Postopek : 2016/2142(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0252/2017

Predložena besedila :

A8-0252/2017

Razprave :

PV 11/09/2017 - 26
CRE 11/09/2017 - 26

Glasovanja :

PV 12/09/2017 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0324

POROČILO     
PDF 839kWORD 70k
11.7.2017
PE 601.250v02-00 A8-0252/2017

o nadaljnjem akademskem izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru evropske strategije za vseživljenjsko učenje

(2016/2142(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Milan Zver

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o nadaljnjem akademskem izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru evropske strategije za vseživljenjsko učenje

(2016/2142(INI))

Evropski parlament,

  ob upoštevanju členov 8, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 14,

  ob upoštevanju Kobenhavnske izjave z dne 30. novembra 2002 o okrepljenem sodelovanju na področju evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(1),

  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi(2),

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju(3),

  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 20. decembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih(4),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669)(5),

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2014 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013(6),

  ob upoštevanju sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(7),

  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

  ob upoštevanju priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(8),

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj(9),

  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(10),

  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(11),

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja(12),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(13),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(14),

  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom Odpiranje izobraževanja z dne 31. januarja 2014(15),

–  ob upoštevanju raziskave Komisije o Izobraževanju in usposabljanju 2020: izboljšanje politike in zagotavljanja izobraževanja odraslih v Evropi(16),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(17),

  ob upoštevanju sklepov Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020(18),

  ob upoštevanja osnutka sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 z naslovom Izboljšanje znanj in spretnosti žensk in moških na trgu dela EU(19),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0252/2017),

A.  ker se sistemi izobraževanja srečujejo s pomembnimi izzivi, ki so posledica digitalne preobrazbe in ki vplivajo na procese poučevanja in učenja, in potrebo po povečanju zmogljivosti za socialno vključevanje, državljansko udeležbo in osebni razvoj ter po krepitvi evropskih demokratičnih vrednot in strpnosti za spodbujanje odprtosti in preprečevanje nestrpnosti vseh vrst; ker sta digitalno opolnomočenje in samozavest ključna pogoja za vzpostavitev močnih družb ter podporo enotnosti in procesom vključevanja v EU;

B.  ker bi bilo treba evropsko strategijo za vseživljenjsko učenje okrepiti; ker bi morala imeti vsaka oseba v vseh življenjskih obdobjih možnosti za vseživljenjsko učenje, da pridobi znanje in spretnosti, ki jih potrebuje za osebni razvoj in poklicni napredek; ker je vseživljenjsko učenje, pridobljeno v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, ki spodbuja dejavno državljanstvo in zaposljivost, ključni vidik, na katerega vplivajo te spremembe;

C.  ker so potrebna dodatna prizadevanja za krepitev sinergij med izobraževanjem in zaposlovanjem, tako z olajševanjem vstopa na trg dela kot z omogočanjem posameznikom, da na svoji poklicni poti stalno posodabljajo svoja znanja in spretnosti ali se učijo novih; ker morajo države članice najti načine za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave in inovacije;

D.  ker nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo bistveno prispevata k osebnemu razvoju posameznikov in oblikovanju človeškega kapitala ter bi morala postati sestavni del evropske strategije za vseživljenjsko učenje;

E.  ker imata nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo vse pomembnejšo vlogo pri olajševanju prilagajanja delavcev na gospodarske in tehnološke spremembe v celotnem poklicnem življenju; ker bo do leta 2025 za 49 % vseh prostih delovnih mest v EU (novih in nadomestnih delovnih mest skupaj) potrebna visoka stopnja usposobljenosti, za 40 % bo potrebna srednja stopnja in samo za 11 % nizka stopnja usposobljenosti ali nobenih kvalifikacij;

F.  ker sta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo pomembni orodji pri zagotavljanju prožnih in prilagojenih priložnosti za izobraževanje za vse, brez kakršne koli diskriminacije(20); v zvezi s tem poudarja pomembnost širjenja strategij za dostop;

G.  ker lahko nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo ter uporaba novih tehnologij pripomorejo k ozaveščanju deklet in žensk o novih poklicnih možnostih, zlasti na področjih, kjer so premalo zastopane; ker ima sicer več žensk srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, vendar je treba povečati zastopanost žensk v poklicnem izobraževanju in sektorjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko;

H.  ker je izobraževanje na daljavo možna oblika izobraževanja v okviru nadaljnjega akademskega izobraževanja, ki zaradi svoje prilagodljivosti na poseben način omogoča usklajevanje študija, poklica in družine;

I.  ker se izobraževanje na daljavo(21) nanaša na obliko poučevanja in organizacije pouka, ki omogoča veliko prilagodljivost pri učenju zaradi uporabe digitalnih tehnologij izobraževanja, in sicer ne kot zamenjava izobraževanju v učilnicah, ampak kot alternativna možnost za učence, ki se ne morejo udeležiti izobraževanja v učilnicah;

J.  ker se izobraževanje na daljavo nanaša na metodo poučevanja, ki omogoča prilagodljivost pri učenju zaradi uporabe nastajajočih tehnologij, in sicer ne kot zamenjava izobraževanju v učilnicah, ampak kot alternativna možnost za učence, ki se ne morejo udeležiti izobraževanja v učilnicah, in delavce, ki nameravajo svoje izobraževanje usklajevati z delom; ker se zato lahko digitalizacija uporabi kot orodje, ki omogoča nove načine dostopa do visokošolskega izobraževanja;

K.  ker je enakost žensk in moških temeljno načelo EU, zapisano v Pogodbah, ter eden od ciljev in odgovornosti Unije; ker enakost pri izobraževanju ženskam nudi več priložnosti in prispeva k socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju družbe; ker je izobraževanje temeljno orodje za boj proti spolnim stereotipom;

L.  ker je povprečna stopnja zaposlenosti žensk neposredno povezana z njihovo stopnjo izobrazbe, saj je stopnja zaposlenosti žensk, starih od 25 do 49 let, z zaključeno terciarno izobrazbo 20 % višja kot pri ženskah s predšolsko, osnovnošolsko ali nižjo srednješolsko izobrazbo;

M.  ker lahko izobraževanje na daljavo pozitivno vpliva na znanja in spretnosti žensk na področju IKT; ker bi vstop večjega števila žensk v sektor IKT spodbudil trg, za katerega se predvideva pomanjkanje delovne sile in za katerega bi enaka udeležba žensk pomenila letni dobiček v višini okrog 9 milijard EUR za BDP EU; ker so ženske še vedno veliko premalo zastopane v študijskih programih na področju IKT, saj je med diplomanti teh programov le 20 % žensk, le 3 % vseh diplomantk pa ima diplomo s področja IKT;

N.  ker programi izobraževanja na daljavo dosežejo precejšnje število žensk v družbah, kjer ženske nimajo enakih možnosti za udeležbo v konvencionalnih oblikah izobraževanja in usposabljanja, saj ženske še vedno več časa kot moški opravljajo neplačano delo v gospodinjstvu in skrbijo za družino; ker jim tovrstno izobraževanje omogoča prilagodljivost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter ker je izobraževanje na daljavo usmerjeno predvsem v skupino netradicionalnih študentov;

O.  ker nadaljnje akademsko izobraževanje spada med uradne dolžnosti akademskih ustanov, ta izraz pa se nanaša na priložnosti za izobraževanje na akademskih ustanovah, ki se lahko izkoriščajo vzporedno z redno zaposlitvijo in na splošno temeljijo na poklicnih izkušnjah, zanje pa je praviloma potrebna univerzitetna diploma;

P.  ker je prilagajanje hitrim gospodarskim in tehnološkim spremembam velik izziv za vse starejšo delovno silo in ker bo odzivanje na ta izziv eden od ključnih dejavnikov za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva EU;

Q.  ker bi se politike za vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti lahko okrepile s priznavanjem predhodnega učenja;

R.  ker omogočanje prostega časa za osebni razvoj in usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja spodbuja dobro počutje ljudi in njihov prispevek k družbi z opolnomočenjem z bolj določenimi osebnimi in poklicnimi spretnostmi; ker akademsko izobraževanje na daljavo omogoča prilagodljive oblike študija, ki ljudem olajšajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ker bi moralo biti univerzitetno vseživljenjsko učenje del evropske strategije za digitalizacijo;

S.  ker digitalizacija omogoča prilagodljivost in interaktivnost izobraževalnega procesa ter je ključni dejavnik za nadaljnji razvoj nadaljnjega akademskega izobraževanja in izobraževanja na daljavo;

T.  ker so zaradi tehnoloških sprememb potrebne boljše in stalnejše povezave med izobraževanjem in zaposlovanjem;

U.  ker so akademske ustanove po svoji naravi statične, zaradi česar je preoblikovanje izobraževalnih programov, ureditve študija in preverjanja znanja ter vpisa velik izziv;

V.  ker sta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo hitro rastoča sektorja z velikim potencialom za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest;

W.  ker obstaja še veliko ovir pri dostopu do ponudb nadaljnjega akademskega izobraževanja na daljavo(22);

Nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo ob družbenih in gospodarskih spremembah

1.  priznava, da spletno in prosto dostopno izobraževanje spreminja način snovanja, zagotavljanja in uporabe izobraževanja; v zvezi s tem poudarja pomen prosto dostopnih učnih virov, ki zagotavljajo dostop do izobraževanja za vse in večajo zaposljivost s podpiranjem procesa vseživljenjskega učenja;

2.  ugotavlja, da imajo številne ustanove za izobraževanje in usposabljanje težave pri ustreznem odzivanju na korenite in zapletene spremembe znotraj naših družb in gospodarstev in morajo spremeniti upravljanje, organizacijsko strukturo in način delovanja; poudarja, da se lahko z novimi, prožnimi in dostopnimi oblikami vseživljenjskega učenja, primernimi za posameznike vseh starosti, učinkovito rešijo nekateri od teh izzivov, kot so socialna izključenost, osip in neskladje v znanjih in spretnostih;

3.  priznava, da sta digitalizacija in vzpostavitev izobraževalnih platform za sodelovanje in izmenjavo najboljših praks ključni pri spopadanju s temi izzivi;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj storijo več, da bi v okviru nacionalnih strategij za digitalna znanja in spretnosti premostili obstoječo tehnološko vrzel med izobraževalnimi ustanovami, ki so dobro opremljene, in tistimi, ki niso;

5.  poudarja, da so ukrepi vseživljenjskega učenja ključnega pomena za to, da si ženske pridobijo znanja in spretnosti, ki jim lahko omogočijo ponovno zaposlitev oziroma izboljšanje delovnega mesta, plače in delovnih pogojev; poudarja, da je treba še izboljšati prisotnost žensk v višjih akademskih krogih in njihov dostop do teh krogov;

6.   poudarja, kako pomembno je izobraževanje v boju proti spolnim stereotipom; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki ponujajo podporo pri izvajanju programov strokovnega izobraževanja na daljavo za ženske, vključno z visokošolskim izobraževanjem na področju znanosti, tehnologije in informacijske tehnologije, pri razvijanju programov usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce in pri preprečevanju širjenja stereotipov prek izobraževalnih programov in pedagoškega gradiva;

7.  poudarja, da morajo akademske ustanove državljane pripraviti na družbo, ki temelji na znanju, in nenehno spreminjajoče se gospodarstvo, opremiti z znanji za samostojno učenj in z orodji, kot so podjetniška miselnost in prečna znanja in spretnosti, kot som na primer reševanje težav in prilagodljivost, da bodo lahko odkrivali lastne poti in uresničili svoj polni potencial;

8.   poudarja tudi, da imajo akademske ustanove pomembno vlogo pri krepitvi dejavnega državljanstva in morajo študente opremiti s prečnimi znanji in spretnostmi, kot so državljanska in socialna znanja in spretnosti ter državljanska vzgoja;

9.  priznava, da pristop k izobraževanju, osredotočen na študente, znižuje stopnjo osipa in omogoča študentom, da dosežejo svoj polni potencial(23); v zvezi s tem poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usmerjanja za vse;

10.  priznava pomen izmenjave znanja pri izboljšanju dejavnega sodelovanja in mednarodnega razumevanja državljanov v stalno spreminjajočih se družbah;

11.  priznava potrebo po okrepitvi tesnega sodelovanja med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom; dodatno poudarja potrebo po boljših sinergijah med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi povečali možnosti za vseživljenjsko učenje za vse;

12.  meni, da bi morali imeti vsi v vseh življenjskih obdobjih pravico dostopa do učenja in usposabljanja, da pridobijo prečna znanja in spretnosti, kot so matematična, digitalna in medijska pismenost, kritično mišljenje, socialne spretnosti in druge ustrezne življenjske veščine, da se lahko bolje prilagodijo na prihodnost;

13.  poudarja potrebo po izvajanju prilagojene podpore za učence na delovnem mestu, vajence in zaposlene, da bi se zagotovilo vključevanje vseh na trg dela; meni, da je treba v proces poučevanja in učenja nujno vključiti nove tehnologije, da bi ljudi opremili z ustreznim naborom znanj, spretnosti in kompetenc ter da bi lahko ti uporabljali digitalne tehnologije na inovativen in ustvarjalen način;

14.  poziva k boljšemu vključevanju in ohranjanju državljanov na trgu dela na podlagi izboljšanja njihovih kompetenc v okviru nadaljnjega akademskega izobraževanja in izobraževanja na daljavo ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je treba povečati privlačnost in dostop do informacij o možnostih za poklicno izobraževanje in usposabljanje za mlade in njihove družine; v zvezi s tem opozarja, da cilj v zvezi z učno mobilnostjo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz programa Erasmus+ še zdaleč ni dosežen, zato mu je treba posvetiti več pozornosti;

15.  poudarja pomen programov Erasmus+ in Obzorje 2020 za krepitev vseživljenjskega učenja; zato poziva države članice, naj v celoti izkoristijo potencial teh programov in poudarja, da bi bilo treba programe prilagoditi nadaljnjemu akademskemu izobraževanju s poklicno usmeritvijo;

16.  priznava, da je dostop do vključujočega in kakovostnega izobraževanja ključnega pomena, zato podpira odprto učenje in učenje na daljavo, da bi zadovoljili posebne potrebe tistih, ki jih ni mogoče doseči s sistemi tradicionalne izvedbe, zlasti za prikrajšane skupine; poziva države članice, naj usmerijo naložbe v ta namen;

Pomembnost kakovosti in prilagodljivosti v izobraževanju

17.  meni, da je stalno izboljševanje kakovosti izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega, ključno pri prizadevanjih EU za socialno kohezijo, konkurenčnost in trajno rast;

18.  poudarja, da morajo podjetja skupaj z ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ljudem skozi celotno poklicno življenje zagotavljati usposabljanje in izobraževanje, osredotočeno na poklicno pot, da bi ostala konkurenčna ter tako nizkokvalificiranim kot visokokvalificiranim delavcem omogočila največ možnosti za uspeh;

19.  poudarja poseben pomen kakovostnega posredovanja znanj in spretnosti za rezultate izobraževanja; poudarja, da je treba vlagati v poklicni razvoj in stalno izpopolnjevanje učiteljskega osebja in ju podpirati; pri tem poudarja potrebo po zagotavljanju visokih standardov v izobraževanju na daljavo in pomen razvijanja novih modelov poučevanja in učenja kot del inovacijskega procesa in postopne digitalizacije izobraževanja; v zvezi s tem priznava, da so primerna infrastruktura in sredstva bistveni elementi za izboljšanje kakovosti poučevanja;

20.  ugotavlja, da so za to potrebni upoštevanje in vrednotenje učiteljev, privlačno plačilo in delovni pogoji, boljši dostop do nadaljnjega usposabljanja med delovnim časom, zlasti o digitalni didaktiki;

21.  poziva, naj univerze vlagajo v čedalje širše izobraževanje na daljavo, ki naj vključuje tudi kratkoročno in brezplačno poklicno izobraževanje;

22.  poudarja, da je treba študentom, ki se udeležujejo izobraževanja na daljavo, zagotoviti možnosti za komunikacijo z učitelji in njihovo spremljanje, da bi študentom zagotovili potrebno podporo, usmerjanje in spodbudo med študijem;

23.  priznava, da prilagodljive oblike učenja, kot sta učenje na daljavo in kombinirano učenje, zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

24.  priznava ključno vlogo izobraževanja na daljavo za osebe, ki se zaradi svojih fizičnih lastnosti ne morejo udeleževati izobraževanja v učilnicah;

25.  podpira zamisel o učenju po meri in povezovalnih vsebinah za tiste, ki si želijo vstopiti v izobraževanje na terciarni ravni in morajo za izpolnitev vpisnih pogojev pridobiti dodatne kvalifikacije;

26.  poudarja, da si je treba prizadevati za bolj prožen in individualiziran pristop k poklicnemu razvoju posameznika ter vseživljenjskemu izobraževanju in usposabljanju na njegovi poklicni poti; priznava vlogo, ki jo imajo lahko pri zagotavljanju tega predvsem javni pa tudi zasebni subjekti, obenem pa priznava, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe in nagnjenja posameznika ter se osredotočata na razvoj in širitev posameznikovih znanj in spretnosti, ključna elementa politik na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti od zgodnje faze naprej;

27.  poudarja pomen interaktivnosti pri povečevanju kakovosti izobraževanja na daljavo z uporabo sodobnih metod komunikacije, ki omogočajo reševanje praktičnih vaj, povezanih z naučenim gradivom, vključitev učencev v didaktični proces in razvijanje komunikacijskih sposobnosti;

28.  spodbuja zamisel o zagotavljanju dostopa do vseživljenjskega učenja, predvsem za lažje ponovno vključevanje v delovno silo, tudi za ženske ali skrbnike;

29.  poudarja nujnost stalnega spremljanja izobraževalnega procesa na daljavo v okviru tekočega posodabljanja procesa in didaktičnih instrumentov;

30.  poudarja potrebo po izobraževanju in spodbujanju mladih ljudi na področju samostojnega učenja (organizacija lastnega dela, obdelava informacij, kritično mišljenje, ohranjanje motivacije ipd.), da bi se lahko v prihodnosti ob uporabi sodobnih tehnologij učinkovito usposabljali na daljavo;

Nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo kot orodje za razvoj za univerze

31.  priznava, da sta nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo priložnosti za razvoj visokošolskih ustanov v okviru razširitve njihovih pristojnosti in za povečanje raznolikosti njihovih programov, da bi se lahko usmerili na nove ciljne skupine in diverzificirali svoje prihodke, saj so stroški za izobraževanje na daljavo nižji od stroškov izobraževanja v učilnicah;

32.  meni, da lahko izobraževanje na daljavo pripomore k vzpostavitvi interdisciplinarnih in mednarodnih študijskih smeri;

33.  spodbuja univerze, naj ponudbo akademskega izobraževanja razširijo z izobraževanjem na daljavo;

34.  priznava pomen strategije za pametno specializacijo (RIS3) pri razvoju ključnega regionalnega potenciala glede na potrebe na trgu dela;

Tehnološki izzivi

35.  prepoznava pomen sledenja hitremu tehnološkemu napredku, zlasti pri izobraževanju na daljavo, ter ključni pomen IKT in odvisnost od nje; meni, da je IKT orodje, s katerim bi lahko na najbolj ustrezen in stroškovno učinkovit način obravnavali velike izobraževalne in razvojne izzive; meni, da bi bilo treba podpirati tudi velike naložbe v izobraževanje, vključno z uporabo Evropskega socialnega sklada, za razvoj digitalnih spretnosti in medijske pismenosti na vseh ravneh;

36.  z obžalovanjem ugotavlja, da je pomanjkanje pismenosti na področju IKT danes velika težava tako med učitelji kot učenci; ponavlja, da je tehnološka usposobljenost pomembna za izkoriščanje potenciala učenja na daljavo in lažjo uvedbo novih metod poučevanja in učenja;

37.  opozarja, da je treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti enake možnosti dostopa do digitalnih tehnologij za vse, pa tudi znanja in spretnosti, odnose in motivacijo, ki so potrebni za resno digitalno udeležbo;

38.  opozarja na dejstvo, da samo četrtino šolskih otrok v Evropi poučujejo učitelji, ki zaupajo v svoje digitalne sposobnosti, kar v veliki meri ovira uspešnost novih metod poučevanja; zato poziva države članice, naj zagotovijo večjo podporo za šole in možnosti za izpopolnjevanje, vključno z informacijsko tehnologijo in medijskim opismenjevanjem ter vseživljenjskimi poklicnimi priložnostmi za učitelje;

39.  poudarja, da je treba vlagati v poklicni razvoj učiteljev vseh izobraževalnih sektorjev in ga podpirati ter ustanoviti službe za vseživljenjsko poklicno usmerjanje;

40.  priznava pomen digitalnih platform pri izobraževanju, hkrati pa opozarja na vprašanja glede varnosti in zasebnosti, s katerimi se soočajo akademske ustanove in študentje;

41.  poudarja pomembnost znanj in spretnosti, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, ter ponovno obžaluje neravnovesje med spoloma na tem področju;

Finančni izzivi

42.  priznava, da so potrebna ustrezna finančna sredstva za kakovostno izobraževanje in učenje po meri; poudarja, da lahko izobraževanje na daljavo zagotovi visokokakovostno izobraževanje, osredotočeno na učence, po nižji ceni; poudarja, da je potrebno večje finančno in praktično sodelovanje sektorja in podjetnikov v poklicnem usposabljanju;

43.  poudarja potrebo po tem, da se izdatki za izobraževanje priznajo kot dolgoročna naložba s trajnimi koristmi;

44.  meni, da stroški ne smejo biti ovira pri vpisu in udeležbi v izobraževanju, vendar priznava osnovne težave v nekaterih državah članicah, zaradi katerih so stroški visoki in državljani ne morejo plačati vpisnine; zato spodbuja Komisijo in države članice, naj bolj podprejo in spodbujajo izobraževanje na daljavo kot kakovostno, cenovno ugodno, prožno in individualizirano možnost izobraževanja;

Izzivi v zvezi z regulativnim okvirom

45.  priznava razlike med regulativnimi okviri za klasično poučevanje, akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo; poudarja, da bi moralo biti izobraževanje na daljavo akreditirano na podlagi istih pravil kot izobraževanje v učilnicah z ustreznimi kazalniki in prilagojenimi merili;

46.  priznava pomen dejavnega upravljanja in vključevanja deležnikov;

47.  priznava pomen zagotavljanja kakovosti pri izobraževanju na daljavo in akreditacije rezultatov tovrstnega izobraževanja;

48.  opozarja, da se je veliko obstoječih evropskih orodij za preglednost, kot sta evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) in evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), razvilo ločeno; ugotavlja, da je treba posameznikom omogočiti, da bi bolje ocenili svoj napredek in priložnosti ter čim bolj izkoristili znanje, pridobljeno v različnih kontekstih, zato je treba to izobraževanje bolj uskladiti in ga podpreti s sistemi za zagotavljanje kakovosti ter ga vključiti v okvir nacionalnih kvalifikacij, da bi ustvarili zaupanje med sektorji in akterji, vključno z delodajalci;

49.  priznava stalen pomen tako kombiniranega kot spletnega učenja, zlasti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da kombinacija visokokakovostnih digitalnih tehnologij in priložnosti za učenje v živo prinese boljše študijske dosežke, zato spodbuja Komisijo in države članice, naj bolj podpirajo in spodbujajo kombinirano učenje;

50.  poziva Komisijo, naj okrepi evropsko strategijo za vseživljenjsko učenje, in poskrbi, da bosta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo njen sestavni del, ter tako spodbudi prilagajanje vse starejše delovne sile na gospodarske in tehnološke spremembe; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči možnost povečanja financiranja za nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo z obstoječimi in prihodnjimi programi; 

51.  priznava potrebo po celovitem večsektorskem in večdisciplinarnem pristopu k izobraževanju in usposabljanju, vključno z vseživljenjskim učenjem, in potrebo po medsektorskem sodelovanju pri razvoju in uvedbi izobraževalnih politik;

Priporočila na ravni EU

52.  poudarja potrebo po spodbujanju sodelovanja in izmenjave dobre prakse med sistemi izobraževanja; še naprej spodbuja izmenjavo dobrih praks nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti pri razvoju meril za priznavanje novih načinov poučevanja in učenja;

53.  poziva k reviziji evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK), da se spodbudi primerljivost kvalifikacij med državami, vključenimi v EOK, in drugimi državami, zlasti državami sosedstva in drugimi državami z zrelimi ogrodji kvalifikacij, da bi izboljšali razumevanje kvalifikacij, pridobljenih v tujini, in bi osebe s priseljenskim poreklom in begunce vključili v vseživljenjsko učenje in zaposlitev;

54.  poziva Komisijo, naj znatno poveča podporo nadaljnjemu akademskemu izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru programa Erasmus+ s spodbujanjem razvoja evropskih mrež in lajšanjem izmenjav dobrih praks, pripravo projektov, ki vključujejo ustanove iz več držav članic, ter povečanjem dostopnosti za študente iz drugih evropskih in tretjih držav;

55.  zagovarja vzpostavitev uporabniku prijazne spletne platforme „vse na enem mestu“, ki bo omogočala izmenjavo dobrih praks za ponudnike izobraževanj in učence;

56.  poziva Komisijo, naj razvije varno in integrirano platformo za učenje, namenjeno in brezplačno ponujeno evropskim izobraževalnim ustanovam, ter tako spodbudi uporabo e-učenja v Evropski uniji;

57.  priznava potrebo po nadaljnjem razvoju platform eTwinning in School Education Gateway v podporo konstruktivni izmenjavi med učitelji in drugimi strokovnimi delavci;

58.  spodbuja vzpostavitev močnejših vezi med nadaljnjim akademskim izobraževanjem (ki ni le raziskovalno usmerjeno) ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem z namenom pridobivanja novih spretnosti in zagotovitev, da se bosta lahko ti dve možnosti stalno izvajali in izkoriščali;

59.  priporoča okrepitev prizadevanj za vseživljenjsko učenje z evropsko strategijo za digitalizacijo in pripravo ocene učinka predlaganih ukrepov na enakost spolov;

60.  pozdravlja ambiciozen načrt, da bo do leta 2025 v osnovnih in srednjih šolah ter knjižnicah zagotovljen ultrahiter internet, saj hitrejša in boljša povezljivost ustvarja velike priložnosti za izboljšanje metod poučevanja, spodbujanje raziskav in razvoj visokokakovostnih spletnih izobraževalnih storitev; poudarja, da uvajanje teh tehnologij ustvarja boljše priložnosti za izobraževanje na daljavo, zlasti na podeželskih in najbolj oddaljenih območjih; izpostavlja, da se bodo s takimi priložnostmi izboljšali digitalne spretnosti in znanja ter medijska pismenost otrok in študentov;

61.  poudarja, da je prilagajanje izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja bistvenega pomena za zadostitev naraščajočemu povpraševanju po digitalno usposobljenih strokovnjakih v EU; poudarja, da so za dosego pravega enotnega digitalnega trga v Evropi potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje medijske pismenosti med državljani, zlasti mladostniki;

62.  poudarja pomen večjega prizadevanja Evrope za uresničevanje strategije za vseživljenjsko učenje , za vse, skupaj s ciljem zagotavljanja raznolikih učnih priložnosti za osebni razvoj in zadovoljstvo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje in vanj vlagajo, zlasti v državah, kjer je stopnja udeležbe pod pragom 15 %;

63.  poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje in krepijo sinergije med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi dosegli širšo skupino ljudi in bolje upoštevali njihove posebne potrebe;

64.  priporoča, naj imajo učitelji, ki poučujejo na daljavo, za to posebno certificirano usposabljanje;

Priporočila na ravni držav članic

65.  države članice poziva k celostnemu pristopu k izobraževanju ter nudenju raznolikih učnih priložnosti, ki bodo študentom omogočile razvijanje njihovih želja in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspeh v nenehno spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu in demokratični družbi;

66.  spodbuja države članice, naj nadgradijo obstoječe ureditve vrednotenja, da se ocenijo in potrdijo znanja in spretnosti, pridobljene z izpopolnjevanjem, ter da se zagotovi njihovo priznavanje za pridobitev kvalifikacije v skladu z nacionalnim ogrodjem in sistemi kvalifikacij;

67.  poudarja, da nadaljnji razvoj digitalne infrastrukture, zlasti na redkeje poseljenih območjih, spodbuja socialno in kulturno vključevanje, sodobne izobraževalne in informacijske procese ter regionalno kulturno gospodarstvo;

68.  poziva države članice, naj ustvarijo priložnosti za usposabljanje na področju IKT in razvoj digitalnih spretnosti in medijske pismenosti na vseh ravneh izobraževanja;

69.  ponavlja, da je pomembno, da se akademske ustanove in ustanove za izobraževanje in usposabljanje hitro odzovejo na spremembe v družbi in na trgu dela, se prilagodijo in posodobijo in omogočijo učencem in študentom, da ustrezno razvijejo svoje znanje in sposobnosti; poudarja, da je izobraževanje vseživljenjski proces opolnomočenja, ki bi moral državljanom pomagati doseči osebni razvoj, ustvarjalnost in dobro počutje;

70.  akademske ustanove poziva, naj pričakujejo spremembe v družbi in na trgu dela ter temu ustrezno prilagodijo svoj način dela; ugotavlja, da ima razvoj v prihodnost usmerjenih sektorjev, zlasti zelenega in krožnega gospodarstva, odločilno vlogo pri vrsti potrebnih spretnosti;

71.  akademske ustanove tudi poziva, naj predvidijo večjezične študije, ki bodo prilagojeni znanju in spretnostim migrantov ter jim bodo omogočali lažji dostop do izobraževalnih programov;

72.  poudarja potrebo po bolj fleksibilnih izobraževalnih sistemih v državah članicah, da bi omogočili učinkovitejše uvajanje odprtih in spletnih metod učenja;

73.  države članice poziva, naj izboljšajo razpoložljivost podatkov o zaposlenosti in socialnem položaju diplomantov (spremljanje diplomantov), vključno s podatki iz sektorja poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

74.  Evropsko unijo in države članice poziva, naj razvijejo in izvajajo „izobraževalne poti“ s spodbujanjem dogovorov z evropskimi univerzami, kot je Zveza mediteranskih univerz (UNIMED), in mrežami univerz za študij na daljavo za sprejem študentov beguncev, ki prihajajo s konfliktnih območij, tudi v okviru programov za akademsko izobraževanje na daljavo;

75.  poudarja pomen specializiranega usposabljanja učiteljev za nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo, da se zadosti potrebam njihovih študentov;

76.  poudarja potrebo po priznavanju znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj uradnega sistema izobraževanja, z zagotavljanjem kakovosti in akreditacijami, zlasti z vidika krepitve vloge ranljivih ali prikrajšanih oseb, kot so nizkokvalificirani odrasli in begunci; vztraja, da je treba potrjevati neformalno in priložnostno učenje, da bi dosegli učence in okrepili njihov položaj;

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(2)

UL C 70, 8.3.2012, str. 9.

(3)

UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(4)

UL C 372, 20.12.2011, str. 1.

(5)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52012DC0669&from=SL

(6)

UL C 64, 5.3.2013, str. 5.

(7)

UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(8)

UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(9)

UL C 327, 4.12.2010, str. 11.

(10)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(11)

UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(12)

UL C 183, 14.6.2014, str. 30.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0291.

(15)

UL C 126, 26.4.2014, str. 20.

(16)

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/reports/policy-provision-adult-learning_en.pdf

(17)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.

(18)

https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/119628.pdf

(19)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6268-2017-INIT/sl/pdf

(20)

kot je določeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(21)

V nemškem jezikovnem prostoru se za izobraževanje na daljavo uporabljata dva izraza, tj. „Fernunterricht“ in „Fernstudium“. Prvi se nanaša na neakademsko, drugi pa na akademsko področje.

(22)

Učni načrt izobraževanja na daljavo za vseprisotno računalništvo; https://www.researchgate.net/publication/312312226_A_distance_learning_curriculum_on_pervasive_computing

(23)

Economics of Education, urednika: Dominic J. Brewer, Patrick J. McEwan Equity and Quality in Education Supporting disadvantaged students and schools https://www.oecd.org/education/school/50293148.pdf


OBRAZLOŽITEV

Edukacija (izobraževanje in usposabljanje) je ogledalo družbe. Edukacija ključno prispeva k oblikovanju človeškega kapitala. V Evropi se klasični šolski sistemi že desetletja nadgrajujejo s pestro pedagoško ponudbo v okviru vseživljenjskega učenja, ki je utemeljeno na spoznanju, da je v sodobni dinamični, kompleksni in tehnološko vse bolj zahtevni družbi, polne tveganj, nujno izobraževanje ves čas življenja, pa naj si gre za formalno, neformalno ali priložnostno.

Zato ne le v delovnem, ampak tudi v zasebnem in javnem življenju posameznika postaja permanentno dopolnjevanje znanja, izkušenj in veščin svojevrstni imperativ.

Izobraževalni sistemi se morajo zato prilagoditi hitro spreminjajočim se okoliščinam in jim nameniti posebno pozornost. Tudi v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja morajo biti na voljo dodatne izobraževalne poti, na katerih si lahko udeleženci še izpolnijo svoje sposobnosti (Higher Continuous Vocational education and training). Izobraževalni sistemi pa jim morajo nadaljnjo učenje ne le omogočiti, ampak učne izide tudi priznati in to ne le na nacionalni ravni, ampak tudi širše.

Slab dostop do izobraževalnih možnosti lahko povzroči manjšanje konkurenčnosti ljudi na trgu dela, težave v zasebnem življenju, lahko tudi trajno pasivnost, izključenost iz družbenega okolja, in tudi, kakor je to mogoče zaslediti v zadnjih letih, nasilno radikalizacijo, zlasti mladih, ki so najbolj ranljivi v rizičnih okoliščinah.

Lažji dostop do izobraževanja je torej standard, ki mora biti uveljavljen povsod. V praksi pa ni tako: Mnogi imajo pri tem svojevrstne težave: npr. mlade matere težko uskladijo svoje družinske, morda celo delovne obveznosti z izobraževalnimi, ljudje iz nižjih slojev si težko privoščijo želeni študij, še posebej, če je ta predrag ali močno oddaljen. Nekdo iz obrobnih regij si namreč težko privošči študij na želenih univerzitetnih destinacijah, ker ni dovolj blizu. Tudi za posameznike, ki jih uvrščamo v skupino ljudi s posebnimi potrebami, je udeležba v klasičnem – t.i. rezidenčnemu – načinu študija mnogokrat močno otežena. Zato je učenje na daljavo (distance education) tako pomembno pri omogočanju lažjega dostopa za vse, kakor tudi pri nižanju stroškov študija. E-učenje oz. učenje na daljavo je lahko ugodnejši in dostopnejši način izobraževanja od običajnega, saj izključuje običajne stroške delovanja izobraževalne ustanove. Skratka, učenje na daljavo lahko izboljša dostopnost za vse, brez diskriminacije glede na državo, regijo, socialni položaj, starost ali spol.

Poročevalec je prepričan, da se z novimi oblikami vseživljenjskega učenja lahko uspešno soočamo z izzivi sodobnih družb, vključno z zmanjševanjem brezposelnosti, ki je še vedno previsoka. Zlasti je velika med mladimi. V nekaterih državah dosega dramatične razsežnosti (preko 40%). Soočanje z vsemi temi izzivi predpostavlja izjemno fleksibilnost izobraževalnih sistemov. Čez eno desetletje bo skoraj polovica delovnih mest novih. Zahtevala bodo tudi nove kvalifikacije, od teh bo več kot polovica delovnih mest, ki jih bodo zapolnili le visoko kvalificirani. Skratka, pomemben delež k uspešnemu soočanju z izzivi sodobnih družb lahko prispevata tudi nadaljnje in izobraževanje na daljavo.

Ob tem poročevalec posebej poudarja, da FDE namenja ustrezno vlogo personalizaciji (individualizaciji), to je učenje prilagojeno potrebam in potencialom študenta (tailor made education). S tovrstno fleksibilnostjo prispeva tudi k bolj učinkovitemu in kakovostnejšemu učenju ter k zmanjševanju osipa (‘drop-out’), ki je v Evropi še vedno velik problem.

Proces digitalizacije je nezadržen tudi v edukaciji. Danes le četrtino šoloobveznih otrok v Evropi poučujejo učitelji z digitalnimi znanji in spretnostmi. Zato je nujno potrebno opremiti vse udeležence v edukaciji z ustreznimi veščinami na vseh ravneh izobraževalnega procesa. V tem kontekstu je zelo pomembna tudi pomoč EU pri razvoju enotne digitalne platforme oz. digitalne učilnice, ki bi pomenila učinkovit in hiter odgovor EU na izzive digitalizacije in bo uspešno odpravljala strahove in zagotavljala kvaliteto izobraževalnim ustanovam, ki želijo svojo izobraževalno ponudbo razširiti na učenje na daljavo.

Poročevalec posebej izpostavlja, da je potrebno v vseh edukacijskih sistemih, se pravi v državah članicah, vzpostaviti regulatorni okvir, ki bo omogočal nemoteno delovanje FDE, vključno z priznavanjem in potrjevanjem rezultatov tako formalnega kot neformalnega izobraževanja.

Poročevalec na koncu priporoča, da je potrebno okrepiti sodelovanje med edukacijskimi sistemi držav članic, izdelati uporabniku prijazno spletno platformo, ki bo med drugim omogočila izmenjavo dobrih praks. Nadalje priporoča izboljšanje sodelovanja z gospodarstvom, še posebej s študiji z večjo aplikativno vrednostjo. Bolje se morajo v prihodnje izkoristiti tudi potenciali, ki jih ima FDE znotraj programov Erazmus+, predvsem za izmenjavo najboljših praks in razvoja strokovnega znanja na področju izobraževanja na daljavo ter za raziskave inovativnih metod poučevanja. Države članice pa naj po priporočilu poročevalca zagotovijo celovit (holistični) pristop k edukaciji, da bi izobraževalne institucije intenzivneje sledile družbenim spremembam in trgu dela. Ob tem je zelo pomembno, da posvetijo več pozornosti permanentnemu usposabljanju učiteljev.


STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (2.5.2017)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o nadaljnjem akademskem izobraževanju in izobraževanju na daljavo kot delu evropske strategije za vseživljenjsko učenje

(2016/2142(INI))

Pripravljavka mnenja: Vilija Blinkevičiūtė

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Osnutek poročila

Navedba sklicevanja 1

Osnutek poročila

Predlog spremembe

  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

  ob upoštevanju členov 8, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

Predlog spremembe  2

Osnutek poročila

Uvodna izjava B

Osnutek poročila

Predlog spremembe

B. kker je vseživljenjsko učenje, ki spodbuja dejavno državljanstvo in zaposljivost, ključni vidik, na katerega vplivajo te spremembe;

B. ker je vseživljenjsko učenje, pridobljeno v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, ki spodbuja enakost spolov, dejavno državljanstvo in zaposljivost, ključni vidik, na katerega vplivajo te spremembe;

Predlog spremembe  3

Osnutek poročila

Uvodna izjava B a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

Ba. ker je treba sprejeti aktivne ukrepe, da bi odpravili ovire za sodelovanje v vseživljenjskem učenju, vključno z ukrepi za uravnoteženje družinskih obveznosti, zlasti za ženske, če želimo doseči cilj za leto 2020, da bi povprečno vsaj 15 % odraslih od 25 do 64 let sodelovalo v vseživljenjskem učenju;

Predlog spremembe  4

Osnutek poročila

Uvodna izjava D a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

Da. ker lahko nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo ter uporaba novih tehnologij pripomorejo k ozaveščanju deklet in žensk o novih poklicnih možnostih, zlasti na področjih, kjer so premalo zastopane; ker ima več žensk kot moških srednje- in visokošolsko izobrazbo, vendar je treba povečati zastopanost žensk v poklicnem izobraževanju in sektorjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, tehniko in matematiko;

Predlog spremembe  5

Osnutek poročila

Uvodna izjava D a (novo)

 

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

Da. ker je povprečna stopnja zaposlenosti žensk neposredno povezana z njihovo stopnjo izobrazbe, saj je stopnja zaposlenosti žensk, starih od 25 do 49 let, z zaključeno terciarno izobrazbo 20 % višja kot pri ženskah s predšolsko, osnovnošolsko ali nižjo srednješolsko izobrazbo;

Predlog spremembe  6

Osnutek poročila

Uvodna izjava D b (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

Db. ker lahko izobraževanje na daljavo pozitivno vpliva na znanja in spretnosti žensk na področju IKT; ker bi vstop večjega števila žensk v sektor IKT spodbudil trg, za katerega se predpostavlja pomanjkanje delovne sile in za katerega bi enaka udeležba žensk prinesla letni dobiček v višini okrog 9 milijard EUR za BDP EU; ker so ženske še vedno veliko premalo zastopane v študijskih programih na področju IKT, saj je med diplomanti teh programov le 20 % žensk, le 3 % vseh diplomantk pa ima diplomo s področja IKT;

Predlog spremembe  7

Osnutek poročila

Uvodna izjava J

Osnutek poročila

Predlog spremembe

J. ker ženske predstavljajo večino ljudi, ki se vpišejo v izobraževanje na daljavo, saj jim tovrstno izobraževanje omogoča prilagodljivost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

J. ker ženske predstavljajo večino ljudi, ki se vpišejo v izobraževanje na daljavo, saj ženske še vedno več časa kot moški opravljajo neplačano delo v gospodinjstvu in skrbijo za družino, tovrstno izobraževanje pa jim omogoča prilagodljivost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

Predlog spremembe  8

Osnutek poročila

Uvodna izjava J a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

Ja. ker je bilo leta 2010 v državah članicah 60 % osebja akademskih institucij moškega spola;

Predlog spremembe  9

Osnutek poročila

Uvodna izjava K

Osnutek poročila

Predlog spremembe

K. ker je enakost žensk in moških temeljno načelo Evropske unije, ki je zapisano v Pogodbah, ter je eden od ciljev in nalog Unije; ker enakost pri izobraževanju ženskam nudi več priložnosti in prispeva k socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju družbe;

K. ker je enakost žensk in moških temeljno načelo Evropske unije, ki je zapisano v Pogodbah, ter je eden od ciljev in nalog Unije; ker enakost pri izobraževanju ženskam nudi več priložnosti in prispeva k socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju družbe; ker je izobraževanje temeljno orodje za boj proti spolnim stereotipom;

Predlog spremembe  10

Osnutek poročila

Odstavek 3

Osnutek poročila

Predlog spremembe

3. priznava, da sta digitalizacija in vzpostavitev skupnih izobraževalnih platform ključni pri spopadanju s temi izzivi;

3. priznava, da sta digitalizacija in vzpostavitev skupnih izobraževalnih platform ključni pri spopadanju s temi izzivi, in poziva, naj se v okviru digitalnih platform nameni več pozornosti zagotavljanju kakovostnega izobraževanja ženskam, da bi izboljšali njihov položaj na trgu dela ter posodobili njihova znanja in spretnosti in jih uskladili s potrebami digitalnega gospodarstva;

Predlog spremembe  11

Osnutek poročila

Odstavek 3 a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

3a. poudarja, da so ukrepi vseživljenjskega učenja ključnega pomena za ženske pri pridobivanju znanja in spretnosti, ki jim omogočajo vrnitev na trg dela ter izboljšanje zaposlovanja, plače in delovnih pogojev; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki ponujajo podporo pri izvajanju programov strokovnega izobraževanja na daljavo za ženske, vključno z visokošolskim izobraževanjem na področju znanosti, tehnologije in informacijske tehnologije, pri razvijanju programov usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce in pri preprečevanju širjenja stereotipov prek učnih načrtov in pedagoškega gradiva;

 

Predlog spremembe  12

Osnutek poročila

Odstavek 3 b (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

3b. poudarja, kako pomembno je izobraževanje v boju proti spolnim stereotipom; zato poziva Komisijo, naj podpira pobude za razvoj programov usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce in o preprečevanju širjenja stereotipov prek učnih načrtov in pedagoškega gradiva;

Predlog spremembe  13

Osnutek poročila

Odstavek 4

Osnutek poročila

Predlog spremembe

4. poudarja, da morajo akademske ustanove študente pripraviti na negotovosti in jih opremiti z orodji, kot so podjetniške spretnosti in veščine prilagajanja, s katerimi bodo lahko odkrivali lastne poti;

4. poudarja, da morajo akademske ustanove študente, tudi ženske, pripraviti na negotovosti in jih opremiti z orodji, kot so podjetniške spretnosti in veščine prilagajanja, s katerimi bodo lahko odkrivali lastne poti;

Predlog spremembe  14

Osnutek poročila

Odstavek 5 a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

5a. poudarja, da je treba še izboljšati prisotnost žensk v višjih akademskih krogih in njihov dostop do njih, zlasti za odpravo vztrajno nizke zastopanosti žensk na višjih akademskih položajih;

Predlog spremembe  15

Osnutek poročila

Odstavek 8

Osnutek poročila

Predlog spremembe

8. poziva k boljšemu vključevanju in ohranjanju posameznikov na trgu dela na podlagi izboljšanja njihovih spretnosti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

8. poziva k boljšemu vključevanju in ohranjanju posameznikov, tudi žensk, na trgu dela na podlagi izboljšanja njihovih spretnosti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

Predlog spremembe  16

Osnutek poročila

Odstavek 10

Osnutek poročila

Predlog spremembe

10. priznava, da je dostop do izobraževanja ključno vprašanje, zlasti za ranljive osebe iz prikrajšanih okolij ali osebe s posebnimi potrebami;

10. priznava, da je dostop do izobraževanja ključno vprašanje, zlasti za ranljive osebe, tiste iz prikrajšanih okolij, migrante in osebe s posebnimi potrebami;

Predlog spremembe  17

Osnutek poročila

Odstavek 13

Osnutek poročila

Predlog spremembe

13. priznava, da prilagodljive oblike učenja zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

13. priznava, da prilagodljive oblike učenja zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poziva, naj se zagotovijo dostopne in cenovno ugodne varstvene ustanove, ki bodo skrbnikom, najpogosteje ženskam, omogočile, da sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju in usposabljanju; poudarja, da morajo biti prilagodljive oblike učenja dostopne invalidnim osebam, zlasti ženskam in dekletom;

Predlog spremembe  18

Osnutek poročila

Odstavek 13 a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

13a. poudarja, da prilagodljive oblike učenja nudijo možnost dostopa do izobraževanja ženskam in dekletom iz ranljivih ali zapostavljenih skupnosti, na primer begunkam in migrantkam, Rominjam, materam samohranilkam, ženskam LGBTI, ženskam, ki živijo v revščini in so socialno izključene, ter ženskam s podeželja, ki lahko tako presežejo ovire pri dostopu do izobrazbe;

Predlog spremembe  19

Osnutek poročila

Odstavek 14 a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

14a. spodbuja zamisel o zagotavljanju dostopa do vseživljenjskega učenja, predvsem za lažje ponovno vključevanje žensk in skrbnikov v delovno silo;

Predlog spremembe  20

Osnutek poročila

Odstavek 18 a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

18a. poudarja, da se ženske in dekleta v zvezi z digitalnimi tehnologijami pogosto soočajo s spolnimi stereotipi; želi poudariti, da je ustrezna digitalna pismenost, tudi za ženske, bistvena za zagotavljanje enakega dostopa do izobraževanja na daljavo;

Predlog spremembe  21

Osnutek poročila

Odstavek 31

Osnutek poročila

Predlog spremembe

31. priporoča okrepitev prizadevanj za vseživljenjsko učenje z evropsko strategijo za digitalizacijo;

31. priporoča okrepitev prizadevanj za vseživljenjsko učenje z evropsko strategijo za digitalizacijo in izvedbo ocene učinka predlaganih ukrepov na enakost spolov;

Predlog spremembe  22

Osnutek poročila

Odstavek 31 a (novo)

Osnutek poročila

Predlog spremembe

 

31a. poudarja, da so potrebni aktivni ukrepi za reševanje in odpravo spolnih stereotipov in segregacije v izobraževanju in usposabljanju, tudi z zagotavljanjem učnih načrtov, ki upoštevajo različnost spolov, z nudenjem karierne orientacije in z izvajanjem medijskih kampanj, ki dečke in dekleta ter ženske in moške spodbujajo, da sledijo poklicnim potem, ki ustrezajo njihovim spretnostim in zmožnostim;

Predlog spremembe  23

Osnutek poročila

Odstavek 32

Osnutek poročila

Predlog spremembe

32. poudarja pomen večjega prizadevanja Evrope za uresničevanje strategije za vseživljenjsko učenje, tako da bo ta na voljo vsem;

32. poudarja pomen večjega prizadevanja Evrope za uresničevanje strategije za vseživljenjsko učenje, tako da bo ta na voljo vsem, in poziva k vključitvi enakosti spolov v strategije vseživljenjskega učenja;

Predlog spremembe  24

Osnutek poročila

Odstavek 33

Osnutek poročila

Predlog spremembe

33. države članice poziva k celostnemu pristopu k izobraževanju ter nudenju pristnih učnih priložnosti, ki bodo študentom omogočile razvijanje njihovih želja in spretnosti, ki jih potrebujejo za preživetje v svetovnem gospodarstvu;

33. države članice poziva k celostnemu pristopu k izobraževanju, ki upošteva različnost spolov, ter nudenju pristnih učnih priložnosti, ki bodo študentom omogočile razvijanje njihovih želja in spretnosti, ki jih potrebujejo za preživetje v svetovnem gospodarstvu; priporoča, naj države članice oblikujejo učne načrte in učno gradivo, ki upošteva različnost spolov in ne vsebuje diskriminacije, ki lahko kasneje vpliva na izobraževalno in poklicno pot študentov;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.4.2017

 

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Martin Sonneborn, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Dietmar Köster, Emma McClarkin, Martina Michels

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

David Borrelli


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

24

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

EFDD

David Borrelli

GUE/NGL

Curzio Maltese, Martina Michels

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Michaela Šojdrová

S&D

Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward, Krystyna Łybacka

Verts/ALE

Jill Evans, Helga Trüpel

1

-

NI

Martin Sonneborn

5

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Emma McClarkin, Morten Messerschmidt, John Procter

ENF

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo