeljijo na informacijskih tehnologijah, ki so vse bolj izpostavljene nepooblaščenemu dostopanju do programske opreme, kar lahko resno ogrozi zanesljivost podatkov, tudi satelitskih slik, informacij za določanje geografskega položaja in satelitskih komunikacij;
7. zato poziva Komisijo, naj skupaj z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državami članicami, ki so podpisnice Pogodbe o vesolju iz leta 1967 in Konvencije o odgovornosti za vesolje, spodbuja mednarodna načela odgovornega ravnanja v vesolju, osnovanega na priznavanju dejstva, da je vesolje skupna dediščina človeštva, v okviru Združenih narodov in drugih mednarodnih forumov pa naj si prizadeva za splošno sprejetje Pogodbe o vesolju in Pogodbe o mesecu;
8. opozarja na nujno potrebo po zapolnitvi regulativne vrzeli v členu 2 Konvencije o odgovornosti za vesolje, saj je treba določiti, da se države, ki dovoljujejo, financirajo, spodbujajo ali podžigajo računalniške napade na vesoljske sisteme, neposredno spoznajo za odgovorne; poudarja, da bi bilo treba države, ki teh obveznosti ne izpolnjujejo, šteti za neposredno odgovorne v smislu člena VI Pogodbe o vesolju;
9. poziva vse države članice, naj pri vseh vesoljskih napravah in zemeljskih objektih zagotovijo obsežno uporabo čvrstega šifriranja ter sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi varnost komunikacij in odpornost infrastrukture;
10. ugotavlja, da je komercialna uporaba satelitov in sistemov za daljinsko zaznavanje postala vsakdanja in da družbi prinaša precejšnje koristi;
11. poudarja, da je treba zagotoviti, da bo trženje sistemov daljinskega zaznavanja prineslo koristi podjetjem, zlasti malim in srednjim, in potrošnikom v EU; poudarja še, da je treba za pravilno delovanje notranjega trga ter spodbujeno varnost in ekonomski razvoj vesoljskih dejavnosti oblikovati enotna pravila, saj bi neenotna pravila lahko pomenila izkrivljanje konkurence na notranjem trgu ali neenakomerno varnostno ogroženost; poziva k vzpostavitvi pravnega okvira z enotnimi pravili, s katerimi bi bili podatki, pridobljeni s sistemi daljinskega zaznavanja, na voljo na notranjem trgu in bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti v procesih, ki ustvarjajo dodano vrednost in te podatke ščitijo pred nepooblaščenim dostopom.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
8.6.2017 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
29 2 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Lucy Anderson, Pascal Arimont, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Kaja Kallas, Julia Reda, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Peter Jahr, Markus Pieper |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
29 |
+ |
|
ALDE ECR ENL PPE
S&D
VERTS/ALE |
Dita Charanzová, Kaja Kallas, Morten Løkkegaard Daniel Dalton, Anneleen Van Bossuyt Mylène Troszczynski Pascal Arimont, Georges Bach, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Peter Jahr, Antonio López-Istúriz White, Jiří Pospíšil, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Lambert van Nistelrooij Lucy Anderson, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella Julia Reda, Igor Šoltes |
|
2 |
- |
|
PPE |
Markus Pieper, Sabine Verheyen |
|
1 |
0 |
|
EFDD |
Robert Jarosław Iwaszkiewicz |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za promet in turizem (2.6.2017)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o vesoljski strategiji za Evropo
(2016/2325(INI))
Pripravljavka mnenja: Gesine Meissner
POBUDE
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. priznava, da ima vesoljska tehnologija pomembno vlogo pri ustvarjanju bolj pametnega, varnega, zanesljivega, trajnostnega in celovitega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa; pozdravlja sporočilo Komisije in meni, da lahko prispeva k uresničevanju novih potreb v prometu glede varne in neprekinjene povezljivosti, zanesljivejšemu ugotavljanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti;
2. poudarja, da sta vesolje in dostop do njega odvisna predvsem od prevoznih sredstev (sateliti, nosilna vozila, rakete); priznava, da to pomeni, da so vesoljske tehnologije in storitve (satelitski podatki, geolokacija) strateškega pomena za številne sektorje, kot so promet, telekomunikacije, kmetijstvo in obramba;
3. poudarja, da prometni sektor nudi velik potencial za nove in inovativne poslovne priložnosti v panogah, povezanih z vesoljsko industrijo, med drugim na področju varnosti, okoljske učinkovitosti, prenosa podatkov, navigacije, služb za iskanje in reševanje ter nadzora in upravljanja prometa; poudarja, da se podjetja zanašajo na dostop do podatkov in sodelovanje med univerzami, znanstveniki ter javnim in zasebnim sektorjem;
4. poudarja, da imata usposabljanje in razvoj spretnosti pomembno vlogo pri tem, da bo vesoljski sektor EU postal dejansko neodvisen in samostojen; poziva Komisijo, naj v okviru Obzorja 2020 in prihodnjih raziskovalnih in razvojnih programov še naprej podpira ukrepe za spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in razširjanja ugotovitev na področjih, povezanih z vesoljem;
5. poudarja, da je osnovno in temeljno orodje za razvoj zmogljivosti evropske vesoljske industrije sodelovanje pri neobveznih programih Evropske vesoljske agencije (ESA), v okviru katerih lahko evropska podjetja in univerze ali raziskovalni inštituti sodelujejo pri pripravi najnovejših tehnologij za vesoljske misije in sisteme; poudarja, da udeležba v teh programih odpira pot v podjetništvo na tem področju ter dostop do znanstvenih projektov, ki so izredno tehnološko intenzivni in temeljijo na znanju, kar lahko pozitivno vpliva tudi na prometni sektor;
6. priznava, da imata vesoljska programa EU Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) velik potencial in da je treba spodbujati uporabo njunih podatkov ter ustvariti tržne priložnosti, tako da se pregleda in morda prenovi veljavna zakonodaja ter sistematično pregleduje združljivost vesoljskih programov;
7. poziva Komisijo, naj po vsej Evropi podpre razvoj novih vesoljskih poslovnih modelov in tehnologij, ki korenito spreminjajo sektor in zmanjšujejo stroške (na primer evropske tehnologije, ki omogočajo napotitev manjših satelitov v vesolje, kot so baloni za večkratno uporabo ali lanserji);
8. ugotavlja, da je prometni sektor EU, zlasti na področju upravljanja prometa, sistemov za sledenje in satelitskega opazovanja, odvisen od vesoljske tehnologije in njene sposobnosti za natančno določanje položaja v vsakem trenutku; poudarja prednosti bolj točnega in natančnega satelitskega sledenja in določanja položaja z uporabo tehnologij, kot jih zagotavljata Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) v letalskem sektorju in globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) v pomorskem;
9. poudarja, da so regulirane javne storitve Galilea pomembne, saj vladnim organom držav članic ponujajo storitve na področju javne varnosti in ukrepanja ob nesrečah, zlasti v primeru krize;
10. spominja, da sta programa, kot sta e-klic in digitalni tahograf, postala uspešna, ker je postalo izvajanje storitev določanja položaja na podlagi GNSS obvezno; meni, da se bo z vesoljsko strategijo varnost v cestnem prometu izboljšala; ugotavlja, da bi bili lahko satelitski podatki pomembni za avtonomno vožnjo;
11. podpira pobudo Komisije glede vladnih satelitskih komunikacij (Govsatcom), ki naj bi zagotavljala zanesljive, varne in stroškovno učinkovite satelitske komunikacijske storitve za evropske institucije in institucije držav članic ter infrastrukturo; poudarja njen pomen za promet, zlasti arktični pomorski promet, za upravljanje zračnega prometa ter nadzor in vodenje brezpilotnih zračnih vozil;
12. meni, da bi morala strategija voditi k neodvisnemu in varnemu dostopu do vesoljskih storitev in podatkov ter tehnološki neodvisnosti od tretjih držav; vendar priznava, da mednarodna partnerstva prispevajo k uspehu evropske industrije in da lahko sodelovanje z drugimi globalnimi strateškimi partnerji prispeva k preprečevanju podvajanja in/ali prekrivanja raziskav in razvoja ter s tem prispeva k bolj učinkovitim naložbam; zato poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo z mednarodnimi programi sodelovanja, tudi z drugimi agencijami in organi v tretjih državah, da bi spodbudile doma zgrajeno evropsko vesoljsko tehnologijo in izboljšale njeno konkurenčnost na svetovnem trgu z razvojem in izvajanjem resnične strategije gospodarske diplomacije za ta sektor;
13. poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati vesoljsko strategijo, da bo lahko imel prometni sektor takojšne koristi od izboljšanja pomorskega nadzora, večmodalnosti, potovalnih izkušenj potnikov, dostave paketov, navigacije civilnih brezpilotnih zrakoplovov in avtonomne vožnje, ter naj izboljša varnost ob ustreznem upoštevanju zasebnosti in varstva podatkov; meni, da lahko programa Galileo in EGNOS znatno prispevata k pravilnemu izvrševanju zakonodaje EU na področju prometa; je prepričan, da bi morali biti satelitski navigacijski sistemi še bolje vključeni v druge digitalne storitve, kot so inteligentni prevozni sistemi (ITS), evropski sistem upravljanja železniškega prometa (ERTMS), rečne informacijske storitve (RIS), SafeSeaNet ter konvencionalni navigacijski sistemi;
14. poziva Komisijo, naj v pričakovanju polnega izvajanja sistema Galileo podpre vesoljski sektor EU, in pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela konkretne ukrepe, tudi regulativne, da bi zagotovila uveljavitev Galilea na trgu, kar bi spodbudilo razvoj povsem združljivih in interoperabilnih evropskih naprav, kot so nabori elektronskih vezij in sprejemniki, ter vztraja, da bi morali ti ukrepi zajemati vse načine prevoza (zračne, cestne, železniške, pomorske in na celinskih plovnih poteh);
15. meni, da so za izvajanje evropskih vesoljskih rešitev v prometnem sektorju nujne regulativne določbe za zagotovitev združljivosti Galilea z nekaterimi sprejemniki prometne infrastrukture, tudi v prihodnjih strateških sektorjih, kot so samovozeči in povezani avtomobili ter brezpilotni zrakoplovi;
16. meni, da je treba za prihodnje generacije satelitskih sistemov dodatno okrepiti varnost infrastrukture sistema Galileo;
17. poudarja, da sta točnost in celovitost, ki ju zagotavlja EGNOS, bistveni za zračno, pomorsko, železniško in cestno navigacijo; ponavlja, da bi morala biti razširitev storitve EGNOS na jugovzhodno in vzhodno Evropo prednostna naloga, da bi dosegli pokritost celotne EU in jo razširili tudi na Afriko in Bližnji vzhod;
18. ponovno poudarja finančne prednosti in boljšo točnost, odpornost in varnost, ki bi jih storitev EGNOS lahko zagotavljala pri uporabah, kjer je varnost izjemnega pomena, kot je pristajanje zrakoplovov, pa tudi za sledenje letal in zmanjšanje števila odpovedi letal in hrupa; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se EGNOS uporablja na vseh evropskih letališčih;
19. poudarja, da je program Copernicus pomemben za prevoz in varnost potnikov, zlasti na področju storitev, povezanih s plovnimi potmi ladij, razvoja mestnih prometnih omrežij in spremljanja onesnaženosti zraka; se strinja s Komisijo, da je treba dodatno omogočiti in spodbuditi uporabo podatkov iz programa Copernicus, ter jo poziva, naj še naprej širi njegovo infrastrukturo;
20. meni, da je treba dodatno razviti možnost dvojne rabe Galilea in Copernicusa ter izboljšati natančnost in šifriranje;
21. spominja, da je treba nujno pospešiti preoblikovanje kontrole zračnega prometa, ki trenutno temelji na radarskem nadzoru, v satelitski nadzor, saj je spremljanje v realnem času lahko zagotovljeno le za 30 % našega planeta, in meni, da bi imela lahko pri tem prehodu tehnologija GNSS pomembno vlogo;
22. poleg tega poudarja pomen zrakoplovov, opremljenih z vesoljskim samodejnim odvisnim nadzorovanjem – difuzijo (ADS-B); prav tako poudarja, da bi morali operaterji opremiti zrakoplove z ADS-B, da se zagotovi točnost in zanesljivost sledenja zrakoplova v realnem času ter prihrani pri gorivu;
23. poudarja, da je treba zaščititi evropsko vesoljsko infrastrukturo, in zato podpira vzpostavitev polno operativnih storitev nadzora in spremljanja v vesolju; poudarja, da so ustrezne statistične raziskave in preprečevanje zelo pomembne za to, da bi zmanjšali onesnaževanje vesolja na sploh, zlasti pa odpadke; v zvezi s tem poudarja, da je pilotni projekt za čistejše vesolje z deorbitacijo in uporabo inovativnih materialov za vesoljsko opremo pomemben, da bi omejili naraščanje odpadkov v orbiti in opredelili ustrezne dolgoročne trajnostne rešitve, da bi z inovacijami nadomestili vesoljske materiale; ponovno poudarja, da je ta pilotni projekt namenjen testiranju izvedljivosti in učinkovitosti prihodnjih skupnih tehnoloških pobud za vesoljski sektor, da bi privabili naložbe;
24. opaža, da ni jasno, ali se bo program nosilnih vozil v Evropi nadaljeval po izteku tri- ali štiriletnega obdobja (Ariane 6 in Vega C), prav tako pa ni preglednosti glede finančnega stanja tega programa; izraža zaskrbljenost, ker ni srednje- ali dolgoročnega programa nosilnih vozil; poziva Komisijo, naj pripravi delovni program za naslednjih 20 let za ta vozila v Evropi;
25. poudarja, da se evropska vesoljska industrija na mednarodnem trgu sooča z nepošteno in vedno močnejšo konkurenco, saj so institucionalni trgi tretjih držav zaprti za evropske akterje, zaradi česar so ti v slabšem položaju;
26. meni, da mora EU skupaj s partnerji, zaradi teh dokazanih okoliščin nevzajemnosti pri odpiranju institucionalnih trgov v izjemno strateškem sektorju lansiranja satelitov, na njenih institucionalnih trgih za lansiranje satelitov dati prednost evropskim nosilnim vozilom iz programov EU;
27. podpira predlog Komisije, da bi združili povpraševanje evropskih institucionalnih strank in s tem zagotovili neodvisen, stroškovno učinkovit in zanesljiv dostop do vesolja; predlaga, naj Komisija postane glavna institucionalna stranka v evropskem lansirnem sektorju in razišče načine, kako bi podprla evropsko lansirno infrastrukturo in zagotovila, da lahko vesoljski sektor EU uspešno tekmuje z drugimi svetovnimi akterji;
28. poziva Komisijo, naj upošteva sinergije med programoma Galileo in Copernicus in po potrebi med drugimi vesoljskimi dejavnostmi, da bi zagotovila njihovo najbolj stroškovno učinkovito izvajanje (na primer z uporabo obstoječih zmogljivosti Agencije za evropski GNSS) in da bi čim bolj povečala koristi za evropsko gospodarstvo; poziva Komisijo, naj s pametnim financiranjem spodbuja naložbe v vesoljske dejavnosti v prometnem sektorju (na primer Evropski sklad za strateške naložbe, EFSI), in zagotovi, da bodo imele v naslednjem večletnem finančnem okviru ustrezno financiranje; poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje za nadgradnjo infrastrukture Galileo, EGNOS in Copernicus, pa tudi za podporo aplikacijam GNSS vzdolž vse verige ter dejavnostim opazovanja Zemlje v okviru proračunov za okvirni program 9 (vključno s skupno tehnološko pobudo za vesolje) in za evropske programe GNSS v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020;
29. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira večjo udeležbo malih in srednjih ter zagonskih podjetij pri vesoljskih dejavnostih in raziskavah, povezanih z vesoljem; spodbuja Komisijo, naj v dialog z vesoljskim sektorjem vključi deležnike iz prometnega sektorja, da bi omogočila lažje uvajanje vesoljske tehnologije na trg prevoznih storitev ter zagotovila preglednost; poziva Komisijo, naj deležnikom evropskega prometnega sektorja omogoči dostop do znanstvenih raziskav s področja vesolja in podatkov v zvezi s prometom, da se spodbudi širša uporaba novih inovativnih tehnologij, s čimer bi se okrepila konkurenčnost prevoznih storitev na evropskem in svetovnem trgu;
30. poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na vse večji razvoj vesoljskega turizma.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
30.5.2017 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 1 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Bruno Gollnisch, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Kosma Złotowski |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jakop Dalunde, Kateřina Konečná, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Patricija Šulin, Evžen Tošenovský |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Barbara Kudrycka, Maria Noichl, Flavio Zanonato |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
40 |
+ |
|
ALDE |
Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička |
|
ECR |
Jacqueline Foster, Evžen Tošenovský, Kosma Złotowski |
|
EFDD |
Daniela Aiuto |
|
ENL |
Georg Mayer |
|
GUE/NGL |
Tania González Peñas, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen |
|
PPE |
Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Barbara Kudrycka, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Wim van de Camp, Patricija Šulin |
|
S&D |
Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Ismail Ertug, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Jens Nilsson, Maria Noichl, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, David-Maria Sassoli, Flavio Zanonato, Janusz Zemke, Claudia Țapardel |
|
Verts/ALE |
Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor |
|
1 |
- |
|
EFDD |
Jill Seymour |
|
1 |
0 |
|
NI |
Bruno Gollnisch |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za ribištvo (27.4.2017)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o vesoljski strategiji za Evropo
(2016/2325(INI))
Pripravljavec mnenja: Ricardo Serrão Santos
POBUDE
Odbor za ribištvo poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker je bil leta 1998 z izjavo Baveno Manifesto vzpostavljen program globalnega spremljanja okolja in varnosti s ciljem določiti nadzorno vlogo Evrope v svetu na področju okolja in varnosti; ker se ta pobuda od leta 2012 imenuje Copernicus;
B. ker so politične odločitve, ki sta jih leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet, privedle do dodelitve proračunskih sredstev za evropska programa satelitske navigacije EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in Galileo ter zagotovile dogovor o strukturi upravljanja programov;
C. ker bo Galileo del satelitskega sistema za iskanje in reševanje COSPAS-SARSAT (vesoljski sistem za iskanje plovil v stiski in sistem satelitskega sledenja za potrebe iskanja in reševanja);
D. ker je ribolov zelo tvegano delo, pri katerem se lahko nesreča zgodi kadar koli, preživetje ribičev pa je navadno odvisno od prejetja zdravniške oskrbe v najkrajšem možnem času;
E. ker sta za boljšo analizo staležev in morskega okolja potrebna večja količina in hitrejše zbiranje podatkov;
1. pozdravlja vesoljsko strategijo za Evropo, ki ima veli pomen za morska in pomorska vprašanja ter ribolovne dejavnosti in ima velik potencial za razvoj človeških dejavnosti na morju in ohranjanje morskega okolja;
2. se zaveda, da je vesoljska strategija za Evropo pomembna za usklajeno ukrepanje upravnih organov in drugih zainteresiranih strani;
3. opozarja na odsotnost omembe razmerja med zrakom in morjem, kot je razvidno iz neuporabe besed „morje“ in „morski“;
4. priznava, da vesoljske tehnologije, podatki in na vesolju temelječe storitve „že prispevajo k uresničitvi številnih javnih politik in gospodarskih sektorjev“, vključno z nadzorom ribolovnih dejavnosti, napovedovanjem in spremljanjem plovnih poti, odkrivanjem in spremljanjem razlitij nafte in drugih onesnaževal, operacijami iskanja in reševanja na morju, nezakonitim ribolovom in piratstvom;
5. priznava, da se bodo lahko javni organi, če bodo lahko uporabljali bolj stalne in odzivne vesoljske zmogljivosti za opazovanje morij, hitreje odzivali in hkrati veliko privarčevali z boljšim usmerjanjem svojih dejavnosti, zlasti pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;
6. poudarja, kako pomembno je uporabljati najnovejšo tehnologijo ter spodbujati razvoj novih sistemov za učinkovitejše spremljanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova in boj proti njemu;
7. poudarja pomen programov Galileo in EGNOS za pomorsko varnost in plovbo, ki se kaže v njuni vlogi pri krepitvi in izboljšanju drugih mednarodnih sistemov in v prispevku k evropski tehnološki neodvisnosti;
8. opominja Komisijo, kako pomembno je boljše usklajevanje med programoma Galileo in EGNOS ter z njima povezanimi storitvami programa Copernicus tudi v smislu izboljšanja varnosti;
9. priznava potrebo po razvoju varnih satelitskih komunikacijskih sistemov za izpolnitev sedanjih in prihodnjih potreb v Evropski pomorski skupnosti, vključno s pomorskim nadzorom, temelječem na sistemih daljinsko pilotiranih zrakoplovov, ki so močno odvisni od satelitske komunikacije;
10. pozdravlja pobudo Komisije o vladnih satelitskih komunikacijah (GOVSATCOM);
11. poudarja pomen programa Copernicus za celovito razumevanje podnebja in vremena, naravnih bioloških procesov v morjih in agresivnih antropogenih posegov, vse to so namreč ključna vprašanja za ribištvo;
12. pozdravlja nedavno uvedbo poročila o stanju morij v okviru morske storitve programa Copernicus, pri katerem sodeluje 80 evropskih strokovnjakov iz več kot 25 institucij, saj gre za korak naprej v razvoju rednega letnega poročanja o stanju in zdravju svetovnih oceanov in evropskih morij;
13. poudarja, da morajo biti podatki posnetkov enostavno dostopni za različne industrijske panoge, različne vladne agencije, mednarodne organizacije, lokalne načrtovalce in zasebne uporabnike, vključno z diagrami površinske temperature morij za ribištvo ter podatki o morskem okolju; poudarja, da bi morali sistem programa Copernicus za spremljanje morskega okolja, ki ga zagotavlja podjetje Mercator Ocean, sistem programa Copernicus za spremljanje ozračja ter storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb, ki jo zagotavlja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), vsebovati posebna orodja za evropske ribiče in biti na voljo v vseh evropskih jezikih, ki jih to zadeva;
14. poudarja, da je treba močno okrepiti orodja za izobraževanje in usposabljanje, ki omogočajo uporabo vseh koristi, ki jih prinašajo z vesoljem povezana orodja;
15. meni, da bo razvoj vesoljskih tehnologij v prihodnosti omogočil učinkovitejše preučevanje in ocenjevanje staležev rib;
16. meni, da mora vesoljska strategija za Evropo pokazati več ambicij v zvezi s podnebnimi spremembami in njihovim vplivom na morsko okolje;
17. priznava pomen omrežij Releji Copernicus in Akademija Copernicus pri spodbujanju sodelovanja deležnikov, ki v razpravo prinašata razsežnost regionalnih uporabnikov in omogočata večji doseg prizadevanj za spodbujanje uporabe podatkov in storitev programa Copernicus;
18. priznava, da bo hitrejše in natančnejše zagotavljanje podatkov povečalo produktivnost ribogojcev zaradi nadzora nad škodljivim cvetenjem morja;
19. priznava, da je treba zagotoviti, da bodo prihodnje znanstvene dejavnosti vesoljske tehnološke zmogljivosti bolje povezale z drugimi področji politike za odzivanje na globalne in družbene izzive;
20. se strinja, da potencial sistemov Galileo, EGNOS in Copernicus še ni v celoti izkoriščen, in priznava potencial povezovanja med javnim in zasebnim sektorjem na področju vesoljske strategije;
21. poudarja, da vesoljska tehnologija in njene komponente in situ zahtevajo ogromna denarna sredstva ter da je izredno pomembno, da se v proračunu EU temu sektorju še naprej namenjajo potrebna sredstva;
22. poudarja, da vesoljska industrija EU zagotavlja zaposlitev več kot 200 000 specialistov, ustvarja dodano vrednost v višini vsaj 46 milijard EUR ter prispeva k socialno-ekonomskim inovacijam in raziskovanju na področju ribištva in modrega gospodarstva;
23. spodbuja centralizirano pridobivanje satelitskih podatkov in v tem okviru vzpostavitev posebnega centraliziranega sistema nabave, da bi spodbudili izmenjavo podatkov in ustvarili ekonomijo obsega; meni, da je pridobivanje podatkov s strani Evropske agencije za pomorsko varnost v korist različnih agencij Unije, vključno z Evropsko agencijo za nadzor ribištva, primer dobre prakse;
24. ugotavlja, da Komisija predlaga „spodbujanje uporabe vesoljskih rešitev“, zlasti z zagotavljanjem tehnične podpore pri uporabi inovativnih in čezmejnih javnih naročil za vesoljske rešitve;
25. poudarja, kako pomembno je nenehno izboljševanje zmogljivosti za iskanje in reševanje ter zato spodbuja nadaljnjo integracijo satelitskega sistema Galileo v tovrstne sisteme;
26. meni, da bi lahko bila združitev obstoječih in prihodnjih zmogljivosti v pravi evropski vesoljski sistem pomorskega nadzora, kar bo koristilo številnim institucionalnim uporabnikom, storitve takega sistema pa bi se lahko komercialno izkoriščale za izvoz, šolski primer inovativnih ambicij Komisije v vesoljskem sektorju;
27. podpira razvoj visoko hitrostnih in zanesljivih satelitskih povezav za medicinsko opremo, tako za plovila kot za iskalne in reševalne ekipe, ki bi morali imeti možnost komunicirati z bolnišnicami, in sicer pošiljati in prejemati zdravstvene podatke, da bi tako kar najhitreje odločili o najustreznejših ukrepih;
28. opozarja, da najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja za Evropo odpirajo izredno razsežnost in geografske možnosti za nameščanje postaj, naprav in objektov za spremljanje ter sistemov za zbiranje podatkov na terenu po vsem svetu; obžaluje, da najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja v strategiji niso omenjene;
29. poudarja, da bi morale biti prednostne naloge za javno uporabo vesolja, vključno z opazovanjem, vezane na zakonodajne potrebe evropskih pobud, kot je okvirna direktiva o morski strategiji;
30. priznava potencial vesoljske infrastrukture in iz nje izpeljanih storitev za učinkovito prispevanje k ciljem mednarodnega upravljanja morij, npr. pri izvajanju sporazuma COP21 in blaženju posledic podnebnih sprememb na morja, obale in ekosisteme, boju proti morskim odpadkom ali spodbujanju pomorskega prostorskega načrtovanja na svetovni ravni;
31. opozarja, da se je pomembno odzivati na „potrebe različnih evropskih agencij“, kot sta Evropska agencija za pomorsko varnost in Evropska agencija za nadzor ribištva, ter poudarja, da morajo te institucije tudi prispevati k izpolnjevanju ciljev vesoljske strategije za Evropo; vztraja pri sodelovanju in razširjanju satelitskih podatkov med agencijami Unije, zlasti med Evropsko agencijo za pomorsko varnost, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo;
32. poziva Evropsko agencijo za nadzor ribištva, naj v celoti izkoristi svoja nova okrepljena pooblastila z zagotavljanjem nadzornih in komunikacijskih storitev, ki uporabljajo najsodobnejše tehnologije, zlasti vesoljsko infrastrukturo, za odkrivanje plovil, ki prevažajo migrante, in za preprečevanje nesreč na morju;
33. poudarja potencial satelitskih aplikacij za izboljšanje nadzora ribištva in pomoč pri zaščiti morskega okolja;
34. opozarja, da je eden večjih adutov za zasebni sektor na področju raziskovanja vesolja razvoj patentov in zaščitenih informacij, kar bi bilo treba poudariti pri razvoju vesoljske strategije za Evropo;
35. opozarja, da je za vesoljsko strategijo za Evropo zelo pomemben tehnološki in industrijski razvoj, ki pa v strategiji ni dovolj raziskan;
36. poudarja, da je treba med cilje prihodnjega devetega okvirnega programa za obdobje po letu 2021 vključiti integracijo vesoljske strategije EU, ribištva in modre rasti ter vključitev strokovnih institucij na teh področjih;
37. opozarja, da hiter razvoj novih tehnologij, ki temeljijo na izboljšani inteligenci, kognitivnem računalništvu in nevronskih sistemih, v vesoljski strategiji za Evropo ni omenjen;
38. meni, da se vesoljska strategija za Evropo nanaša zgolj na bližnjo prihodnost in ni dovolj ambiciozna, kar zadeva nove, vizionarske in mobilizirajoče projekte, med drugim za inteligentno upravljanje ribištva.
39. meni, da mora Evropa postati vodilna svetovna sila na področju „modre“ vesoljske tehnologije z nadaljnjim razvojem, uvajanjem in izboljševanjem:
– programa Copernicus, ki je pomemben z vidika reševanja življenj na morju in v zvezi s poplavami,
– programa Galileo, evropskega satelitskega navigacijskega sistema,, ki pokriva cel svet,
– programa EGNOS, evropski diferencialni globalni sistem za določanje položaja, ki že zagotavlja navigacijske storitve za uporabnike na morju v povezavi z varovanjem človeških življenj,
– „modrih“ dronov, upravljanih z uporabo satelitskih podatkov, ki se lahko uporabijo za operacije reševanja na morju, na obali in v celinskih vodah Unije, po zgledu dobitnika nagrade Satnav v letu 2015.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
25.4.2017 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
16 1 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Linnéa Engström, Sylvie Goddyn, Carlos Iturgaiz, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jens Gieseke, Verónica Lope Fontagné |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
John Stuart Agnew |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
16 |
+ |
|
ALDE |
António Marinho e Pinto |
|
ENL |
Sylvie Goddyn |
|
PPE |
Alain Cadec, Jens Gieseke, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, Verónica Lope Fontagné, Gabriel Mato, Jarosław Wałęsa |
|
S&D |
Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Richard Corbett, Ulrike Rodust, Ricardo Serrão Santos |
|
Verts/ALE |
Marco Affronte, Linnéa Engström |
|
1 |
- |
|
EFDD |
John Stuart Agnew |
|
3 |
0 |
|
ECR |
Remo Sernagiotto, Ruža Tomašić, Peter van Dalen |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
21.6.2017 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
54 1 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Christian Ehler, Fredrick Federley, Francesc Gambús, Adam Gierek, Theresa Griffin, Françoise Grossetête, András Gyürk, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Constanze Krehl, Miapetra Kumpula-Natri, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Olle Ludvigsson, Florent Marcellesi, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Dan Nica, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Davor Škrlec, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
54 |
+ |
|
ALDE |
Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Lieve Wierinck |
|
ECR |
Edward Czesak, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský |
|
EFDD |
David Borrelli, Dario Tamburrano |
|
ENL |
Angelo Ciocca |
|
GUE/NGL |
Jaromír Kohlíček |
|
PPE |
Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Christian Ehler, Francesc Gambús, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Herbert Reul, Paul Rübig, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen |
|
S&D |
José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Constanze Krehl, Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Csaba Molnár, Dan Nica, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
|
Verts/ALE |
Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Florent Marcellesi, Michel Reimon, Davor Škrlec |
|
1 |
- |
|
GUE/NGL |
Paloma López Bermejo |
|
1 |
0 |
|
GUE/NGL |
Xabier Benito Ziluaga |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani