Postopek : 2016/0207(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0261/2017

Predložena besedila :

A8-0261/2017

Razprave :

PV 29/11/2017 - 21
CRE 29/11/2017 - 21

Glasovanja :

PV 14/09/2017 - 8.12
CRE 14/09/2017 - 8.12
PV 30/11/2017 - 8.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0469

POROČILO     ***I
PDF 980kWORD 107k
17.7.2017
PE 601.194v02-00 A8-0261/2017

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

(COM(2016)0447 – C8-0264/2016 – 2016/0207(COD))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Arnaud Danjean

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 MNENJE Odbora za razvoj
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

(COM(2016)0447 – C8-0264/2016 – 2016/0207(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0447),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 209(1) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0264/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0261/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Uporabo tega instrumenta je treba natančno spremljati, Evropskemu parlamentu pa redno posredovati najnovejše informacije o dejavnostih, ki se financirajo v okviru teh določb. Omeniti velja, da je veljavnost tega instrumenta strogo omejena z iztekom sedanjega večletnega finančnega okvira, zatem pa Komisija opravi celovito interdisciplinarno oceno ukrepov, financiranih v skladu z določbami o krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, uvedenimi s to uredbo, ter ustreznih instrumentov, s katerimi države članice financirajo krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. V sklopu ocene se preveri, ali so ukrepi krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki jih financirajo Unija in države članice, skladni z globalno strategijo EU in cilji trajnostnega razvoja OZN. Vsi prihodnji instrumenti, oblikovani za obravnavo povezave med varnostjo in razvojem, bi morali temeljiti na zaključkih te ocene, biti sprejeti šele po obsežnem javnem posvetovanju z več deležniki ter poenostavljati civilno sodelovanje med Unijo, lokalnim in regionalnim vladnim ali medvladnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami, da bi zagotovili podporo tretjim državam.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 1a

 

Pomoč iz člena 3a se financira s prerazporeditvijo sredstev v razdelku IV splošnega proračuna Unije v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 brez uporabe dodatnih virov. Prerazporeditev izključuje uporabo sredstev, dodeljenih ukrepom v okviru Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

__________________

 

1a Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020.


OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 5. julija 2016 objavila zakonodajni predlog o podpiranju krepitve varnostnih in obrambnih zmogljivosti partnerskih držav, na podlagi katerega bi lahko Unija iz svojega proračuna financirala usposabljanje in dobavo nesmrtonosne opreme za varnostne sile tretjih držav. Unija bi s to podporo, namenjeno njenim partnerjem, trajno podpirala učinkovitost usposabljanja, ki ga zagotavlja, in razvoj pravne države.

S to pobudo Komisije naj bi se okrepila povezava med varnostjo in razvojem, vzpostavljena leta 2003 v evropski varnostni strategiji(1) („varnost je predpogoj za razvoj“), na katero se od njenega sprejetja izrecno sklicujejo vsi strateški, globalni ali tematski dokumenti(2).

Jasno je, da je povezava med varnostjo in razvojem ključno načelo, na katerem temelji celostni pristop Unije k zunanjim krizam in konfliktom. Glede na to, da je cilj razvojne politike zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino („brez razvoja in izkoreninjenja revščine ni mogoče doseči trajnostnega miru“), je krepitev zmogljivosti na področju varnosti nedvomno nujno potrebna za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Parlament je to stališče vedno podpiral. Zato v svojem poročilu o celovitem pristopu Unije(3) pozdravlja „povezav[o] med varnostjo in razvojem, ki bi morala biti ključno načelo v podlagi uporabe celovitega pristopa EU“.

Poleg tega je treba opozoriti, da bo prihodnja usmeritev povezave med varnostjo in razvojem jasno potrjena v Evropskem soglasju o razvoju, ki je trenutno v postopku revizije.

Ta predlog krepi doslednost ukrepanja Evropske unije.

Omogoča tudi izvajanje ciljev globalne strategije na področju zunanje in varnostne politike, ki jo je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila junija 2016. V prednostni nalogi št. 4 „Od skupne vizije do skupnega ukrepanja“ je poudarjeno, da je treba okrepiti zmogljivosti partnerskih držav za odzivanje na zunanje krize.

Na to opozarja tudi resolucija Parlamenta o operacijah v podporo miru(4): „Parlament pozdravlja skupno sporočilo o krepitvi zmogljivosti ter se pridružuje pozivom Sveta k takojšnjemu izvajanju tega sporočila“.

To besedilo je v skladu s skupnim sporočilom iz aprila 2015(5), v katerem so opredeljene vrzeli Evropske unije pri krepitvi zmogljivosti partnerskih držav in pri reformi varnostnega sektorja (SSR). Unija je začela izvajati oceno potreb v nestabilnih državah, zlasti v Afriki, prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru pa se že financirajo ukrepi v okviru reforme varnostnega sektorja.

V tem predlogu Unija izpolnjuje svoje mednarodne zaveze na področju razvoja. V njem upošteva spremenjene smernice OECD/DAC za poročanje o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti, ki nadalje razvijajo področje uporabe pravil o uradni razvojni pomoči za varnostni sektor, in agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njen cilj trajnostnega razvoja št. 16 glede miru in pravičnosti, ki poudarja potrebo po podpori za nacionalne institucije, pristojne za varnost v nestabilnih državah in v državah, kjer vladajo konflikti.

Ta predlog se odziva na nujne potrebe ter pričakovanja akterjev na terenu. Po več kot treh letih se na podlagi političnih pobud še vedno niso sprejeli konkretni ukrepi. Evropski svet se je že decembra 2013 zavzemal za program „Train and equip“ (usposabljanje in oprema), ki se je preoblikoval v pobudo za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoja. Evropski svet je decembra 2016 v svojih sklepih poudaril, da je treba zakonodajni predlog Evropske komisije sprejeti pred koncem prvega semestra 2017.

To zakonodajno besedilo je oblikovano kot sprememba Uredbe EU št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru. V okviru revizije naj bi dodali le sistem, s katerim bi odpravili obstoječe vrzeli glede podpore za vse varnostne akterje (tudi oborožene sile), da se omogoči zagotavljanje usposabljanja in opreme za kratko- in srednjeročno odzivanje na nujne potrebe v okviru izpolnjevanja ciljev na področju trajnostnega razvoja.

Tako bi s hitrim izvajanjem pobude za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoja v partnerskih državah dopolnili in izpopolnili obstoječi sistem.

Evropska unija že razpolaga s številnimi instrumenti, ki omogočajo podpiranje civilnih varnostnih sil (policija) in pravosodja prek financiranja nekatere opreme (vozila, radiji itd.),

ne more pa podpirati vojaških sil, čeprav so v nekaterih primerih samo oborožene sile sposobne stabilizirati ozemlja, tako da prispevajo k zagotavljanju varnosti prebivalstva, ponovni vzpostavitvi javne uprave in temeljnim storitvam.

Unija torej nima na voljo finančnega instrumenta, ki bi ga lahko hitro in učinkovito aktivirala, da bi neposredno podprla partnerje v tretjih državah na področju varnosti, kadar je to potrebno. Ker njenih prizadevanj ne spremljajo koristni in usklajeni programi za zagotavljanje opreme, je izredno težko doseči neprekinjene srednje- in dolgoročne rezultate na področju usposabljanja in svetovanja za vojaške sile tretjih držav.

Nujna pomoč, ki jo predlaga Komisija, bi omogočila odpravljanje vrzeli v obstoječem sistemu, ki se pojavljajo med programi za krepitev civilnih varnostnih sil in drugimi razvojnimi programi ter med usposabljanjem, ki ga lahko zagotovijo evropske institucije, in pomanjkljivo opremo lokalnih sil. Evropska unija bi morala imeti možnost, da opremi varnostne sile partnerskih držav, ki jih usposablja v okviru svojih misij.

Evropska pomoč bi lahko na primer omogočila financiranje zdravstvenih objektov za vojaško garnizijo v Maliju, kjer je Evropska unija že prisotna prek svoje vojaške misije EUTM Mali. Obnovili bi obstoječe zdravstvene objekte, kot so ambulante, da bi zagotovili sprejemljivo raven zdravstvene oskrbe. Te ambulante naj bi bile sposobne zagotoviti osnovno zdravstveno oskrbo, vključno z ukrepi za zaščito mater in dojenčkov, ter izvajanje zdravstvene oskrbe prve pomoči.

Sodelovanje pri gradnji bolnišnic za oskrbo ranjencev bi Uniji zagotovilo resnično dodano vrednost in prispevalo k uspehu evropske misije.

Pomanjkanje sredstev vpliva na verodostojnost zunanjega delovanja Unije, medtem ko drugi akterji, kot so Kitajska, Rusija in Turčija, svoje pomoči ne pogojujejo z načeli dobrega upravljanja, ki jih podpira EU, pri čemer širijo svoje ukrepe, zlasti na vojaškem področju v afriških državah.

Komisija je obravnavala več možnosti za financiranje teh pobud. V svoji oceni učinka(6) ugotavlja, da bi bila za krepitev zmogljivosti za spodbujanje varnosti in razvoja v začetku najprimernejša in najučinkovitejša možnost revizija instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru. Ta izjemno prožen instrument omogoča financiranje širokega nabora ukrepov in ne predvideva geografskih omejitev.

Z začetnim skromnim financiranjem v višini 100 milijonov EUR bi lahko dopolnili tekoče ukrepe, kar bi pozitivno vplivalo na varnost, razvoj in gospodarstvo. V tej fazi ni učinka na nacionalne proračune držav članic, tudi če bi ta proračun zaradi svetovnih varnostnih potreb in dejavnosti, povezanih z reformo varnostnega sektorja, potreboval večjo naložbo.

Ta pobuda se bo v prihodnosti obravnavala v okviru razprav o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 in vmesnega pregleda instrumentov Unije za zunanje financiranje, ki se pripravlja za december 2017.

Pravni okvir predloga je jasen, natančno opredeljen in preprečuje kakršno koli odstopanje.

Zaradi zagotavljanja ustreznega izvajanja uredbe so bila natančno opredeljena naslednja jamstva:

•  podpora za vojske tretjih držav bi se uporabljala le za posamezne države v točno določenih okoliščinah, v katerih je krepitev vojaških zmogljivosti potrebna za doseganje ustreznega razvojnega cilja;

•  pogoji za odobritev te finančne pomoči so natančno opredeljeni: finančno pomoč upravičuje položaj zadevne države, temeljiti pa mora na sporazumu med tretjo državo in Unijo.

•  Za pomoč veljajo natančne omejitve: ni je mogoče uporabiti za redne vojaške stroške (plače in pokojnine), za pridobivanje smrtonosnih materialov, kot je nakup orožja ali streliva, niti za usposabljanje, posebej namenjeno boju.

Posebno pozornost je treba nameniti ustreznemu dodeljevanju sredstev.

Poleg tega mora biti uredba, kot jo spreminja Evropski parlament, povsem v skladu s pravnimi zahtevami Pogodb. Krepitev zmogljivosti v varnostnem sektorju na podlagi členov 209 in 212 PDEU (tj. razvojno sodelovanje ter gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje) je dovoljeno financirati le, kadar je to nujno, pri tem pa je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja Unije.

V skladu s to pravno podlago se lahko v področje uporabe vključijo države v razvoju ter druge nestabilne države, če so izpolnjeni zahtevani pogoji. Prek tega instrumenta bi lahko zagotovili pomoč državam, kot so Mali, Srednjeafriška republika in Somalija, ter drugim nestabilnim državam, ki jo dejansko potrebujejo (Niger, ki se sooča s terorističnimi napadi iz Malija, Čad in Kamerun).

Poudariti je treba, da se bodo pri načrtovanju in izvajanju novih spremenjenih določb upoštevale veljavne določbe uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru iz leta 2014. To so izjemni ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva (člen 7), tematski strateški dokumenti in večletni okvirni programi (člen 8). Prav tako je treba obveznost za izvajanje pomoči v skladu z mednarodnim pravom razširiti na ukrepe, povezane s krepitvijo zmogljivosti za spodbujanje varnosti in razvoja (člen 10).

V zvezi z vlogo Parlamenta se bodo vse določbe, ki veljajo za instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, uporabljale tudi za vse spremenjene določbe v tej uredbi. V zvezi z ukrepi, ki jih ni mogoče načrtovati, Komisija obvešča Parlament prek rednih obvestil Političnemu in varnostnemu odboru. V zvezi z načrtovanimi ukrepi pa Parlament pred vsakim večletnim načrtovanjem programov prouči osnutke izvedbenih aktov (strateški dokument, večletne okvirne programe, letne akcijske programe) ter strateške dialoge s službami Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje.

Poročevalec meni, da je predlog Komisije prvi korak k ambicioznejši evropski politiki na področju krepitve zmogljivosti Unije v partnerskih državah. Skoraj leto dni po objavi predloga Evropske komisije mora Evropski parlament prevzeti odgovornost in hitro sprejeti to besedilo, ki je ključno orodje za dolgoročno spodbujanje stabilnosti tretjih držav, razvoja pravne države in učinkovitosti zunanjega delovanja EU.

(1)

Evropska varnostna strategija (dokument 15895/03 Sveta, 8.12.2003).

(2)

Primer: Strategija EU za razvoj in varnost Sahela iz leta 2011.

(3)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 o celovitem pristopu EU in doslednosti zunanjega delovanja EU (2013/2146(INI)). Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0286.

(4)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo (2015/2275(INI)). Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0249.

(5)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in svetu: Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz, 28.4.2015, JOIN(2015)0017.

(6)

Ocena učinka, Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki je spremni dokument k dokumentu (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (SWD(2016)0222).


MANJŠINSKO MNENJE

ki ga v skladu s členom 52a(4) Poslovnika vlaga skupina GUE/NGL: Sabine Lösing, Miguel Urban Crespo, Javier Couso Permuy, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou)

Poročilo podpira pobudo Komisije, da bi razširili instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ter vanj vključili krepitev vojaške zmogljivosti. Cilj poročila je zaobiti veljavna pravila financiranja iz proračuna EU, ki izključujejo dejavnosti financiranja obrambnega sektorja in vojaških akterjev v tretjih državah.

Poročilu nasprotujemo, ker:

•  podpira uporabo razvojne pomoči v vojaške namene,

•  zahteva financiranje krepitve zmogljivosti oboroženih sil,

•  poziva k plačilom za opremo in usposabljanje oboroženih sil v tretjih državah,

•  spodbuja obrambno industrijo in njena podjetja, ki se bodo širila s programi krepitve zmogljivosti, financiranimi s sredstvi EU,

•  spodbuja povezavo med varnostjo in razvojem,

•  krši člen 41(2) PEU, ki prepoveduje uporabo proračuna Unije za stroške, ki nastanejo zaradi operacij vojaškega ali obrambnega pomena,

Zahtevamo:

•  izključno civilno uporabo instrumenta za prispevanje k stabilnosti,

•  da se razvojna pomoč ne uporablja v vojaške namene,

•  podporo izkoreninjenju revščine, preprečevanju konfliktov, neširjenju orožja in razoroževanju,

•  da sredstva iz proračuna EU ne uporabljajo v vojaške namene in da se dosledno upošteva člen 41(2) PEU,


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

David McAllister

predsednik

Odbor za zunanje zadeve

BRUSELJ

Zadeva:  Mnenje o pravni podlagi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (COM(2016)04472016/0207(COD))

Spoštovani gospod predsednik!

Med sestankom koordinatorjev dne 11. julija 2016 se je Odbor za pravne zadeve odločil v skladu s členom 39(3) Poslovnika na lastno pobudo preučiti pravno podlago predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (COM(2016)0447). Poleg tega je predsednica Odbora za razvoj s pismom z dne 15. novembra 2016 v skladu s členom 39 Poslovnika zaprosila Odbor za pravne zadeve, naj preveri pravno podlago navedenega zakonodajnega predloga. Predlog temelji na členih 209(1) in 212(2) PDEU o sprejemanju potrebnih ukrepov za izvajanje politike razvojnega sodelovanja oziroma ukrepov gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki niso države v razvoju.

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 13. julija 2017.

I – Ozadje

Uredba (EU) št. 230/2014 (v nadaljnjem besedilu: uredba o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru)(1) uvaja ukrepe tehnične in finančne pomoči za preprečevanje kriz in odzivanje nanje ter za prispevanje k izgradnji stabilnosti in miru. Namen predlaganih predlogov sprememb je uvesti novo vrsto pomoči Unije, ki bi bila izrecno namenjena gradnji zmogljivosti vojaških akterjev v tretjih državah, kadar pride do izjemnih okoliščin. Predlog Komisije izhaja iz dokazljivo tesne povezave med varnostjo in razvojem, ki predvideva podporo varnostnim sistemom partnerskih držav v okviru obširnih reform, s katerimi se bo zagotovila učinkovita in odgovorna varnost za državo in posameznike, s čimer se bo prispevalo k ciljem EU glede vključujočega in trajnostnega razvoja ter pravne države.

Povezavo med varnostjo in razvojem v praksi lahko najdemo v Uredbi 1717/2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (v nadaljevanju: uredba o instrumentu za stabilnost)(2), ki je predhodnica uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru. Uredba o instrumentu za stabilnost je bila namenjena uvedbi ukrepov razvojnega sodelovanja ter ukrepov finančnega, ekonomskega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami(3), izvorno pa je v področje uporabe vključevala vojaške operacije spremljanja in ohranjanja miru(4). Ustrezna določba – ki je bila kasneje med pogajanji o uredbi med Komisijo, Svetom in Parlamentom črtana – je bila vključena v člen 2(a) in se je glasila:

„vojaško spremljanje in operacije za ohranjanje in podporo miru (vključno z operacijami civilne narave), ki jih izvajajo regionalne in podregionalne organizacije in druge koalicije držav, ki delujejo z odobritvijo Združenih narodov; ukrepe za izboljšanje zmogljivosti teh organizacij in njihovih sodelujočih članov za načrtovanje, izvrševanje in zagotavljanje učinkovitega političnega nadzora nad takšnimi operacijami.“

II – Upoštevni členi Pogodb

Predlog Komisije kot pravno podlago navaja člen 209(1) PDEU v povezavi s členom 212(1) PDEU v petem delu z naslovom Zunanje delovanje Unije, ki se glasita (poudarek dodan):

Člen 209 PDEU

(prejšnji člen 179 PES)

1. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata potrebne ukrepe za izvajanje politike razvojnega sodelovanja, ki so lahko povezani s programi večletnega sodelovanja z državami v razvoju ali vsebinsko zasnovanimi programi. [...]

Člen 212 PDEU

(prejšnji člen 181a PES)

2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata ukrepe, potrebne za izvajanje odstavka 1. [...]

Odstavek 1 člena 212 PDEU se glasi (poudarek dodan):

Člen 212 PDEU

(prejšnji člen 181a PES)

1. Brez poseganja v druge določbe Pogodb, zlasti tiste iz členov 208 do 211, Unija izvaja ukrepe gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, skupaj s pomočjo predvsem na finančnem področju, s tretjimi državami, ki niso države v razvoju. Takšni ukrepi so skladni z razvojno politiko Unije in se izvajajo v okviru načel in ciljev njenega zunanjega delovanja. Ukrepi Unije in držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.

Člen 208 PDEU, ki določa predpostavke, na podlagi katerih se lahko sprejeme razvojno sodelovanje, se glasi (poudarek dodan):

Člen 208 PDEU

(prejšnji člen 177 PES)

1. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. Politika razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.

Glavni cilj politike Unije na tem področju je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju. [...]

Glede na sklicevanje na načela in cilje zunanjega delovanja Evropske unije, bi bilo treba preučiti člen 21 PEU (poudarek dodan):

Člen 21 PEU

1. Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. […]

2. Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za:

(a) zaščito svojih vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in celovitosti;

(b) utrjevanje in podporo demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava;

(c) ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov, z načeli

Helsinške sklepne listine ter cilji Pariške listine, tudi s tistimi, ki se nanašajo na zunanje meje;

(d) pospeševanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s prednostnim ciljem izkoreninjenja revščine;

(e) spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini;

(f) pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega gospodarjenja s svetovnimi naravnimi viri, da se zagotovi trajnostni razvoj;

(g) pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, in

(h) podpiranje mednarodne ureditve, ki temelji na okrepljenem večstranskem sodelovanju in odgovorni svetovni politiki.

3. Unija pri oblikovanju in izvajanju svojih zunanjih dejavnosti na različnih področjih iz tega naslova in iz petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zunanjih vidikov svojih drugih politik spoštuje načela in uresničuje cilje iz odstavkov 1 in 2.

Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zagotavljata to usklajenost in v ta namen sodelujeta.

Tudi člen 24(1) je pomemben za analizo in določitev ustrezne pravne podlage ter se glasi (poudarek dodan):

Člen 24 PEU

(prejšnji člen 11 PEU)

1. Pristojnost Unije na področju skupne zunanje in varnostne politike zajema vsa področja zunanje politike in vsa vprašanja, ki so povezana z varnostjo Unije, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki lahko vodi do skupne obrambe.

Za skupno zunanjo in varnostno politiko veljajo posebna pravila in postopki. Če v Pogodbah ni določeno drugače, jo opredeljujeta in izvajata Evropski svet in Svet, ki odločata soglasno. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno. Skupno zunanjo in varnostno politiko izvajajo visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice v skladu s Pogodbama. Posebna vloga Evropskega parlamenta in Komisije na tem področju je opredeljena v Pogodbah. Sodišče Evropske unije ni pristojno za te določbe, razen za nadzor skladnosti s členom 40 te pogodbe ter za nadzor zakonitosti nekaterih sklepov iz drugega odstavka člena 275 Pogodbe o delovanju Evropske unije. [...]

Člen 40 PEU se glasi:

Člen 40 PEU

Izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz členov 3 do 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Prav tako izvajanje politik iz navedenih členov ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz tega poglavja.

III – Predlagana pravna podlaga

Komisija je predlagala člena 209(1) in 212(2) PDEU kot ustrezni pravno podlago za spremembo Uredbe (EU) št. 230/2014. Obe določbi sta vključeni v naslov III „Sodelovanje s tretjimi državami in humanitarna pomoč“ v okviru zunanjega delovanja Unije, ki je združil prejšnja naslova XX (členi 177–181 PES) in XXI (člen 181a PES) Tretjega dela Pogodbe o Evropski skupnosti, ki je Skupnosti (zdaj Uniji) omogočil izvajanje ukrepov politike sodelovanja tako z državami v razvoju (členi 177–181 PES) kot z razvitimi državami (člen 181a PES).

Izbira ustrezne pravne podlage je ponavljajoče se vprašanje na področju zunanjega delovanja EU, zlasti v zvezi s povezavo med Skupno varnostno in obrambno politiko ter razvojno, ekonomsko in finančno politiko in politiko glede tehničnega sodelovanja. Vprašanje se ponavlja zaradi znatnih pravnih razlik med nizi določb, ki urejajo ta področja, pa tudi zaradi tesnega prepletanja politik, ki jih v praksi oblikujejo institucije Unije. Posebej razvoj ter ekonomsko, finančno in tehnično sodelovanje se izvajajo na podlagi tradicionalnega modela vključevanja, po katerem Evropski parlament dejavno sodeluje v postopku odločanja v skladu z rednim zakonodajnim postopkom na podlagi predloga Komisije ter pristojnostjo Sodišča(5). Po drugi strani Svet v okviru Skupne varnostne in obrambne politike ukrepe sprejema predvsem/zlasti s soglasjem, pri čemer Parlament zgolj obvešča, pristojnost Sodišča pa je izrecno izključena(6).

V skladu s tem ozadjem se je Odbor za pravne zadeve odločil preučiti pravilno pravno podlago za predlagano spremembo Uredbe št. 230/2014. Ali naj Unija sprejme predlagani ukrep, ki obsega tako razvoj ter ekonomsko, finančno in tehnično sodelovanje kot varnostno in obrambno politiko, glede na določbe, ki veljajo za prvi ali za drugi del? Odgovor na to pravno vprašanje ne bi opredelil zgolj postopka, ki ga je treba upoštevati za sprejetje predlaganega ukrepa, ampak tudi njegove pravne značilnosti in posledice.

IV – Sodna praksa Sodišča glede izbire pravne podlage

Sodišče je na vprašanje ustrezne pravne podlage vedno gledalo kot na vprašanje ustavnopravnega pomena, ki zagotavlja skladnost z načelom prenosa pristojnosti (člen 5 PEU) ter določa naravo in področje pristojnosti Unije(7). Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, „da mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti, med temi pa sta zlasti cilj in vsebina akta(8). Izbira nepravilne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev zadevnega akta. V tem okviru so želja institucije, da bi aktivneje sodelovala pri sprejemanju danega ukrepa, okoliščine, v katerih je bil ukrep sprejet, pa tudi delo, ki je bilo opravljeno glede drugih vidikov področja delovanja, ki ga zajema ta ukrep, za določitev pravilne pravne podlage nepomembni(9).

Če se pri preizkusu zadevnega akta izkaže, da ima ta dva cilja ali dva sestavna dela, pri čemer je eden od njih glavni ali prevladujoč, drugi pa stranski, mora ta akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavni del(10). Če pa ima ukrep več sočasnih ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in nobena od njih ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, mora akt temeljiti na ustreznih različnih pravnih podlagah(11), če postopki, določeni za ustrezne pravne podlage, niso nezdružljivi s pravico Evropskega parlamenta in je ne ogrožajo(12).

V – Cilj in vsebina predlaganega ukrepa

Namen tega predloga, kot je navedla Komisija v svojem obrazložitvenem memorandumu, je vstaviti „nov člen v naslov II Uredbe (EU) št. 230/2014, da se pomoč Unije v izjemnih okoliščinah razširi tako, da se bo lahko uporabila za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah ter tako prispevala k trajnostnemu razvoju in zlasti k oblikovanju miroljubnih in vključujočih družb(13). Glede na oceno učinka, ki spremlja predlog Komisije, sta splošna cilja te pobude dva: na eni strani zagotovitev, da razvojna pomoč EU za nestabilne države v razvoju ni ogrožena zaradi nestabilnih in konfliktnih okoliščin, in da se omogoči vsem varnostnim akterjem, vključno z oboroženimi silami, da zagotovijo stabilnost, mir ter javni red in mir; na drugi strani pospeševanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s prednostnim ciljem izkoreninjenja revščine(14).

V zvezi s tem je v uvodni izjavi 3 zapisano, da je podpiranje akterjev varnostnega sektorja, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, v tretjih državah pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji bistveno za zagotavljanje ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Poudarjeno je tudi, da so ti ukrepi namenjeni zaščiti civilnega prebivalstva na območjih, prizadetih zaradi konflikta, krize ali nestabilnosti, prispevanju k dobremu upravljanju in učinkovitemu demokratičnemu nadzoru, pa tudi skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države. V uvodnih izjavah 2, 4 in 5 je ponovno izražena trdna povezava med varnostjo in trajnostnim razvojem in se v ta namen sklicujejo na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj(15), na sklepe Evropskega sveta z dne 19. in 20. decembra 2013 ter na skupno sporočilo z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz(16).

Predlog zlasti predvideva, da bi pomoč Unije varnostnim akterjem lahko v izjemnih okoliščinah vključevala vojaške akterje, in sicer v okviru obsežnega procesa varnostne reforme in v skladu s krovnim ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja (novi pododstavek k členu 1(2)). V členu 3a je v prvem odstavku ponovno izražen cilj prispevanja k trajnostnemu razvoju in k oblikovanju stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb prek zagotavljanja pomoči Unije v izjemnih okoliščinah za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah. V odstavku 2 je določeno, da bi morala pomoč Unije za ta namen vključevati programe za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem ter zagotavljanjem opreme, izboljšavami infrastrukture in zagotavljanjem drugih storitev. To obliko pomoči bi bilo treba uporabljati kot skrajni ukrep, ko uporaba nevojaških akterjev ne more ustrezno zagotoviti oblikovanja stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb. To bo veljalo v primeru resne ogroženosti obstoja delujočih državnih institucij, pa tudi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali kadar državne institucije ne bodo več mogle obvladati te resne grožnje ter pod pogojem, da med zadevno državo in mednarodno skupnostjo in/ali Unijo obstaja dogovor, da je vojska ključna za stabilnost, mir in razvoj, zlasti v kriznih in nestabilnih razmerah in okoliščinah. Z odstavkom 4 se dodatno omejuje področje uporabe vojaške pomoči, in sicer z določbo, da se pomoč ne sme uporabiti za financiranje niti rednih vojaških odhodkov niti naročanja orožja in streliva ali usposabljanja, ki je zasnovano izključno za prispevanje k zmogljivosti oboroženih sil za boj. Ne nazadnje se v odstavku 5 ponovno izraža, da bi morala biti vojaška pomoč namenjena spodbujanju odgovornosti partnerske države in razvoju potrebnih elementov in dobrih praks, potrebnih za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbujanju pravne države in uveljavljenih mednarodnih pravnih načel.

Drugi manjši predlogi sprememb členov 7(1), 8(1) in 10(1) uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru so namenjeni uvedbi navzkrižnega sklicevanja na novi člen 3a. Spremeni se tudi člen 13(1), da se povečajo finančna sredstva za izvajanje Uredbe za 100.000.000 EUR.

VI – Preučitev in določitev ustrezne pravne podlage

Komisija je predlagala člena 209(1) in 212(2) PDEU kot ustrezno pravno podlago za spremembo Uredbe (EU) št. 230/2014. V skladu s členom 209(1) PDEU lahko sozakonodajalca Unije po rednem zakonodajnem postopku sprejemata potrebne ukrepe za izvajanje politike razvojnega sodelovanja, ki se v skladu s členom 208(1) PDEU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, njen glavni cilj pa je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Izkoreninjenje revščine je cilj, ki ga predvideva tudi člen 21(2) PEU – splošna določba o celotnem nizu ciljev zunanjega delovanja Unije. Z izrecno navedbo tega cilja se v členu 208(1) PDEU verjetno nakazuje, da se lahko drugi cilji iz člena 21(2) PEU uresničujejo z ukrepi razvojnega sodelovanja, ampak zgolj v kolikor so ti cilji drugotnega pomena(17).

Široko razumevanje področja uporabe politike Unije glede razvojnega sodelovanja, kadar gre za sporazume o razvojnem sodelovanju, je bilo potrjeno v zadevi Portugalska proti Svetu, v kateri je Sodišče ugotovilo (poudarek dodan)(18):

„Zato je treba ugotoviti, da dejstvo, da sporazum o razvojnem sodelovanju vsebuje klavzule, ki se nanašajo na različna posebna področja, v takem sporazumu ne more spremeniti opredelitve sporazuma, ki mora biti podana ob upoštevanju njegovega bistvenega cilja in ne glede na posamezne klavzule, pod pogojem, da te klavzule na zadevnih posebnih področjih ne vsebujejo takih obveznosti, da bi dejansko pomenile drugačne cilje glede na cilje razvojnega sodelovanja.“

V Zadevi C-403/05, Parlament proti Komisiji, je sodišče potrdilo, da se razvojno sodelovanje zadeva (poudarek dodan)(19):

ne le trajnostni gospodarski in socialni razvoj teh držav, skladno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo in boj proti revščini, temveč tudi razvoj in krepitev demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ob upoštevanju obveznosti, ki so se jim zavezale v okviru OZN in drugih mednarodnih organizacij“.

Glede na sporočilo pravne službe Parlamenta iz leta 2004 o izbiri pravne podlage predhodnice uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru – ki je izvirno vsebovala podobno določbo o krepitvi vojaških zmogljivosti v izjemnih primerih(20):

„ukrepi, povezani z ohranjanjem miru in podporo miru, se jasno lahko obravnavajo, da prispevajo k cilju razvoja demokracije in pravne države. Besedilo členov 179 (zdaj 209(1) PDEU) in 181a (zdaj 212(2) PDEU) Pogodbe o ES ne izključuje financiranja ohranjanja miru z namenom izpolnjevanja njihovih ciljev. Poleg tega je bilo s sodno prakso Sodišča ugotovljeno, da bi bilo treba razvojno politiko Unije tolmačiti široko(21).“

Pravna služba Parlamenta je v svojem sporočilu z dne 6. januarja 2017 potrdila, da bi lahko izjemne okoliščine, v katerih bi se zagotavljali ukrepi krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v okviru spremenjene uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, dopuščale drugačno tolmačenje, po katerem je vojaška razsežnost v členu 3a tako postranska kot nujna. To je še podkrepljeno v členu 3a(4) z izključitvijo podpore izključno vojaške narave, to pa bi bilo mogoče še okrepiti z izrecno vzpostavitvijo tesnejše povezave politiko Unije glede razvojnega sodelovanja(22). Kot je bilo potrjeno v sporočilu služb Komisije z dne 2. februarja 2017 o pravni podlagi v postopku št. 2016/0207(COD), ki je bilo izdano na prošnjo Odbora za pravne zadeve, si predlog prizadeva za uresničitev razvojnega cilja z vključitvijo dodatnega akterja – vojske – v omejenih okoliščinah, ko ta akter ne deluje v svoji vojaški vlogi in si prizadeva zgolj za civilne cilje(23).

V skladu s skupnim sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. aprila 2015 z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju(24) se lahko krepitev zmogljivosti na področju varnosti osredotoča na civilne ali policijske sile, lahko pa tudi na vojsko. Evropska varnostna strategija iz leta 2003 navaja, da je varnost predpogoj za razvoj, saj spopadi uničujejo infrastrukturo, med katero sodi tudi socialna infrastruktura, pri tem pa spodbujajo kriminal, odvračajo vlagatelje in onemogočajo normalno gospodarsko dejavnost(25). Ne nazadnje, v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju je bistveni cilj razvojnega sodelovanja EU izkoreninjenje revščine v okviru trajnostnega razvoja, ta pa zajema „dobro upravljanje, človekove pravice ter politične, socialne, gospodarske in okoljske vidike“(26). Poleg tega naj bi Evropsko soglasje podalo „smernice za načrtovanje in izvajanje komponente razvojne pomoči pri vseh instrumentih Skupnosti in strategijah sodelovanja s tretjimi državami“ – pri čemer je komponenta razvojne pomoči „ opredeljena kot celotna uradna razvojna pomoč (URP), kakor je bilo dogovorjeno v okviru Odbora za razvojno pomoč pri OECD(27). V skladu s spremenjenimi smernicami o URP je financiranje vojske v partnerskih državah mogoče le takrat, ko izjemne okoliščine zahtevajo opravljanje razvojnih storitev prek vojske in njene vloge pri ponovni vzpostavitvi pravne države. V nasprotju s tem neposredna udeležba pri vojaških odhodkih še naprej ni upravičena(28). Zaradi tega razmere, v katerih državne institucije niso več ustrezne za oblikovanje miroljubnih in vključujočih družb, niso zajete v spremenjenih smernicah o URP, v predlagani uredbi pa je navedeno, da je mogoče preseči URP pri uporabi vojske kot izvajalca razvojnih storitev(29). S pravnega vidika smernice o URP kot takšne ne predstavljajo pravno obvezujočih omejitev za področje uporabe člena 208 PDEU, iz uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru pa ne izhaja, da bi bilo izvajanje tega člena odvisno od pogojevanja z URP(30).

Vendar je v oceni učinka, priloženi predlogu, ugotovljeno, da bi krepitev vojaških in obrambnih zmogljivosti za namene, ki niso povezani z razvojnim sodelovanjem, posegla v SZVP in pomenila kršitev člena 40 PEU, v katerem je bilo uvedeno načelo „vzajemnega nevplivanja“ med zunanjimi ukrepi Unije v okviru SZVP in zunanjimi ukrepi Unije, ki niso v okviru SZVP(31). Na enak način bi moral biti ukrep, ki je osredotočen zlasti na financiranje vojske v tretjih državah za obrambne namene, vključen v okvir SZVP Unije, takega ukrepa pa ni mogoče združiti s pravno podlago, ki se ne nanaša na SZVP. To je Sodišče potrdilo v Zadevi C-263/14, Parlament proti Svetu,

„Kar zadeva akte, sprejete na podlagi določbe v zvezi s SZVP, je Sodišče dolžno med drugim v skladu s členom 275, drugi odstavek, prvi del stavka, PDEU in členom 40 PEU skrbeti, da izvajanje te politike ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije na podlagi Pogodbe DEU. Izbira ustrezne pravne podlage akta Unije ima ustavnopravni pomen, uporaba napačne pravne podlage pa lahko povzroči neveljavnost takega akta, zlasti če ustrezna pravna podlaga določa drugačen postopek sprejetja od tistega, ki se je dejansko uporabil. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora izbira pravne podlage za akt Unije [...] temeljiti na objektivnih dejstvih, ki omogočajo sodni nadzor ter vključujejo namen in vsebino tega akta.“(32)

V skladu s tem bi bilo treba vojaški del predlagane uredbe obravnavati v širšem kontekstu ciljev in vsebine uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru. V ta namen bi bilo treba upoštevati naravo „skrajnega ukrepa“ predlagane reforme in strogo določene primere, v katerih bi bilo mogoče uporabo vojaške pomoči šteti za edino učinkovito sredstvo za oblikovanje miroljubnih in vključujočih družb. Poleg tega predlog prepoveduje pomoč Unije pri financiranju vojaškega usposabljanja, ki naj bi prispevalo izključno k zmogljivosti oboroženih sil za boj, rednim finančnim odhodkom ter naročanju orožja in streliva, za kar bi lahko trdili, da nakazuje, da je cilj predloga prispevati k varnosti civilnega prebivalstva v tretjih državah(33). To možnost dodatno omejuje obveznost Komisije, da uvede ustrezne postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje za ukrepe (odstavek 6 iste določbe). Ureditve spremljanja in ocenjevanja so določene tudi v členih 12 in 13 Uredbe (EU) 236/2014, ki velja za vse instrumente EU za zunanje financiranje, vključno z instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru.

Glede na zgoraj navedeno je mogoče trditi, da je namen predlagane uredbe prispevati k trajnostnemu razvoju ter oblikovanju stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb prek dobrega upravljanja v javni upravi, kar vključuje ministrstva za obrambo in oborožene sile – nepogrešljiv del izvršne veje oblasti –, čeprav pod civilnim nadzorom in v izjemnih okoliščinah, kadar trajnostnega razvoja ni mogoče doseči zgolj z uporabo nevojaških akterjev.

VII - Sklep in priporočila

Glede na navedeno so glavni in prevladujoči cilji predloga Komisije – čeprav uvaja obveznosti glede razvoja in utrditve pravne države in dobrega upravljanja prek okrepljenega civilnega nadzora in pregleda nad vojsko v tretjih državah ter je tako povezan s SZVP in SVOP – vseeno razvoj ter ekonomske in finančne politike in politike tehničnega sodelovanja, osredotoča pa se na prispevanje k miroljubnim in vključujočim družbam, ki jih obravnava kot nepogrešljive za uresničitev trajnostnega razvoja. Ker so ti primarni cilji neločljivo povezani, pri čemer noben od njih ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge(34), bi moral biti člen 209(1) v povezavi s členom 212(2) PDEU veljavna in ustrezna pravna podlaga za predlog.

Na seji dne 13. julija 2017 se je Odbor za pravne zadeve odločil, z 10 glasovi za, 7 proti in 6 vzdržanimi glasovi(35), da vam priporoči,  da sta pravilna pravna podlaga predlagane uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru člen 209(1) in člen 212(2) PDEU.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

(1)

Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1–10).

(2)

UL L 327, 2006, str. 1.

(3)

Člen 1(1).

(4)

KOM/2004/0630 končno, „Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost“, Bruselj, 29. september 2004, stran 15.

(5)

Člen 209(1) PDEU.

(6)

Člen 24(1), pododstavek 2 PEU, in člen 275 PDEU.

(7)

Mnenje 2/00, Recueil 2001, str. I-9713, točka 5.

(8)

Zadeva C-45/86, Komisija proti Svetu (Splošni tarifni preferenciali), Recueil 1987, str. 1439, točka 5; Zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu, ZOdl. 2009, str. I-7585.

(9)

Zadeva C-269/97, Komisija proti Svetu, Recueil 2000, str. I-2257, točka 44.

(10)

Zadeva C-137/12, Komisija proti Svetu, EU:C:2013:675, točka 53; Zadeva C-490/10, Parlament proti Svetu, EU:C:2012:525, točka 45; Zadeva C-155/07, Parlament proti Svetu, ZOdl. 2008, str. I-08103, točka 34;

(11)

Zadeva C-211/01, Komisija proti Svetu, Recueil 2003, str. I-08913, točka 40; Zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, ZOdl. 2006, str. I-107, točke 43–56.

(12)

Zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu (Titanov dioksid), Recueil 1991, str. I-2867, točke 17–25; Zadeva C-268/94, Portugalska proti Svetu, Recueil 1996, str. I-6177.

(13)

COM(2016)0447, stran 2.

(14)

SWD(2016)0222, stran 16.

(15)

Združeni narodi, A/RES/70/1, resolucija, ki jo je Generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015.

(16)

JOIN(2015)0017 z dne 28. aprila 2015.

(17)

Glej Zadevo C-91/05, Komisija proti Svetu (ECOWAS), ZOdl. 2008, str. I-3651, točka 73. Glej tudi Zadevo C-377/12, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2014:1903, točka 37. Koutrakos, P., The EU Common Security and Defence Policy , OUP, 2013, str. 211–212.

(18)

Zadeva C-268/94, Portugalska republika proti Svetu Evropske unije, Recueil 1996, str. I-6177, točka 39.

(19)

Zadeva C-403/05, Parlament proti Komisiji, ZOdl. 2007, str. I-9045, točka 56.

(20)

SJ-0746/04, str. 7.

(21)

Glej Zadevo C-268/94, Portugalska proti Svetu,Recueil 1996, str. I-6177, točka 37.

(22)

SJ-0729/16, str. 10.

(23)

Sj.i(2017)303958, str. 2.

(24)

Glej JOIN(2015)0017.

(25)

Glej Varna Evropa v boljšem svetu – Evropska varnostna strategija (Bruselj, 12. december 2003), str. 11–13.

(26)

UL C 46, 2006, str. 1, odstavki 5, 7 in 42. Glej tudi Zadevo C-377/12, Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Paola Mengozzija, 2014, odstavek 40.

(27)

UL C 46, 2006, str. 1, odstavek 8.

(28)

Glej smernice za poročanje z dne 17. februarja 2016, dokument OECD DCD/DAC(2016)3/FINAL z dne 8. aprila 2016, odstavki 96–98.

(29)

Glej Sj.i(2017)303958, str. 3.

(30)

SJ-0729/16, str. 7–8.

(31)

Glej P. van Elsuwege, EU External Action after the Collapse of the Pillar Structure: in Search of a new Balance between Delimitation and Consistency, 47, v: Common Market Law Review, 2010, str. 1002.

(32)

Sodba z dne 14. junija 2016 v zadevi Parlament proti Svetu (C-263/14, ECLI:EU:C:2016:435, odstavka 42–43).

(33)

Za podobno utemeljitev pravne službe Parlamenta v kontekstu uredbe o instrumentu za stabilnost, predhodnice uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, glej: SJ-0746/04, str. 7.

(34)

Glej Zadevo C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu, ZOdl. 2009, str. I-7585.

(35)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči Pavel Svoboda (predsednik), Jean-Marie Cavada (podpredsednik, poročevalec), Mady Delvaux (podpredsednica), Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (podpredsednica), Axel Voss (podpredsednik), Isabella Adinolfi, Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Lynn Boylan, Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Rosa Estaràs Ferragut, Heidi Hautala, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Angelika Niebler, Evelyn Regner, Tiemo Wölken, Tadeusz Zwiefka.


MNENJE Odbora za razvoj (5.7.2017)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

(COM(2016)0447 – C8-0264/2016 – 2016/0207(COD))

Pripravljavka mnenja: Linda McAvan

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen tega zakonodajnega predloga je spremeniti Uredbo (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi se vstavil nov člen, na podlagi katerega bo EU nudenje pomoči v izjemnih okoliščinah lahko razširila na krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, pri čemer sta glavna navedena cilja trajnostni razvoj ter oblikovanje miroljubnih in vključujočih družb.

Pripravljavka mnenja sicer podpira splošno usmeritev predloga Komisije, a hkrati poziva k natančnemu spremljanju dejavnosti, ki naj bi bile financirane v okviru novega instrumenta, ter poudarja, da je potrebna celovita, pregledna in interdisciplinarna ocena dejavnosti krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju.

Pripravljavka mnenja želi poleg tega spomniti, da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine (člen 208(1) PDEU), kar pomeni, da sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje ali Evropskega razvojnega sklada (ERS) ne bi smela prispevati k dejavnostim krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 24 in 40 ter člena 41(2),

Obrazložitev

Sklicevanja na ustrezne člene o SZVP v Pogodbi.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  V Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005 se je priznala povezava med varnostjo in razvojem16.

(1)  V Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005 se je priznala povezava med varnostjo in razvojem16, hkrati pa je bilo poudarjeno, da se dopolnjujeta16, v agendi za spremembe16a iz leta 2011 pa je bilo poudarjeno, da sta razvoj in varnost povezana.

__________________

__________________

16 Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (UL C 46, 24.2.2006).

16 Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (UL C 46, 24.2.2006).

 

16a Sporočilo Komisije: Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe, 13. oktober 2011 (COM(2011)0637).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Glavni cilj razvojne politike Unije bi moral biti zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine, kot je jasno navedeno v členu 208(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), temeljiti pa bi morala na načelih razvojne učinkovitosti; sredstva za trenutne dejavnosti za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, uvedene s to uredbo, bi zato morala biti zagotovljena iz instrumentov, ki niso instrument za razvojno sodelovanje ali Evropski razvojni sklad (ERS), da bi se ta sredstva še naprej uporabljala predvsem za zmanjševanje in izkoreninjanje revščine;

Obrazložitev

Varnostni instrumenti morajo biti financirani iz namenskih proračunskih vrstic za varnost. Instrument za razvojno sodelovanje in ERS morata izpolnjevati obveznost iz Pogodbe, da se uporabljata za izkoreninjanje revščine.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  Unija bi morala v skladu s členom 208 PDEU pri politikah, ki jih izvaja in ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja. Zato je treba – ob upoštevanju tega, da je nujno treba preprečiti kakršno koli podrejanje razvojne pomoči in razvojnega sodelovanja varnostni ali obrambni politiki – instrumente za zunanje financiranje, vključno z instrumentom za prispevanje k varnosti in miru, izvajati v tem duhu.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  V agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015, je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb kot cilja trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja 16) in za doseganje drugih rezultatov razvojne politike. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16 se izrecno zahteva „krepitev zadevnih nacionalnih institucij, tudi z mednarodnim sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju, med drugim zaradi preprečevanja nasilja ter boja proti terorizmu in kriminalu“17.

(2)  V agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015, so navedeni cilji trajnostnega razvoja, med katerimi je prvi izkoreninjenje revščine. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16 je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16 se izrecno zahteva „krepitev zadevnih nacionalnih institucij, tudi z mednarodnim sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju, med drugim zaradi preprečevanja nasilja ter boja proti terorizmu in kriminalu“17.

__________________

__________________

17 Združeni narodi, A/RES/70/1, resolucija, ki jo je Generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015.

17 Združeni narodi, A/RES/70/1, resolucija, ki jo je Generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Podpiranje akterjev varnostnega sektorja, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, v tretjih državah pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji je bistveno za zagotavljanje ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Navedeni ukrepi so potrebni zlasti za zagotavljanje zaščite civilnega prebivalstva na območjih, prizadetih zaradi konflikta, krize ali nestabilnosti. Dobro upravljanje ter učinkovit demokratičen nadzor in civilni pregled nad varnostnim sistemom, vključno z vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države bistvene značilnosti dobro delujoče države v vsakem okviru, zato bi jih bilo treba spodbujati s podpiranjem obširnejše reforme varnostnega sektorja v tretjih državah.

(3)  Reforma varnostnega sektorja, vključno s podporo oboroženim silam v izjemnih okoliščinah, v tretjih državah pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji je bistvena za zagotavljanje ustreznih pogojev, vključno z dobrim upravljanjem za učinkovito uporabo razvojnega sodelovanja, katerega glavni cilj je izkoreninjenje revščine. Navedeni ukrepi so potrebni zlasti za zagotavljanje zaščite civilnega prebivalstva na območjih, prizadetih zaradi konflikta, krize ali nestabilnosti. Dobro upravljanje ter učinkovit demokratičen nadzor in civilni pregled nad varnostnim sistemom, vključno z vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države bistvene značilnosti dobro delujoče države v vsakem okviru. Uporabo tega instrumenta je treba natančno spremljati, Evropskemu parlamentu pa redno posredovati najnovejše informacije o dejavnostih, ki se financirajo v okviru njegovih določb. Omeniti velja, da je veljavnost tega instrumenta strogo omejena z iztekom sedanjega večletnega finančnega okvira, zatem pa Komisija opravi celovito interdisciplinarno oceno ukrepov, financiranih v skladu z določbami o krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, uvedenimi s to uredbo, ter ustreznih instrumentov, s katerimi države članice financirajo krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. V sklopu ocene se preveri, ali so ukrepi krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki jih financirajo Unija in njene države članice, skladni z globalno strategijo EU in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Vsi prihodnji instrumenti, oblikovani za obravnavo povezave med varnostjo in razvojem, bi morali temeljiti na zaključkih te ocene, biti sprejeti šele po obsežnem javnem posvetovanju z več deležniki ter poenostavljati civilno sodelovanje med Unijo, lokalnim in regionalnim javnim ali medvladnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami, da bi zagotovili podporo tretjim državam.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Svet je v svojih sklepih o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 18. maja 2015 pozval k proučitvi možnosti za krepitev skladnosti in usklajevanja med ukrepi EU na področju varnosti in razvoja ter za izboljšanje izvedbe krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, zlasti glede instrumentov financiranja19. Pozval je tudi k razvoju vseevropskega strateškega okvira za reformo varnostnega sektorja, ki bi združil skupno varnostno in obrambno politiko ter vsa druga orodja skupne zunanje in varnostne politike, pa tudi instrumente za razvojno sodelovanje in akterje na področju svobode, varnosti in pravnega varstva.

(6)  Svet je v svojih sklepih o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 18. maja 2015 pozval k proučitvi možnosti za krepitev skladnosti in usklajevanja med ukrepi EU na področju varnosti in razvoja ter za izboljšanje izvedbe krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, zlasti glede instrumentov financiranja19. Pozval je tudi k razvoju vseevropskega strateškega okvira za reformo varnostnega sektorja, ki bi združil skupno varnostno in obrambno politiko ter vsa druga orodja skupne zunanje in varnostne politike, pa tudi akterje na področju svobode, varnosti in pravnega varstva.

__________________

__________________

19 Sklepi Sveta za zunanje zadeve (v formatu ministrov za obrambo) o skupni varnostni in obrambni politiki, dokument 8971/15 z dne 18. maja 2015.

19 Sklepi Sveta za zunanje zadeve (v formatu ministrov za obrambo) o skupni varnostni in obrambni politiki, dokument 8971/15 z dne 18. maja 2015.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  V sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 je navedeno, da se vsaj 90 % celotne zunanje pomoči Unije šteje za uradno razvojno pomoč v skladu z opredelitvijo Odbora OECD za razvojno pomoč. Zato je bistveno, da se, kolikor je to mogoče, pri dodeljevanju sredstev v okviru revidirane Uredbe (EU) št. 230/2014 ta odstotek upošteva.

Obrazložitev

Skoraj 90 % porabe v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru trenutno izpolnjuje merila Odbora za razvojno pomoč.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Glavni cilj uradne razvojne pomoči je nefinanciranje instrumentov, povezanih z varnostjo.

Obrazložitev

Varnostni instrumenti morajo biti financirani iz namenskih proračunskih vrstic za varnost. Instrument za razvojno sodelovanje in ERS morata izpolnjevati obveznost iz Pogodbe, da se uporabljata za izkoreninjanje revščine.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c)  S sklepi Sveta1a z dne 20. julija 2015 o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, zlasti s priloženim akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo in njegovo točko 21(c), so Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Svet pozvani, naj do leta 2017 oblikujejo in izvajajo politiko primerne skrbnosti za zagotavljanje, da je podpora Unije varnostnim silam v skladu s politiko Unije na področju človekovih pravic in da prispeva k njenemu izvajanju ter da je skladna s spodbujanjem, varstvom in uveljavljanjem mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, kot je ustrezno.

 

__________________

 

1a http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf.

Obrazložitev

Pred začetkom veljavnosti spremenjene uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru je ključnega pomena, da začne veljati politika primerne skrbnosti za zagotavljanje, da bo podpora EU varnostnim silam v skladu z novim členom 3a v skladu s politiko EU na področju človekovih pravic.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6d)  Kar zadeva možnosti, ki so na voljo v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), je Evropski parlament v odstavku 47 svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji opozoril na morebitno reformo mehanizma Athena, katere cilj je povečati potencial mehanizma za delitev stroškov in skupno financiranje, zlasti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah (kar zadeva usposabljanje, mentorstvo, svetovanje, zagotavljanje opreme, izboljšanje infrastrukture in druge storitve). Podoben mehanizem je bil s pomočjo mirovne pomoči za Afriko oblikovan izven proračuna Unije.

Obrazložitev

Pomembno je poudariti, da so v okviru SZVP na voljo možnosti za izvajanje programov krepitve vojaških zmogljivosti v tretjih državah. Ena od teh možnosti bi lahko bila reforma mehanizma Athena, za katero se je v eni svojih nedavnih resolucij že zavzel in jo podprl Evropski parlament.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 1 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Kadar se pomoč Unije zagotovi akterjem varnostnega sektorja, lahko to v izjemnih okoliščinah v skladu s členom 3a vključuje tudi vojaške akterje, zlasti v okviru obširnejše reforme varnostnega sektorja in/ali krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v tretjih državah, v skladu s krovnim ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja.“;

„Kadar se pomoč Unije zagotovi akterjem varnostnega sektorja, lahko to v izjemnih okoliščinah v skladu s členom 3a vključuje tudi vojaške akterje, zlasti v okviru obširnejše reforme varnostnega sektorja in/ali krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v tretjih državah, v skladu s cilji trajnostnega razvoja in načeloma učinkovitosti pomoči in skladnosti politik.“;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3 a – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju

Krepitev zmogljivosti v okviru reforme varnostnega sektorja

Obrazložitev

Vsi ukrepi v okviru novega člena 3a bi morali biti del širše pobude za reformo varnostnega sektorja v skladu z novim konceptom EU glede te reforme in ustreznimi ukrepi v zvezi s to reformo v okviru instrumentov razvojnega sodelovanja. V ospredju teh ukrepov bi morala biti reforma ustreznih vladnih struktur na tak način, da se bodo povečali parlamentarni in civilni nadzor, preglednost, odgovornost in učinkovitost. Ukrepov iz člena 3a ne bi smeli razumeti kot odziv na krizne razmere, temveč kot elemente srednje- in dolgoročne politike strukturnih reform.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3a – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pomoč lahko zajema zlasti zagotavljanje programov za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem ter zagotavljanjem opreme, izboljšavami infrastrukture in zagotavljanjem drugih storitev.

2.  Pomoč lahko zajema programe za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem ter zagotavljanjem opreme, izboljšavami infrastrukture in zagotavljanjem drugih storitev.

 

Pomoč iz tega člena se financira s prerazporeditvijo sredstev v razdelku IV splošnega proračuna Unije v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 brez uporabe dodatnih virov. Prerazporeditev izključuje uporabo sredstev, dodeljenih za ukrepe v okviru Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

__________________

 

1a Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020.

Obrazložitev

Parlament zahteva zaprt pozitivni seznam dejavnosti, upravičenih do pomoči v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ter opozarja, da sredstev instrumenta za razvojno sodelovanje ni mogoče uporabiti za financiranje dejavnosti za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3 a – odstavek 3 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pomoč v skladu s tem členom se zagotovi le:

3.  Pomoč v skladu s tem členom mora ostati izjema in se zagotovi pod naslednjima pogojema:

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3 a – odstavek 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  kadar med zadevno državo in mednarodno skupnostjo in/ali Unijo obstaja soglasje, da je varnostni sektor, zlasti vojska, ključnega pomena za stabilnost, mir in razvoj, zlasti v kriznih in nestabilnih razmerah in okoliščinah.

(b)  kadar med zadevno državo in Unijo obstaja soglasje, da je varnostni sektor, vključno z oboroženimi silami države, ključnega pomena za ohranitev, določitev ali ponovno določitev pogojev, ki so bistvenega pomena za trajnostni razvoj.

Obrazložitev

Glavni cilj ne more biti preusmerjen v stabilnost, mir in krizno upravljanje brez premika težišča.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3 a – odstavek 4 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  naročanje orožja in streliva;

(b)  naročanje orožja, rezervnih delov in streliva oziroma druge opreme, zasnovane za uporabo smrtonosne sile;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3a – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija pri oblikovanju in izvajanju ukrepov v skladu s tem členom spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela.

5.  Komisija in ESZD pri oblikovanju in izvajanju ukrepov v skladu s tem členom zagotovita, da v celoti dopolnjujejo druge instrumente Unije za zunanjo pomoč ter da so skladni s splošnim zunanjim delovanjem, vključno s SZVP, ter spodbujata odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 3a – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija za ukrepe v skladu s tem členom vzpostavi postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje.

6.  Komisija za ukrepe v skladu s tem členom vzpostavi postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje ter te informacije nemudoma objavi. Evropski parlament je vedno neposredno obveščen.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 7 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  v členu 7 se odstavek (1) nadomesti z naslednjim:

črtano

„1.  Pomoč Unije v skladu s členom 3 in po potrebi členom 3a se zagotovi z izjemnimi ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva.“;

 

Obrazložitev

Odločitve v zvezi z novim členom 3a o krepitvi vojaških zmogljivosti ne bi smeli sprejemati s pomočjo postopkov, predvidenih v členu 3 te uredbe, saj so ti zasnovani za hitre odločitve za nujne izjemne ukrepe pomoči. Pri postopku iz člena 3 Evropski parlament ni vključen, pri postopku iz členov 4 in 5 pa je.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 8 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členoma 4 in 5 ter po potrebi členom 3a. Tematski strateški dokumenti zagotovijo okvir za sodelovanjem med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami.

1.  Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členoma 4 in 5 ter členom 3a. Tematski strateški dokumenti zagotovijo okvir za sodelovanjem med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami.

Obrazložitev

Postopek, predviden v členih 4 in 5 te uredbe, je tudi primeren postopek za novi člen 3a. Ta postopek zagotavlja, da je Parlament vključen v postopek in da so ukrepi za krepitev vojaške zmogljivosti zasnovani kot tako imenovani dolgoročni ukrepi, s pomočjo katerih se v okviru širših prizadevanj za reformo varnostnega sektorja obravnavajo strukturne težave.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Komisija zagotovi, da se ukrepi v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, sprejeti na podlagi te uredbe, in ukrepi na podlagi člena 3a izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.

1.  Komisija zagotovi, da se ukrepi v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, sprejeti na podlagi te uredbe, in ukrepi na podlagi člena 3a izvajajo v skladu z načelom neškodovanja in mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom na področju človekovih pravic, ter s politiko primerne skrbnosti Unije, da se zagotovi, da je podpora Unije varnostnim silam v skladu s politiko Unije na področju človekovih pravic in da prispeva k njenemu izvajanju ter da je skladna s spodbujanjem, varstvom in uveljavljanjem mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Komisija svoje ustrezne ocene nemudoma objavi.

Obrazložitev

Posebej je treba navesti načelo neškodovanja in pravo na področju človekovih pravic.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 13 – odstavek 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  v členu 13(3) se doda naslednja točka:

 

„(ba)   21 odstotnih točk finančnih sredstev nameni za ukrepe iz člena 5;“

Obrazložitev

V členu 13 te uredbe je določeno, da se za ukrepe iz člena 3 lahko porabi 70 % finančnih sredstev, za ukrepe iz člena 4 pa 9 %. Da se zagotovi, da se bo za ukrepe iz člena 5 še naprej namenjalo najmanj 21 %, je pomembno dodati to besedilo. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da za novi člen 3a ne bi porabili le 100 milijonov EUR, ampak tudi sredstva, ki so bila predvidena, ne pa tudi pravilno dodeljena za ukrepe iz člena 5.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Uredba (EU) št. 230/2014

Člen 13 – odstavek 3 – točka b b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  v členu 13(3) se doda naslednja točka:

 

„(bb)   pomoč iz člena 3a se omeji na največ 100 000 000 EUR.“

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti, da se zaradi uvedbe novega člena 3a o gradnji vojaških zmogljivosti sredstva, ki so na voljo za že obstoječe člene 3, 4 in 5, ne bodo zmanjšala.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

Referenčni dokumenti

COM(2016)0447 – C8-0264/2016 – 2016/0207(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

12.9.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Linda McAvan

10.2.2017

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

Paavo Väyrynen

Obravnava v odboru

25.4.2017

29.5.2017

 

 

Datum sprejetja

3.7.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Frank Engel, Ádám Kósa, Judith Sargentini

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Jean-Paul Denanot, Estefanía Torres Martínez

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

13

+

PPE

Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Bogdan Brunon Wenta, Željana Zovko

S&D

Jean-Paul Denanot, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Elly Schlein

8

-

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Paavo Väyrynen

EFDD

John Stuart Agnew, Ignazio Corrao

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez

Verts/ALE

Heidi Hautala, Judith Sargentini

1

0

PPE

Joachim Zeller

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

Referenčni dokumenti

COM(2016)0447 – C8-0264/2016 – 2016/0207(COD)

Datum predložitve EP

5.7.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

12.9.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

12.9.2016

INTA

12.9.2016

BUDG

12.9.2016

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

INTA

31.8.2016

BUDG

31.8.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Arnaud Danjean

13.12.2016

 

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

13.7.2017

 

 

 

Datum sprejetja

11.7.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

14

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Charles Tannock, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Luis de Grandes Pascual, András Gyürk, Javi López, Marietje Schaake, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ernest Urtasun, Bodil Valero, Paavo Väyrynen, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Ádám Kósa

Datum predložitve

17.7.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

48

+

ALDE

 

Petras Auštrevičius, Javier Nart, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans

ECR

Bas Belder, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen

NI

Aymeric Chauprade

PPE

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, András Gyürk, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ádám Kósa, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, László Tőkés, Luis de Grandes Pascual, Jaromír Štětina

S&D

Francisco Assis, Inés Ayala Sender, Brando Benifei, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Javi López, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Elena Valenciano, Boris Zala

14

-

EFDD

James Carver, Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

Janusz Korwin-Mikke

Verts/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Jordi Solé, Ernest Urtasun, Bodil Valero

4

0

ALDE

Iveta Grigule, Paavo Väyrynen

ENL

Mario Borghezio

S&D

Arne Lietz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo